Na podlagi četrtega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07) in 16. člena Statuta Občine Mirna Peč (Uradni list RS, št. 59/07 in 14/08) je Občinski svet Občine Mirna Peč na 20. redni seji dne 24. 3. 2009 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Mestne občine Novo mesto – za območje Občine Mirna Peč
1. člen
Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za pomembnejša lokalna središča Mestne občine Novo mesto – za območje Občine Mirna Peč, (Skupščinski Dolenjski list, št. 9/91, Uradni list RS, št. 35/97 in 76/02, v nadaljnjem besedilu: spremembe in dopolnitve PUP), ki se nanašajo na:
– povečanje območij morfoloških enot v ureditveni enoti 197 I. naselja Mirna Peč, in sicer: I/A2 severni kare in I/C6 območje kmetijske zadruge Krka ter posledično zmanjšanje območij morfoloških enot, I/C1 območje tovarne Beti in I/C7 območje za šolo ter II/C4 Pod Vihrami v ureditveni enoti 197 II.,
– preimenovanje morfološke enote 197 I/C6 območje kmetijske zadruge Krka v morfološko enoto I/C6 Upravno-poslovni center,
– spremembe posebnih in dodatnih meril in pogojev v spremenjenih morfoloških enotah, in sicer v I/A1 zahodni kare, I/A2 severni kare, I/C6 upravno-poslovni center in I/C7 območje za šolo ter
– upoštevanje smernic nosilcev urejanja prostora, podanih k spremembam in dopolnitvam prostorskega izvedbenega akta.
Spremembe in dopolnitve PUP so izdelane na podlagi strokovnih podlag, ki jih je izdelal TOPOS d.o.o. v juniju 2008 z dopolnitvami december 2008 in so poleg obrazložitve odloka, odločbe MOP št. 35409-288/2008 z dne 1. 9. 2008, o celoviti presoji vplivov na okolje in smernic, priloga tega akta. Sestavni del odloka je kartografski del, ki se nanaša na naselje Mirna Peč, izdelan na katastrskem načrtu v M 1: 2880.
Spremembe in dopolnitve PUP so izdelane ob upoštevanju ugotovitev Hidrološko hidravlične analize vpliva načrtovanih posegov v prostor v okviru priprave OPN z zasnovo ureditve odvodnje v retenciji, ki jo je pod št. 3090/08 izdelal Vodnogospodarski biro Maribor d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: hidrološka študija).
2. člen
V 69. členu, pod poglavjem III. POSEBNA IN DODATNA MERILA IN POGOJI V UREDITVENIH ENOTAH POSAMEZNIH NASELIJ, TOČKI 4. MIRNA PEČ 197, se na koncu besedila dodata nova odstavka, ki glasita:
»V morfološki enoti 197 I/A1 zahodni kare so poleg bivanja dovoljene še dejavnosti, podrobneje opredeljene na osnovi Uredbe o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08), in sicer:
– P Izobraževanje,
– R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,
– S Druge dejavnosti: 94 Dejavnost članskih organizacij.
V morfoloških enotah 197 I/A2 severni kare in 197 I/C6 so poleg dejavnosti, navedenih v prejšnjem členu, dovoljene še:
– G. Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil: 47. Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili,
– I. Gostinstvo,
– J. Informacijske in komunikacijske dejavnosti,
– K. Finančne in zavarovalniške dejavnosti,
– L. Poslovanje z nepremičninami,
– M. Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti,
– N. Druge raznovrstne poslovne dejavnosti,
– O. Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti,
– Q. Zdravstvo in socialno varstvo,
– S. Druge dejavnosti: razen 96.01 Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic in 96.03 Pogrebne dejavnosti,
– T. Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem.«
3. člen
V 70. členu se merila in pogoji za gradnje v morfoloških enotah 197 I/A1 zahodni kare in 197 I/A2 severni kare spremenijo in dopolnijo tako, da v celoti glasijo:
»Morfološka enota 197 I/A1 zahodni kare
Dovoljena so vzdrževalna dela in prenova (rekonstrukcija) objektov, pri čemer je treba upoštevati še:
– cerkev sv. Kancijana (EŠD 2041) se ohranja in varuje kot spomenik v svoji celoti, izvirnosti in neokrnjenosti, v skladu z varstvenim režimom iz Odloka o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92). Prezentira se kot kulturni spomenik, vključno z vplivnim območjem, ki se varuje,
– staro župnišče (EŠD 26056) se prenovi v smislu boljše prezentacije kulturne dediščine in revitalizacije objekta. Varuje se tlorisne in višinske gabarite, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanje fasade, naklon strešin, kritina ter funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru,
– okolica cerkve in župnišča se uredi tako, da se zagotavlja funkcionalno integriteto varovane stavbne dediščine v širšem prostoru brez motečih prvin. Uredi se odprt javni prostor – trg v povezavi z ureditvijo morfološke enote 197 I/A2 severni kare, pri načrtovanju trga se uporabi avtohtone drevesne vrste, predvsem lipo,
– na parc. št. 617 k.o. Mirna Peč se načrtujejo le zasaditev avtohtonega visokoraslega drevja in urbana oprema.
Na območju urejanja se zagotovi izvedbo predhodnih arheoloških raziskav, na podlagi katerih bo možno določiti obseg in globino eventualno prisotnih arheoloških plasti in struktur. V primeru najdb arheološke ostaline je potrebno najdbo zavarovati nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvestiti pristojno strokovno javno službo za varstvo kulturne dediščine, ki ukrepa v skladu z določili arheološke stroke in zakona. Na obravnavanem območju mora investitor v času izvajanja zemeljskih del zagotoviti tudi stalen arheološki nadzor.
Morfološka enota 197 I/A2 severni kare
Poleg vzdrževalnih del in prenove (rekonstrukcije) obstoječih stavb je dovoljena tudi njihova predelava, dozidava, odstranitev in nova gradnja po pogojih 18. člena odloka v točkah: Trška gradbena enota, Trška stavba, Stanovanjska trška stavba, Poslovno trška stavba, Poslovno stanovanjska trška stavba, Pomožna trška stavba. Pri tem je treba upoštevati še:
– pri zasnovi novih objektov naj se upošteva strukturne zakonitosti obstoječega grajenega tkiva, objekti naj se načrtujejo kot kare, členitev in ritem objektov naj izhaja iz merila naselja. Kare naj se odpre v smeri proti cerkvi, pri čemer glavno fasado objektov predstavlja fasada ob regionalni cesti, pa tudi fasada proti notranjemu trgu, tako da se lahko vhodi in uvozi organizirajo tudi s trga,
– ohrani naj se čimbolj trdna gradbena linija objektov ob regionalni cesti št. R3-651 na odseku 1198 Trebnje–Novo mesto (Bučna vas), proti enoti 197 I/A3,
– objekti naj ne presegajo višinskega gabarita K+P+1+M, oblikovanje objektov, fasade in naklon streh naj sledi obstoječim kvalitetnim objektom v prostoru in naj se načrtuje zadržano do prostorske dominante (cerkve). Streha proti notranjemu trgu je lahko tudi ravna ali blaga enokapnica skrita za vencem, kritina je lahko prilagojena tehnologiji streh,
– hiša Trg 36 (EŠD 26057) se prenovi v smislu boljše prezentacije kulturne dediščine in revitalizacije objekta, pri čemer se varuje tlorisne in višinske gabarite, gradivo in konstrukcijska zasnova, oblikovanje fasade, naklon strešin, kritina ter funkcionalna zasnova v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru. Varuje se pripadajoči odprti prostor z niveleto površin ter lego, namembnostjo in oblikovanostjo pripadajočih objektov in površin, odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb.«
4. člen
V 72. členu se v predzadnjem odstavku opredeljena morfološka enota I/C6 območje kmetijske zadruge Krka nadomesti z novo, ki glasi: »Morfološka enota 197 I/C6 Upravno-poslovni center«, zanjo pa določi naslednja merila in pogoje:
»Poleg vzdrževalnih del in obnove (rekonstrukcije) obstoječih stavb je dovoljena tudi njihova predelava, dozidava, odstranitev in nova gradnja po pogojih 18. člena odloka v točkah: Trška gradbena enota, Trška stavba, Stanovanjska trška stavba, Poslovno trška stavba, Poslovno stanovanjska trška stavba, Pomožna trška stavba. Pri tem je treba upoštevati še:
– pomembnejši objekti v naselju so z osrednjimi funkcijami praviloma postavljeni tako, da je smer daljšega slemena objekta vzporedna z regionalno cesto,
– ohrani naj se trdna gradbena linija objektov ob regionalni cesti, ki jo določa predvsem večnamenski objekt s sedežem občine,
– fasada objektov v smeri proti regionalni cesti naj bo oblikovana kot glavna fasada, po potrebi pa se tako oblikuje tudi fasada objektov proti notranjemu javnemu prostoru, od koder je mogoče organizirati dodatne vhode in uvoze,
– objekti se lahko oblikujejo v skladu s sodobnimi principi oblikovanja in uporabe materialov, dovoli se tudi ravna streha. Na glavnih fasadah naj se upošteva ritem arhitekturnih elementov in členitev fasade na obstoječih kvalitetnih trških objektih. Višinski gabarit novih glavnih stavb v območju naj ne presega višinskega gabarita objekta občine merjeno od kote pritličja do višine kapne lege objekta,
– skladiščni deli objektov naj se locirajo na vidno manj izpostavljenih lokacijah v zaledju površin in v nižjih gabaritih kot glavne stavbe.«
5. člen
V zadnjem odstavku 72. člena se morfološka enota 197 I/C7 območje za šolo preimenuje v morfološko enoto 197 I/C7 zelene površine za šolo, zanjo pa določi naslednja merila in pogoje:
»Nasutje v okviru površin morfološke enote se odstrani, na zemljišču pa vzpostavi zelene površine. Dovoljena so vzdrževalna dela, rekonstrukcija in gradnja gospodarske javne infrastrukture.«
6. člen
Za 72. členom se doda nov, 72.a člen, ki glasi:
»Pri načrtovanju v ureditveni enoti 197 I SREDIŠČE NASELJA BREZ ZAKLJUČENE STANOVANJSKE GRADNJE je treba upoštevati še naslednje usmeritve:
– po potrebi se izvede rekonstrukcije regionalne ceste R3-651 na odseku 1198 Trebnje–Novo mesto (Bučna vas) z obstoječim križiščem in priključki, pri čemer se upošteva sprememba statusa ceste po izgradnji AC na odseku Ponikve–Hrastje z deviacijo 1-11 skozi naselje Mirna Peč ter v tej povezavi predpisi, ki veljajo za lokalne ceste. Ob sedanji regionalni cesti se uredi vodenje pešcev in kolesarjev ter ob upoštevanju celovite ureditve širšega prostora predvidi tudi ureditev površin za mirujoči promet,
– načrtovanje nove prometne ureditve na območjih morfoloških enot 197 I/A1 zahodni kare in 197 I/A2 severni kare naj zagotavlja ohranitev obstoječega nivoja prometnih uslug, varno vključevanje v promet in ustrezno preglednost, elementi cestišča (radij, širina cestišča, hodnik za pešce ipd.) morajo dopuščati odvijanje tovornega prometa v smeri Ivanje vasi,
– vsa gospodarska javna infrastruktura se predvidi izven cestišča, vsa križanja se izvedejo z dodatno zaščito. Kolikor celoten profil na posameznih delih ceste ne dopušča razporeditev ostalih vodov in naprav, se izjemoma dopusti potek v cestišču, vendar se mora pri tem zagotoviti ustrezna tehnična rešitev. Vsa prečkanja infrastrukture z regionalno cesto so dovoljena le s prebojem oziroma podvrtavanjem, razen v primeru sočasne izvedbe rekonstrukcije ceste. Vzdolžnih posegov v vozišče regionalne ceste se ne dovoljuje, dovoljeni so le odmiki v skladu s področno zakonodajo,
– ob rekonstrukciji regionalne ceste naj se nadzemni 20 kV vod, ki poteka zahodno od naselja, predvidi za kablitev v deloma obstoječo, deloma novo elektrokabelsko kanalizacijo. Za zagotavljanje novih potreb po električni energiji je potrebna izgradnja dodatne elektroenergetske infrastrukture (20 kV in 0,4 kV omrežja) vključno s TP, ki naj se gradi v kabelski izvedbi,
– za ureditev odvodnje retencije zalednega dela območja med lokalno cesto LC št. 291011 in regionalno cesto se obstoječi izvedeni odvodni kanal ohrani oziroma se ob ugotovljenih nepravilnostih ali poškodbah ustrezno sanira. Odvodni kanal (Ф=0,80 m, i=2 ‰) se na vtoku v smeri proti vzhodnemu robu morfološke enote 197/C6 podaljša za cca 52 m (do profila P23 po hidrološki študiji), na dolvodni strani, v delu med regionalno cesto in reko Temenico pa za cca 20 m (do profila P10). V nadaljevanju poteka se uredi odprt kanal z iztekom v Temenico. Območje se v delu kjer se odvodni kanal na vtoku podaljša (med profilom P19 in P23 po hidrološki študiji) zasuje na koto, ki zagotavlja poplavno varnost pred visokimi vodami in sicer najmanj na koto 231,65 m, pri čemer pa se odstrani nasuti del depresije neposredno ob lokalni cesti na severnem delu morfološke enote 197 I/C7 (od P23 do P26). Ureditve izpusta iz retencije je treba na prispevnem območju zalednih voda in v retencijskem prostoru izvesti pred ostalimi načrtovanimi posegi v prostor.
7. člen
Za 72. a členom se doda nov, 72.b člen, ki glasi:
»Morfološke enote 197 I/A1 zahodni kare, 197 I/A2 severni kare in 197 I/C6 Upravno-poslovni center se urejajo v okviru celovite ureditve območij, pri čemer se lahko pripravi ureditev v dveh delih in sicer za morfološki enoti 197 I/A1 in 197 I/A2 v prvem sklopu in za morfološko enoto 197 I/C6 v drugem sklopu. Za vsak sklop se pripravi zasnova urejanja v dveh variantah, ki temelji na celoviti prometni ureditvi območja. Variantne rešitve obravnava strokovna komisija, imenovana s strani župana, v kateri mora biti najmanj en arhitekt-urbanist. Izbrana variantna rešitev je obvezna strokovna podlaga v sklopu izdelave projektne dokumentacije za posamezne gradnje objektov in drugih ureditev v območju.«
8. člen
Kartografski del odloka, izdelan na DKN M 1: 2880, se spremeni tako, da se določi nove meje naslednjih območij:
– morfološke enote 197 I/A2 in 197 II/C4,
– morfološke enote 197 I/C6 in enot 197 I/C7 in 197 I/C1.
9. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-05/2008-62
Mirna Peč, dne 25. marca 2009
Župan
Občine Mirna Peč
Zvonko Lah l.r.