Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (ZSPOZ-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. marca 2009.

V Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02) se v 1. členu črta beseda »ter«, pika na koncu stavka se nadomesti z vejico in doda se besedilo »način in roki za njihovo izplačilo, evidenca upravičencev po zakonu, ki ureja popravo krivic, ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem pravnomočnih odločb o višini odškodnine.«.

Drugi odstavek 3. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Viri sredstev za plačilo odškodnin so določeni v 1., 2. in 3. točki prejšnjega odstavka.«.
V tretjem odstavku se za besedama »odškodnin upravičencem« doda pika in črta besedilo »kot jih predvideva drugi odstavek 13. člena tega zakona.«
V četrtem odstavku se v 2. točki besede »Slovenske razvojne družbe« nadomestijo z besedilom »D.S.U., družbe za svetovanje in upravljanje d.o.o.«.

V 12. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Pristojni organ pošlje akt v 15 dneh od njegove izvršljivosti SOD-u, z vsemi podatki, potrebnimi za izdajo odločbe o višini odškodnine:
– osebno ime upravičenca, naslov stalnega prebivališča upravičenca, vključno s poštno številko in državo stalnega prebivališča;
– enotna matična številka upravičenca (EMŠO), če te ni, pa datum rojstva;
– davčna številka upravičenca.«.
Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se za besedilom »dedičem po predpisih, ki urejajo dedovanje« doda besedilo »(v nadaljnjem besedilu: prejemnik)«.
Dosedanji peti, šesti, sedmi in osmi odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.

13. člen se spremeni tako, da se glasi:

Odškodnina se izplača v gotovini na zahtevo upravičenca oziroma prejemnika, in sicer v 30 dneh od prejema popolne zahteve upravičenca oziroma prejemnika.
Zahteva iz prejšnjega odstavka mora vsebovati številko bančnega računa upravičenca oziroma prejemnika in naziv banke, pri kateri ima upravičenec oziroma prejemnik odprt račun, na katerega bo izplačana odškodnina, za nakazilo v tujino pa tudi SWIFT CODE, IBAN oziroma BIC.
Upravičenec oziroma prejemnik mora zahtevi priložiti fotokopijo osebne izkaznice ali potnega lista, če je državljan Republike Slovenije, oziroma drug veljavni dokument, s katerim je mogoče identificirati upravičenca oziroma prejemnika, če ni državljan Republike Slovenije. Kopija osebnega dokumenta mora biti ustrezno označena, v skladu z zakonom, ki ureja osebno izkaznico, oziroma zakonom, ki ureja potne listine.«.

14. člen se črta.

Za 15. členom se dodajo novi 15.a, 15.b in 15.c člen, ki se glasijo:

Zaradi vodenja in odločanja v postopku ter predložitve podatkov za izplačilo odškodnin po določbah zakona, ki ureja popravo krivic, z njimi povezanih postopkov ter postopkov po določbah tega zakona, upravlja ministrstvo, pristojno za pravosodje, evidenco o prosilcih in o osebah s priznanim statusom po zakonu, ki ureja popravo krivic, ter evidenco o njihovih pravicah in o izdanih odločbah o odškodnini.
Podatki iz prejšnjega odstavka se lahko uporabljajo tudi za opravljanje znanstvenoraziskovalne in statistične dejavnosti ministrstva, pristojnega za pravosodje, ter znanstvenih in raziskovalnih organizacij javnega sektorja, v skladu z določbami zakona, ki ureja popravo krivic in zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
Evidenca se lahko vodi z uporabo informacijske tehnologije.

Evidenca iz prejšnjega člena obsega:
1. podatke o prosilcih oziroma o osebah s priznanim statusom po zakonu, ki ureja popravo krivic:
– osebno ime,
– rojstni datum,
– kraj rojstva,
– podatke o prebivališču,
– EMŠO oziroma drug identifikacijski znak, če EMŠO ni določena,
2. podatke o pridobljenih pravicah in izdanih odločbah:
– datum vložitve zahteve,
– zaporedno številko zadeve in opravilno številko,
– datum izdaje odločbe,
– vrsto z odločbo priznanega statusa (bivšega političnega zapornika, žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja oziroma svojca žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja),
– vrsto z odločbo priznane pravice (pravica do odškodnine oziroma pravica do vštetja obdobja v pokojninsko dobo),
– obdobja, za katera je bila pravica priznana, in njihov skupni seštevek,
– datum pravnomočnosti odločbe o priznanju odškodnine,
– oznako, ali je sprožen upravni spor,
– oznako, ali je vloženo kakšno pravno sredstvo,
– vrsto nasilnega dejanja, ki je podlaga za uveljavljanje zahtevka, in zakonodajo, na podlagi katere je bila bivšemu političnemu zaporniku izrečena sankcija,
– datum usmrtitve žrtve povojnega protipravnega odvzema življenja in
– druge podatke, ki so pridobljeni v upravnem postopku in povezani s kaznijo ter ne posegajo v posameznikovo dostojanstvo.
Ministrstvo, pristojno za pravosodje, lahko pridobi potrebne podatke iz 1. točke prvega odstavka tega člena tudi neposredno in brezplačno iz evidenc ali drugih zbirk osebnih ali drugih podatkov državnih organov, razen če upravičenec to izrecno prepove. Če katerega od podatkov iz prejšnjega odstavka v primerih zadev, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno, ni v spisu zadeve, se tega podatka v evidenco ne vpiše.
Podatki v evidenci o upravičencih in podatki v evidenci o izdanih odločbah iz prejšnjega člena se na ministrstvu, pristojnem za pravosodje, hranijo največ deset let po pravnomočni odločitvi v zadevi, nato pa se arhivirajo kot gradivo, pomembno za pravno varnost, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhive.

Osebni in drugi podatki iz evidence se lahko javno objavijo zaradi preglednosti nad porabo javnih finančnih sredstev in upravnim odločanjem šele, ko je o njih pravnomočno odločeno. Ministrstvo, pristojno za pravosodje, brezplačno lahko daje osebne in druge podatke iz prejšnjega stavka uporabnikom v javnem sektorju, ki jih potrebujejo za znanstvene, raziskovalne, zgodovinske in statistične namene, razen podatkov, ki niso dostopni javnosti.
Za namene iz prejšnjega odstavka se lahko javno objavijo naslednji osebni podatki: osebno ime, datum vložitve zahteve, zaporedna številka zadeve in opravilna številka, datum izdaje odločbe, vrsta z odločbo priznane pravice, obdobja, za katera je bila pravica priznana, in njihov skupni seštevek, datum pravnomočnosti odločbe o priznani odškodnini, oznaka, ali je sprožen upravni spor, in oznaka, ali je vloženo kakšno pravno sredstvo.«.

Odškodnine na podlagi odločb o višini odškodnine, ki so bile vročene pred uveljavitvijo tega zakona, se izplačajo po Zakonu o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02) ter predpisih, izdanih na njegovi podlagi.
Za izvedbo izplačil odškodnin na podlagi odločb o višini odškodnine iz prejšnjega odstavka se izda dodatna količina istovrstnih obveznic, izdanih na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02), v skupnem nominalnem znesku 10.425.000 eurov.
Za obveznice, izdane na podlagi prvega odstavka 14. člena Zakona o plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 18/01, 111/01 in 67/02) oziroma na podlagi prejšnjega odstavka, ki bodo upravičencem do izplačila odškodnine izročene na podlagi odločb o višini odškodnine iz prvega odstavka tega člena, ne glede na datum njihove dejanske izročitve velja, da so upravičenci do izplačil odškodnine zakoniti imetniki teh obveznic na dan, ki je tri delovne dni pred dnem dospelosti zadnjega obroka glavnice obveznic.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehata veljati Uredba o izdaji obveznic za plačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja ter izvrševanju odločb o določitvi odškodnine (Uradni list RS, št. 60/01, 85/01, 102/01 in 30/02) in Navodilo o načinu, obliki in rokih posredovanja podatkov o upravičencih do odškodnine na podlagi Zakona o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja (Uradni list RS, št. 70/01), uporabljata pa se še za primere iz prejšnjega člena.

Evidenca iz prvega odstavka 15.a člena zakona se vzpostavi v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.