Na podlagi 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Idrija (Uradni list RS, št. 94/08), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZV1-UPB1, 28/06, 49/06 – ZMetD, 66/06, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 27/08 – ZLS-UPB2, 27/08, 76/08), 7. in 35. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), Pravilnika o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 79/08), 15. in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 1/01, 33/01, 135/04, 52/06) ter skladno z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06) je Občinski svet Občine Idrija na 18. redni seji dne 26. 3. 2009 sprejel

Ta odlok na celotnem območju Občine Idrija (v nadaljevanju: občina) ureja pogoje in načine izvajanja javne gospodarske službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo storitev javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– objekte in naprave v posesti uporabnikov in izvajalca javne službe,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– meritve in obračun storitev javne službe,
– prekinitve oskrbe s pitno vodo,
– varstvo uporabnikov,
– vire financiranja javne službe,
– pravice in obveznosti izvajalca javne službe in uporabnikov,
– druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.

Ta odlok ureja tudi:
– upravljanje in vzdrževanje objektov in naprav javnega vodovoda,
– pogoje za priključevanje na javni vodovod,
– uporabo javnega vodovoda,
– odmero in obračun storitev javne službe,
– postopke zoper kršitelje odloka,
– druge zadeve, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.

Občina Idrija skladno z določilom 2. točke prvega odstavka 149. člena Zakona o varstvu okolja ugotavlja, da obstaja javni interes za zagotavljanje materialnih javnih dobrin, katerih trajno in nemoteno proizvajanje se zagotavlja v okviru izvajanja storitev javne službe ter s tem posledično tudi za izgradnjo manjkajočega omrežja javnega vodovoda, ki so akcesorne in priložnostne narave glede na temeljni predmet javne službe.

Izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo.
2. Obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo.
3. Odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega uporabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več uporabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi.
4. Javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih.
5. Sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljevanju: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov.
6. Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
7. Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
8. Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
9. Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo.
10. Zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.
11. Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe.
12. Uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda.
13. Oskrbovalno območje je eno ali več poselitvenih območij skupaj, ki ga s pitno vodo oskrbuje posamezni vodovod.
14. Hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke.
15. Kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.
16. Zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca zbirnih podatkov o omrežjih in objektih javne gospodarske infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava RS na podlagi zakona, ki ureja urejanje prostora.
17. Vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjeno oskrbi s pitno vodo.
18. Upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom.
19. Izvajalec javne službe je fizična ali pravna oseba oziroma več fizičnih ali pravnih oseb, ki v skladu s predpisom občine izvaja javno službo oskrbe s pitno vodo.
Pojmi uporabljeni v tem odloku, imajo pomen, kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja storitev javne službe, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen.

Občina zagotavlja izvajanje javne službe po tem odloku v naslednjih oblikah:
– v javnem podjetju,
– v režijskem obratu,
– v javnem gospodarskem zavodu,
– s sklenitvijo javno-zasebnega partnerstva v obliki javnonaročniškega razmerja ali s koncesijskim razmerjem.

Izvajalec javne službe zagotavlja izvajanje javne službe na območju občine, v skladu s predpisi Republike Slovenije in predpisi občine, ki urejajo področje javne službe.
Izvajalec javne službe ne sme posameznih storitev javne službe izvajati s podizvajalci, razen v izjemnih primerih in ob izrecnem soglasju občine.

Predmet javne službe je lahko tudi javno pooblastilo, če je nujno vezano na izvajanje javne službe.
Občina podeli javno pooblastilo izvajalcu javne službe praviloma z upravno odločbo ob izbiri izvajalca javne službe, izjemoma pa tudi med trajanjem izvajanja javne službe.
Izvajalec javne službe pri izvrševanju javnega pooblastila, s katerim odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, ravna po Zakonu o splošnem upravnem postopku.

S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali. Za storitve javne službe se šteje tudi oskrba s pitno vodo stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.

Javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in s pomočjo katerega se zagotavlja storitve javne službe.
Javni vodovod je lokalna gospodarska javna infrastruktura.
Vodovodni priključki niso objekti javnega vodovoda.

Občina mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na območju občine, razen na poselitvenih območjih, kjer se iz posameznega vodnega vira oskrbuje manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju občine, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalci s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo manjšo od 10m3 pitne vode na dan.
Lastna oskrba prebivalcev se izvaja na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.
Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, so določena in označena na topografski karti, ki je sestavni del tega odloka kot priloga št. 1.

Izvajalec javne službe mora na celotnem oskrbovanem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji, v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo in storitve javne službe,
– pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda, s katerim upravlja, zaradi obračuna storitev javne službe,
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– nadzor vodovodnih priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje vodovodnih priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari, ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo,
– monitoring kemijskega stanja vodnih virov za oskrbo s pitno vodo,
– monitoring količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
– pripravo in izvajanje občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
– pripravo programa oskrbe s pitno vodo za naslednje leto,
– občasno hidravlično modeliranje in modeliranje kakovosti vode v vodovodnih sistemih,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovanem območju,
– vodenje evidenc v skladu z določili Pravilnika o oskrbi s pitno vodo,
– pripravo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in posredovanje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta,
– druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.

Zasebni vodovod mora imeti upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem, ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska,turistična ali živilska dejavnost.
Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero lastniki zasebnega vodovoda sklenejo pogodbo o upravljanju zasebnega vodovoda.
Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, občina določi za upravljavca zasebnega vodovoda izvajalca javne službe, ki oskrbuje sosednja poselitvena območja.
Upravljavec zasebnega vodovoda mora na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb,
– redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda,
– vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja,
– nadzor vodovodnih priključkov stavb na zasebni vodovod,
– monitoring količine odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov,
– meritve količin dobavljene vode, skladno s pogodbo o upravljanju,
– obračun storitev.
Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

Občina zagotavlja vodenje zbirke podatkov o objektih in napravah javnega vodovoda (v nadaljevanju: kataster javnega vodovoda), ki vsebuje baze podatkov o objektih in napravah sekundarnega, primarnega in transportnega vodovoda, hidrantnih omrežjih in hidratov, če so oskrbovani iz javnega vodovoda ter priključkih na javni vodovod.
Kataster javnega vodovoda se vodi skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in vsebino katastra javnega vodovoda za posamezno vrsto omrežji in objektov gospodarske javne infrastrukture.
Izvajalec javne službe mora občini pripraviti vse potrebne strokovne podlage, evidence in podatke v elektronski obliki za uskladitev delno vzpostavljenega katastra javnega vodovoda in za vodenje katastra javnega vodovoda.
Kataster javnega vodovoda z vsemi zbirkami podatkov je last občine.
Kataster javnega vodovoda se vodi v obliki elektronske baze podatkov.

Vpogled v podatke katastra javnega vodovoda je javen.
Do podatkov katastra javnega vodovoda se dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in način računalniškega dostopa do podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot, ki jih vodi in vzdržuje geodetska uprava na podlagi predpisov, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

Izvajalec javne službe pripravi tehnični pravilnik z navodili, normativi in standardi o javnem vodovodu in storitvah javne službe v občini (v nadaljevanju: tehnični pravilnik).
Tehnični pravilnik sprejme občinski svet.

Uporabnik vode iz javnega vodovoda (v nadaljevanju: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda.
Praviloma je uporabnik lastnik objekta, v katerem se rabi pitno vodo. V primeru, da lastnik s pogodbo obveznosti po tem odloku prenese na najemnika oziroma sopogodbenika, je z njima solidarno odgovoren.
Razmerje med uporabnikom in izvajalcem javne službe se vzpostavi na način določen v nadaljevanju tega odloka.

Javni vodovod je last občine in se odda v najem izvajalcu javne službe.
Lastniki nepremičnin, preko katerih poteka omrežje javnega vodovoda oziroma na njih stojijo objekti ali naprave javnega vodovoda, so lahko tudi druge pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne občini ustanoviti ustrezno služnostno ali drugo stvarnopravno pravico.
V primeru, da lastnik ne ustanovi stvarnopravne pravice na nepremičnini, mora izvajalec javne službe o tem obvestiti občino, ki prične razlastitveni postopek z odvzemom lastninske pravice ali z omejitvijo oziroma obremenitvijo lastninske pravice lastnika zemljišča v skladu z zakonom.
O javni koristi za izvedbo razlastitve, omejitve oziroma obremenitve lastninske pravice na nepremičninah lastnikov, ki ne ravnajo v skladu z določbo drugega odstavka tega člena, odloča občinski svet.

Objekti in oprema javnega vodovoda so:
– Transportni vodovod, ki je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda,
– Primarni vodovod, ki je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura,
– Sekundarni vodovod, ki je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.

Objekti in oprema v lasti posameznega uporabnika so:
– interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od sekundarnega vodovoda ločuje merilno mesto ali s pogodbo dogovorjeno mesto,
– vodovodni priključek, ki ga sestavljata spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim vodovodom in vodomerom, vključno s priključnim ventilom na glavni cevi, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim,
– interni hidranti, interni odštevalni vodomeri, naprave za znižanje ali dviganje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave, ki so nameščene za obračunskim vodomerom ali za pogodbeno dogovorjenim mestom.
Načrtovanje, gradnjo in vzdrževanje objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena mora zagotoviti lastnik stavbe.
Izvajalec javne službe vzdržuje vodovodni priključek; lastnik, upravljavec ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme vodovodnega priključka ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve plačati skladno s cenikom.
Uporabnik je dolžan z objekti iz prvega odstavka tega člena gospodariti na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe s pitno vodo drugih porabnikov, priključenih na javni vodovod ali bi lahko vplival na kakovost vode v javnem vodovodu.

Za priključitev na javni vodovod si mora uporabnik pridobiti soglasje izvajalca javne službe. Izvajalec javne službe izda projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji. Uporabnik je za izdajo soglasja dolžan predložiti:
– vlogo za pridobitev soglasja za priključitev na javni vodovod,
– projektno dokumentacijo na vpogled do izdaje soglasja.
Izvajalec javne službe je dolžan izdati soglasje za vodovodni priključek, če je iz priložene projektne dokumentacije razvidno, da je vodovodni priključek projektiran skladno s tehničnim pravilnikom, če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnega omrežja in če je priključek tehnično izvedljiv. V primeru, da razmere ne dopuščajo novih priključitev, mora izvajalec javne službe uporabnika v projektnih pogojih seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi je priključitev možna. Izvajalec javne službe je dolžan dovoliti priključitev in dobavljati vodo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji, ko je poravnal vse obveznosti in predložil potrebno dokumentacijo.

Pred izvedbo dejanske priključitve na javni vodovod mora uporabnik z izvajalcem javne službe skleniti pogodbo o dobavi pitne vode. S pogodbo o dobavi pitne vode izvajalec javne službe in uporabnik določita medsebojna razmerja, pravice in obveznosti predvsem glede dobave in obračuna storitev javne službe. Pogodba se sklene v pisni obliki in praviloma velja nedoločen čas.
Sklenjena pogodba je podlaga za vpis uporabnika v register priključkov in hidrantov ter v evidenco uporabnikov javnega vodovoda.

Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni vodovod, je priključitev stavbe na javni vodovod obvezna.
Izvajalec javne službe mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegove stavbe na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.
Priključitev na javni vodovod je dovoljena samo s soglasjem, ki ga izda izvajalec javne službe v skladu z določili odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
Vodovodni priključek se izvede za vsako stavbo posebej, lahko pa ima stavba tudi več vodovodnih priključkov.
Na predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbeno inženirskih objektov na javni vodovod, če ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.

Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
Poselitvena območja oziroma njihovi deli, kjer se stavbe in gradbeni inženirski objekti ne bodo priključevali na javni vodovod zaradi nesorazmerno visokih stroškov priključitve, morajo biti opredeljena v programu komunalnega opremljanja naselij. Nesorazmerni stroški pa se konkretneje opredelijo v tarifnem pravilniku.

Na oskrbovalnem območju, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo s storitvami javne službe, ni dovoljena lastna oskrba s pitno vodo.
Lastna oskrba s pitno vodo je izjemoma dovoljena za uporabo v kmetijstvu in živinoreji, če ima uporabnik za ta namen pridobljeno vodno dovoljenje, izdano v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami.
Vodni vir, ki zagotavlja pitno vodo javnemu vodovodu, se ne sme uporabljati za lastno oskrbo prebivalcev s pitno vodo.

Poseganje v javni vodovod, vključujoč tudi vplivno območje javnega vodovoda, je dovoljeno samo s soglasjem izvajalca javne službe.
Pri izvajanju del na vodovodnem omrežju oziroma del, katerih posledica bo priključitev na vodovodno omrežje, so dolžni lastniki zemljišč oziroma osebe, ki razpolagajo z zemljiščem, dopustiti pooblaščenim osebam izvajalca javne službe dostop do objektov in naprav javnega vodovoda.

Izvajalec javne službe lahko izvede začasni priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki utemeljuje začasnost priključka.
Izvajalec javne službe dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev je urejeno začasno odjemno mesto. Izvajalec javne službe lahko dovoli začasno priključitev na javni vodovod le za določeno dobo, ki pa ne sme biti daljša od dveh let.

Ukinitev vodovodnega priključka je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasni priključek. Vodovodni priključek odjavi lastnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred rušitvijo. Izvajalec javne službe po odjavi izbriše uporabnika iz evidenc ter na stroške uporabnika fizično ukine vodovodni priključek.

V primeru višje sile, kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec vodovoda pravico, brez povračila škode, prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V teh primerih mora postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere in poročati pristojnim občinskim službam.
V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodbe na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
V primeru pomanjkanja pitne vode v omrežju župan občine na predlog izvajalca javne službe izda stanju ustrezne ukrepe varčevanja s pitno vodo.

Upravljavec vodovoda mora zagotavljati izvajanje monitoringa kvalitete vode skladno z veljavno zakonodajo in uvedenim HACCP sistemom. Analize pitne vode morajo biti dostopne vsakemu uporabniku pri upravljavcu vodovoda.
Uporabnik lahko zahteva dodatno kontrolo kvalitete pitne vode z vzorčenjem na lastnem odjemnem mestu. V teh primerih je uporabnik tudi plačnik stroškov analiz.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju.
Hidrante v omrežju javnega vodovoda vzdržuje izvajalec javne službe na stroške lastnika infrastrukture.
Iz hidrantov se sme odvzemati vodo brez soglasja izvajalca javne službe le za gašenje požarov in odpravljanje posledic naravnih nesreč. V tem primeru mora uporabnik naknadno obvestiti izvajalca javne službe o uporabi in trajanju odvzema vode.
Odvzem vode iz hidrantov je dovoljen le s soglasjem izvajalca javne službe za naslednje potrebe:
– čiščenje ulic, cest, trgov,
– zalivanje parkov in javnih nasadov,
– izpiranje kanalov,
– utrjevanje cestišč in druga gradbena dela,
– potrebe javnih prireditev,
– potrebe gasilskih vaj,
– polnjenje cistern v primeru izrednih razmer.
Za navedene primere izvajalec javne službe in uporabnik skleneta pogodbo, v kateri je določen tudi način plačila. Uporabnik mora imeti tehnično brezhiben hidrantni nastavek, ki ga registrira izvajalec javne službe.
Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje.
V primeru poškodbe hidranta, mora uporabnik takoj obvestiti izvajalca javne službe. Stroške popravila poškodbe, ki jo je povzročil, bremenijo uporabnika; razen če gre za poškodbe, ki nastanejo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč.

Količina porabljene vode se meri z vodomeri.

Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda vodomer na stroške uporabnika.
Tip, velikost vodomera in mesto namestitve se določi v skladu z izdanim soglasjem iz 20. člena tega odloka. Vodomerni jašek je praviloma zunaj objekta. Vsak vodomer mora pristojni organ pregledati in ožigosati.
Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati, popravljati vodomera, odstraniti plombe upravljavca vodovoda na vodomeru ali odvzemati vode pred vodomerom.
Upravljavec vodovoda vzdržuje vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo. Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave vodomera bremenijo uporabnika in so vključeni v ceno oskrbe s pitno vodo.

Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabnikom in upravniku stavbe za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov, razen če upravljavec vodovoda in uporabniki ne sklenejo posebne pogodbe.

Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu vodovoda. Uporabnik ima poleg rednih pregledov pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti vodomera, če meni, da je njegova točnost sporna. Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec vodovoda, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Stanje na vodomeru odčitava pooblaščen delavec upravljavca vodovoda, ki se mora izkazati s pisnim pooblastilom.
Pri fizičnih osebah upravljavec vodovoda odčita stanje na vodomeru najmanj enkrat letno, pri pravnih osebah in večstanovanjskih objektih pa mesečno, pri čemer se ne upošteva število odčitkov zaradi spremembe cene, okvare, zamenjave vodomera ali spremembe lastnika oziroma plačnika.

Če upravljavec vodovoda ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari, ali je ugotovljen nedovoljen način rabe, ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati stanja vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba v zadnjem, na osnovi odčitkov obračunanem obdobju.
V primeru, da stavba, za katero se opravlja storitve javne službe, ni opremljena z vodomerom oziroma gre za prvi obračun storitev, se za količino storitev upošteva letno 50m3 na osebo s stalnim bivališčem v stavbi; za stavbe brez stalno prijavljenih oseb pa 50m3 letno.

V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega vodovodnega priključka, na katerem se meri poraba z enim vodomerom, izda upravljavec vodovoda račun upravniku stavbe, osebi, ki ga za sprejem računa pooblastijo posamezni uporabniki ali posameznim uporabnikom po dogovorjenih kriterijih razdelitve.

Uporabniki so dolžni redno plačevati stroške storitev javne službe na podlagi izstavljenega računa izvajalca javne službe.
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po stanju, odčitanem na vodomeru vodovodnega priključka.
Za porabljeno vodo izvajalec javne službe izstavi račun mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabe vode,
– povprečne mesečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.

Cene storitev javne službe so določene s tarifnim pravilnikom, ki ga sprejme občinski svet in v katerem se cene določijo v skladu s predpisi o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
Obračunske osnove za posamezne vrste storitev pripravi izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika po predhodnem ustnem ali pisnem pozivu k odpravi vzroka za prekinitev prekine oskrbo z vodo uporabniku v naslednjih primerih:
– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov ali vpliva na kvaliteto pitne vode v javnem vodovodu,
– če je vodovodni priključek izveden brez soglasja, ali v nasprotju s soglasjem izvajalca javne službe,
– če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca javne službe dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo,
– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca vodovoda odčitavanje, pregled ali zamenjavo vodomera ali pregled vodovodnega priključka, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka,
– če ne omogoča izvajalcu javne službe odvzema vzorca vode,
– če ne omogoči izvajalcu javne službe rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– če ne uredi vodomernega mesta,
– če ne dovoli obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca vodovoda odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo vodovodnega priključka, glede na stanje ob priključitvi,
– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
– če z odvodom odpadnih vod, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode samo v primeru, ko s prekinitvijo ne posega v pravice drugih uporabnikov, razen v primeru iz zadnje alineje prejšnjega odstavka.
Prekinitev oskrbe s pitno vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik plača dejansko nastale stroške, ki nastanejo pri prekinitvah in ponovnih priključitvah.

Na zahtevo uporabnika, zaradi opustitve uporabe stavbe, je upravljavec vodovoda dolžan začasno prekiniti dobavo pitne vode uporabniku. Stroške prekinitve dobave in vnovične priključitve pitne vode plača uporabnik po ceniku upravljavca vodovoda.

Upravljavec vodovoda ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javnega vodovoda. O vzrokih, času trajanja prekinitve dobave vode ter o navodilih za ravnanje med prekinitvijo mora pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec vodovoda za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.

Varstvo pravic uporabnikov se zagotavlja zlasti z:
– dolžnostjo sklenitve pogodbe o opravljanju storitev z izvajalcem javne službe,
– možnostjo vložitve pritožbe zoper odločitve izvajalca javne službe, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil,
– možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca javne službe, skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca javne službe,
– ukrepi, določeni z zakonodajo o varstvu potrošnikov,
– drugimi predpisi.

V primeru, ko izvajalec javne službe krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom, ko mu ta pravica pripada, lahko le ta zahteva od pristojnega organa občine izdajo odločbe, s katero ta odloči o njegovi pravici.
Izvajalec javne službe mora ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku osmih dni od dokončnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.

Viri financiranja javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstva izvajalca javne službe,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za oskrbo s pitno vodo.

Ob priključitvi na javni vodovod je uporabnik dolžan plačati stroške priključitve na vodovodno omrežje.
Stroški priključitve iz prvega odstavka tega člena vsebujejo predvsem stroške uporabljenega materiala ter pripravljalnih in izvedbenih del za priključitev uporabnika na vodovodno omrežje. Stroški priključitve se lahko glede na zahtevnost izvedbe priključka razlikujejo.
Stroške priključitve iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabniku, ki se priključi na vodovodno omrežje, zaračuna izvajalec javne službe.

Izvajalec javne službe je dolžan vsako leto pripraviti program oskrbe s pitno vodo za naslednje leto in ga posredovati občini v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, posredovati usklajen program najkasneje do 31. decembra tekočega leta za naslednje leto.
Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, do 31. marca tekočega leta posredovati poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.

Izvajalec javne službe ima pri izvajanju storitev javne službe poleg nalog iz 11. člena tega odloka naslednje obveznosti:
– zagotavljanje normalnega obratovanja javnega vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljanje predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve sistemov za oskrbo s pitno vodo ter varovanja, zaščite in izkoriščanja vodnih virov,
– redno vzdrževanje vodomerov in skrb za redne preizkuse, skladno z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika,
– obveščanje uporabnikov o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno,
– odčitavanje vodomerov in redno obračunavanje stroškov po veljavnem ceniku,
– izdajanje soglasij in omogočanje priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
– organiziranje oskrbe s pitno vodo v primeru višje sile in poročanje o nastopu višje sile pristojnim občinskim organom,
– letno spremljanje vodnih izgub v vodovodnem omrežju in priprava programa ukrepov za zmanjševanje vodnih izgub v skladu s pravilnikom o oskrbi s pitno vodo in državnih operativnih programov zmanjševanje izgub,
– opravljanje pregledov interne napeljave in opravljanje kontrole kakovosti vode, kadar je podan utemeljen sum, da je voda neustrezna,
– v prvotno stanje povrniti stanje na nepremičninah, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– na javni vodovod se lahko priključijo le pod pogoji iz V. poglavja tega odloka,
– redno vzdržujejo interno omrežje in objekte internega omrežja,
– vodovodni priključek, interno omrežje in objekte internega omrežja ščitijo pred zmrzovanjem in čistijo dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala,
– ščitijo vodomer pred zmrzovanjem,
– dovoljujejo vstop v svoj objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzem vzorcev vode,
– preverjajo stvarno porabo vode in jo primerjajo z dovoljeno ob priključitvi,
– javljajo izvajalcu javne službe vse okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in o odjemu vode iz hidrantov,
– pisno obveščajo izvajalca javne službe o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe,
– redno plačujejo storitve javne službe na podlagi izdanih računov,
– v primeru, da stavba nima upravnika, urejajo medsebojno delitev stroškov v primeru obračuna preko enega vodomera in sporočajo izvajalcu javne službe naslovnika in plačnika računov,
– upoštevajo varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali upravičene prekinitve dobave vode,
– povrnejo škodo povzročeno na javnem vodovodu, ki je povzročena zaradi del v zvezi z njihovim objektom, ali zaradi motenj, ki bi jih povzročili z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.
Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni izvajalcu javne službe. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca javne službe.

Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, na katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.
Izvajalci del morajo pred pričetkom vzdrževalnih del in rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic in trgov ter ostale komunalne infrastrukture pridobiti soglasje izvajalca javne službe.
Po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje morajo izvajalci teh del na svoje stroške in pod nadzorom izvajalca javne službe zagotoviti vzpostavitev prvotnega stanja javnega vodovoda in vodovodnih priključkov. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka, morajo izvajalci del naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati stroške popravila.

Nadzor nad izvajanjem javne službe opravlja občina. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
Izvajalec javne službe mora občini omogočiti nadzor, pregled objektov in naprav ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), v vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo na javno službo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti izvajalca javne službe in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času izvajalca javne službe. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom občine. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca javne službe in občine oziroma pooblaščenec občine.

Če pristojni organ občine ugotovi, da izvajalec javne službe ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz tega odloka, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali v zavarovanje izpolnitve obveznosti unovči menico ali bančno garancijo, če je to glede na obliko izvajanja javne službe mogoče.

Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ki se nanaša na oskrbo s pitno vodo ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih prepisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
– nadzorovati priključevanje na javno vodovod, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javni vodovod in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
– nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z oskrbo s pitno vodo,
– v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in varnost premoženja ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
– nadzorovati izvajanje prepisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo.
Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni inšpektor pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti,
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva,
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, pridobiti podatke o lastništvu zemljišč in objektov in druge podatke za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka,
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka,
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva,
– izrekati denarne kazni takoj na kraju prekrška v skladu z zakonom o prekrških.
O ukrepih, ki jih je odredil pristojni inšpektor po četrti alineji prvega odstavka tega člena, mora obvestiti župana občine.
Stroške inšpekcijskega postopka, ki se je končal neugodno za zavezanca, trpi zavezanec.

Z globo 5.000,00 EUR se kaznuje izvajalec javne službe, če:
– ne zagotovi izvajanje določil iz 11. člena,
– občini ne posreduje potrebnih strokovnih podlag, evidenc in podatkov v elektronski obliki za potrebe katastra javnega vodovoda v skladu s tretjim odstavkom 13. člena,
– priključi objekt, ki ne izpolnjuje pogojev po drugem odstavku 20. člena,
– ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 20. člena,
– ne evidentira uporabnika kot to določa 21. člen,
– z uporabnikom ne sklene pogodbe, kot to določa 21. člen,
– priključi objekt, ki ne izpolnjuje pogojev po petem odstavku 22. člena,
– ne izbriše uporabnika iz evidenc ob ukinitvi vodovodnega priključka kot to določa 27. člen,
– prekine dobavo vode, pa za to niso podani razlogi po prvem odstavku 40. člena,
– ne odpravi prekinitve dobave vode takoj po odpravi vzroka za prekinitev,
– povzroči motnjo oskrbe s pitno vodo iz prvega odstavka 42. člena brez predhodnega obvestila in je zato povzročena škoda.
Z globo 1.000,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.

Z globo 400,00 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
– objekte in naprave iz prvega odstavka 19. člena ne vzdržuje, kot je določeno v četrtem odstavku 19. člena,
– se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca kot to določa 22. člen,
– se ne priključi na javni vodovod v skladu s prvim odstavkom 22. člena,
– ne odjavi vodovodnega priključka v roku iz 27. člena,
– odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju s 30. členom,
– ne izpolnjuje obveznosti iz 49. člena.
Z globo 1.200,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost.
Z globo 400,00 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

Občina mora zagotoviti, da so zahteve iz 10. in 12. člena izpolnjene najpozneje do 31. decembra 2015.

Kataster javnega vodovoda iz prvega odstavka 13. člena tega odloka mora izvajalec javne službe z dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v roku enega leta od veljavnosti tega odloka.

Predlog tehničnega pravilnika iz 15. člena pripravi izvajalec javne službe najkasneje v šestih mesecih od veljavnosti tega odloka, občinski svet pa ga mora sprejeti najkasneje v šestih mesecih od prejetega predloga.

Predlog tarifnega pravilnika iz 39. člena pripravi izvajalec javne službe najkasneje v enem letu od veljavnosti tega odloka, občinski svet pa ga mora sprejeti najkasneje v šestih mesecih od prejetega predloga.

Objekte, ki kljub možnosti priključitve na dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni na javni vodovod, je treba priključiti na javni vodovod v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, razen izjem iz 23. člena tega odloka.

Na obstoječem poselitvenem območju, ki ni opremljeno ali ni v celoti opremljeno z javnim vodovodom, je oskrba iz zasebnih vodovodov dovoljena, dokler občina ne vzpostavi pogojev za priključitev stavb na javni vodovod.

Na poselitvenem območju, kjer se je pred izgradnjo javnega vodovoda, izvajala lastna oskrba s pitno vodo, morajo uporabniki po obvezni priključitvi na javni vodovod prekiniti lastno oskrbo s pitno vodo iz lastnega vodnega vira, razen za primere iz drugega odstavka 24. člena tega odloka.

Vsi uporabniki, ki so priključeni na javni vodovod, morajo skleniti pogodbo o opravljanju storitev javne službe z izvajalcem javne službe najkasneje v roku dvanajstih mesecev od veljavnosti tega odloka.

Lastniki obstoječih stavb, ki si zagotavljajo oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, morajo prilagoditi oskrbo s pitno vodo zahtevam 12. člena najpozneje do 31. decembra 2010.

Lastniki stavb morajo zagotoviti, da se priključki stavb na javni vodovod, ki ne omogočajo merjenja porabe pitne vode za vsako stavbo posebej, prilagodijo zahtevam Pravilnika o oskrbi s pitno vodo najpozneje do 31. decembra 2010.

Priključki obstoječih stavb se prenesejo v vzdrževanje izvajalcu javne službe skladno s tretjim odstavkom 19. člena tega odloka na podlagi sklenjene pogodbe najpozneje do 31. decembra 2010.

Do uveljavitve predpisa, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežji, mora izvajalec javne službe vzdrževati objekte in opremo javnega hidrantnega omrežja, priključenega na javni vodovod, ter zagotavljati vodo za primer požara in gasilske vaje za preprečevanje požara v okviru vzdrževanja objektov skupne rabe na območju občine, kjer izvaja javno službo, pri čemer se krijejo stroški za to vzdrževanje in zagotavljanje vode iz občinskega proračuna, njegov obseg pa se opredeli v programu oskrbe s pitno vodo.

Komunala d.o.o, Carl Jakoba 4, Idrija, izvaja javno službo v Občini Idrija v dosedanjem obsegu vse do ureditve izvajanja javne službe skladno z določbami tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 32/96).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.