Na podlagi 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi – uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 94/07), 25. člena Zakona o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Uradni list SRS, št. 34/84, Uradni list RS, št. 26/90), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Rogašovci (Uradni list RS, št. 10/09), 3. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4) in 17. člena Statuta Občine Rogašovci (Uradni list RS, št. 66/99, 76/02, 29/03, 88/05, 79/06) je Občinski svet Občine Rogašovci na 27. redni seji dne 27. 3. 2009 sprejel
O D L O K
o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Rogašovci
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanja pokopališč na območju Občine Rogašovci.
Pokopališka dejavnost se izvaja na pokopališču in zajema izkop in zasip jame ter zaščito sosednjih grobov, izvajanje pogrebnih svečanosti, prva ureditev groba (po dogovoru z naročnikom) ter opravljanje drugih nalog, ki so določene z zakonom in tem odlokom.
Pogrebna dejavnost se praviloma izvaja izven pokopališča in zajema predvsem urejanje dokumentacije, ureditev in prevoz pokojnika, upepelitev umrlega, prenos umrlega na pokopališče ter opravljanje drugih nalog, ki so posebej dogovorjena z upravljavcem pokopališča.
Urejanje pokopališča je dejavnost, ki obsega vzdrževanje, razdelitev na posamezne zvrsti grobov, prekop grobov in opustitev pokopališč.
Ta odlok podrobno določa pravice in obveznosti upravljavca pri urejanju in vzdrževanju pokopališča ter izvajalcev pri opravljanju pokopališke in pogrebne dejavnosti.
2. člen
Na območju Občine Rogašovci so naslednja pokopališča:
– pokopališče Fikšinci,
– pokopališče Kramarovci,
– pokopališče Nuskova,
– pokopališče Ocinje,
– pokopališče Pertoča (za vas Ropoča, Pertoča
in Večeslavci),
– pokopališče Rogašovci,
– pokopališče Serdica,
– pokopališče Sotina, ob regionalni cesti,
– pokopališče Sotina, pri Dajču,
– pokopališče Sveti Jurij,
– pokopališče Večeslavci.
Na teh pokopališčih se pokopavajo:
– vsi, ki umrejo v okolišu, za katere so pokopališča namenjena, z izjemo oseb, ki so izrazile željo biti pokopane na katerem drugem pokopališču ali če tako želijo njihovi svojci,
– osebe, ki so bile rojene v tem okolišu, živele drugod, izrazile pa so željo, da so pokopane doma,
– v soglasju z upravljavcem tudi umrli iz sosednjih naselij ali iz drugih krajev, če je umrli pred smrtjo tako želel oziroma če tako želijo svojci umrlega,
– osebe, ki so umrle na območju Občine Rogašovci in nimajo svojcev oziroma skrbnikov, ki bi odločili drugače.
3. člen
Upravljavec pokopališč na območju Občine Rogašovci je Občina Rogašovci. Izvajanje javne službe se prepusti v odločitev upravljavcu. Nekatere pokopališke in pogrebne dejavnost iz javne službe pogrebne in pokopališke dejavnosti se lahko prepusti v odločitev naročnikom pogreba.
4. člen
Urejanje pokopališč je dejavnost, ki se opravlja v okviru režijskega obrata ali preko drugega pogodbenega izvajalca javne službe in zajema naslednja dela:
– vodenje katastra pokopališč in grobov,
– ureditev najemnega razmerja imetnikov obstoječih grobov,
– oddajanje grobnih prostorov v najem,
– sklepanje najemnih pogodb ter vodenje evidence o sklenjenih najemnih pogodbah, o grobnih prostorih in umrlih,
– zagotovitev uporabe mrliške vežice,
– odvoz odpadkov,
– čiščenje in odstranjevanje odpadkov in snega,
– vzdrževanje zelenih površin, poti in ostalih objektov na pokopališču,
– upravljanje in vzdrževanje mrliških vežic in ostale pokopališke infrastrukture,
– izdelava predloga programa urejanja in obnove ter širitve pokopališč, objektov in naprav,
– opravljanje drugih nalog določenih z zakonom in tem odlokom ter v skladu s krajevnimi običaji.
5. člen
Oddajanje prostorov za grobove v najem obsega:
– oddajanje prostorov za grob v najem,
– sklepanje najemnih pogodb,
– vodenje evidence o umrlih, ki so pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov ter kataster komunalnih naprav na pokopališču.
II. NAČIN IN ČAS POKOPA
6. člen
Umrli do pokopa leži na odru v mrliški vežici, izjemoma pa se lahko umrlega, skladno s krajevnimi običaji položi na oder na domu, cerkveni dvorani ali drugem uveljavljenem kraju. V stanovanjskih objektih z več kot tremi stanovanji se mora umrli čuvati v mrliški vežici, razen ob soglasju vseh lastnikov stanovanj.
Mrliška vežica je v času nahajanja umrlega v njej lahko odprta od 7. do 24. ure v poletnem času, v zimskem času pa od 7. do 22. ure.
V primeru, če se umrli čuva doma ali v mrliški vežici izven kraja pokopa, se krsta z umrlim ali žara z upepeljenimi posmrtnimi ostanki umrlega prepeljejo na pokopališče, kjer se bo izvedel pokop neposredno pred pričetkom pogrebne svečanosti.
Prevoz v mrliško vežico je dovoljen potem, ko je ugotovljen nastop smrti po predpisih o mrliški pregledni službi.
Prevoz umrlega je dovoljen samo s posebej prirejenimi vozili za prevoz pokojnikov, s katerimi mora razpolagati izvajalec javne službe, oziroma na drug ustrezen način.
7. člen
Način pokopa in pogrebne svečanosti je treba opraviti v skladu z voljo umrlega. Če umrli ni izrazil svoje volje, odloči o tem oseba, ki je stalno živela z njim ali druga z zakonom določena oseba oziroma za zadeve socialnega skrbstva pristojni organ občine, v kateri je oseba umrla ali bila najdena.
Anonimni pokop se opravi po volji umrlega ali po volji svojcev. Anonimni pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru.
8. člen
Pokop odredi oziroma dovoli mrliški preglednik po ugotovljeni smrti in določi okvirni čas pokopa. Praviloma mora preteči od trenutka smrti do pokopa oziroma upepelitve najmanj 36 ur. Točen čas pokopa določijo svojci v dogovoru z izvajalci in predstavnikom verske skupnosti, če gre za verski pogreb.
Po ugotovljeni smrti se pokop prijavi izbranemu izvajalcu in upravljavcu pokopališča, s katerim se dogovori o vseh pokopaliških in pogrebnih storitvah.
Izvajalec ne sme opraviti pokopa, če mu ob prijavi oziroma pred pokopom niso predložena dokazila o prijavi smrti. Kadar smrti ni bilo mogoče prijaviti, se prijavi smrti priloži druga listina, predpisana s posebnim zakonom.
9. člen
Če pokop in pogrebne svečanosti organizira lokalna skupnost, društvo ali druge organizacije, se umrlega pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.
Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo umrlega člana oziroma pripadnika cerkve do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
10. člen
Umrlega se položi v krsto in se ga pokoplje v grob za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Klasičen pokop zunaj pokopališča je dovoljen samo v izjemnih primerih na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa, po predhodnem soglasju za zadeve zdravstvenega varstva pristojnega organa, kjer se pokop opravi.
Upepeljene ostanke umrlega se shrani v žaro in pokoplje v grob za klasičen pokop, v žarni grob ali se jih raztrese na posebej določenem prostoru na pokopališču oziroma zunaj pokopališča na podlagi dovoljenja za notranje zadeve pristojnega upravnega organa.
III. STROŠKI POKOPA
11. člen
Stroške pogreba ali pokopa mora poravnati oseba, ki je naročila pokop ali prekop. V primeru, ko poravna stroške pokopa občina, ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.
Stroške ekshumacije poravna naročnik oziroma odredbodajalec.
12. člen
Pokopi se opravljajo vsak dan.
Uporabo mrliških vežic in obratovalni čas določa upravljavec v skladu z uveljavljenim načinom in potrebami. V času, ko so mrliške vežice zaprte, so vstopi dovoljeni samo na podlagi predhodnega dovoljenja upravljavca.
IV. POGREBNE SVEČANOSTI
13. člen
Pogrebna svečanost je sestavni del pogreba in ima javni značaj in se mora opraviti s primerno pieteto do umrlega in svojcev. Pogrebne svečanosti vodi izvajalec.
Pokop se lahko opravi v ožjem družinskem krogu, če je bila to želja pokojnika ali njegovih najbližjih svojcev.
14. člen
Pogrebna svečanost se opravi na poslovilni ploščadi pred mrliško vežico na pokopališču kjer bo pokop. O pogrebni svečanosti lahko izvajalec obvesti javnost z obvestilom na oglasnem mestu pri mrliški vežici ali na drug krajevno običajen način.
15. člen
Pogrebna svečanost se prične z dvigom in prenosom pokojnika s poslovilnega odra, konča pa z zasutjem groba oziroma zaprtjem žarne niše.
Dvig, prenos oziroma odvoz krste ali žare v pogrebnem sprevodu in položitev krste ali žare v jamo opravijo pogrebniki, za katere je dolžan poskrbeti izvajalec. Pogrebniki morajo biti primerno oblečeni.
Če sodelujejo v pogrebni svečanosti godba ali pevski zbor, le-ti pred pričetkom pogrebnega sprevoda zaigrajo ali zapojejo žalostinko. Sledijo lahko poslovilni govori ter verski obred.
Pogrebni sprevod se odvija od kraja, kjer se prične pogrebna svečanost, do groba na pokopališču.
16. člen
Razvrstitev v pogrebnem sprevodu je praviloma naslednja:
V primeru cerkvenega pogrebnega obreda se pogrebna svečanost opravi s križem, katerega nosilec je na čelu sprevoda skupaj z državno zastavo z žalnim trakom. Sledijo prapori. V primeru civilnega pogrebnega obreda se na čelu sprevoda nese državna zastava z žalnim trakom, nato pa prapori.
Za prapori gredo nosilci pokojnikovih odlikovanj in priznanj in nosilci vencev, godba, pevci, pogrebni voz ali nosilci krste oziroma žare, najožji svojci in za njimi ostali udeleženci pogreba.
Razpored v sprevodu se lahko na željo najbližjega sorodnika oziroma naročnika pogreba izvede tudi drugače.
17. člen
Ob grobu se udeleženci pogrebnih svečanosti razvrstijo tako, da so neposredno ob grobu svojci umrlega, nosilci odlikovanj in priznanj, državne zastave ter prapori, v primeru cerkvenega obreda pa tudi duhovnik in križ.
Krsta z umrlim ali žara s pepelom umrlega se položi v grob. Nato se opravi del verskega obreda, če gre za cerkveni pogrebni obred. Temu sledijo poslovilni govori in se zaključi obred na krajevno običajen način.
Najkasneje v roku ene ure po končanem pogrebu je izvajalec pogrebnih storitev dolžan grob zasuti in ga začasno primerno urediti tako, da ne poškoduje sosednjih grobov.
18. člen
Društva in stanovi, ki imajo ob pogrebih svojih članov posebne običaje (lovci, gasilci, planinci idr.), se lahko z njimi vključijo v pogrebne svečanosti.
Če pri pogrebni svečanosti sodeluje strelska enota, ki izstreli častno salvo kot zadnji pozdrav pokojniku, mora biti zagotovljena popolna varnost udeležencev pogreba, za kar je odgovoren vodja enote.
19. člen
V primeru upepelitve umrlega, se javna pogrebna svečanosti lahko opravi pred ali po upepelitvi. Pri tem se smiselno uporabljajo določbe tega odloka.
20. člen
Če pri pogrebu tudi zvonijo, se zvonjenje izvaja v skladu z običaji verske skupnosti.
Med govorom, molitvijo, petjem in igranjem godbe se ne sme zvoniti.
V. UREJANJE POKOPALIŠČ
21. člen
Na pokopališču so možne naslednje zvrsti grobov:
– klasični grobovi (enojni grobovi, dvojni grobovi, trojni grobovi, otroški grobovi in grobnice),
– žarni grobovi,
– skupna grobišča,
– prostor za anonimne pokope in
– prostor za raztrositev pepela.
V skladu z ureditvenim načrtom posameznega pokopališča je gradnja grobnic in trojnih grobov možna le pod posebnimi pogoji.
22. člen
Upravljavec pokopališča mora za vsako pokopališče:
– izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove z ustreznimi oznakami in o tem voditi ustrezno evidenco z vrisanimi objekti in komunalnimi priključki,
– izdelati in sproti dopolnjevati evidenco lastnikov oziroma najemnikov grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu z datumom pokopa.
23. člen
Vse zvrsti grobov iz 21. člena tega odloka so lahko razvrščene kot vrstni grobovi ali posamično.
Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in so oblikovani ter urejeni po enotnih kriterijih, ki so določeni v načrtu pokopališča.
24. člen
V žarne grobove se shranjujejo žare s pepelom umrlih. V en žarni grob je lahko shranjenih tudi več žar.
25. člen
Kot skupna grobišča označujemo prostore za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah.
V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz klasičnih in žarnih grobov, za katere ni podaljšana najemna doba in iz vrstnih grobov, po preteku določene dobe. Za skupna grobišča skrbi občina.
26. člen
V območju pokopališča je prostor za anonimne pokope ter prostor za raztrositev pepela.
Na teh prostorih mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Na prostoru za raztrositev pepela so imena umrlih lahko napisana na skupnem nagrobniku.
27. člen
Globina klasičnih grobov je najmanj 1,80 m. Dolžina klasičnih grobov je največ do 2,50 m, otroških pa do 1,50 m.
Širina enojnega groba je od 0,80 m do 1,20 m.
Širina dvojnega groba je od 1,20 m do 1,80 m.
Širina otroškega groba je od 0,70 m do 0,90 m.
Globina žarnega groba je najmanj 0,70 m, širina od 0,70 m do 1,00 m, dolžina pa do 1,2 m. Žarni grob se sme poglobiti za 0,30 m.
Če je v isti jami predvidenih več zaporednih pokopov je lahko jama poglobljena največ do 3,20 m. Plast zemlje nad zadnjo krsto pa mora biti najmanj 1,50 m.
Te dimenzije veljajo za na novo pridobljena grobna polja.
28. člen
Poti med vrstami grobov morajo biti široke najmanj 0,60 m, vendar ne več kot 1,00 m. Razmak med posameznimi grobovi je 0, 50 m.
Spomeniki, nagrobne ograje, druga znamenja ter vegetacija ne smejo segati izven meje določenega grobnega prostora, v višino pa ne smejo segati več kot 1,50 m.
Na obstoječih delih pokopališča se morajo grobovi prilagoditi obstoječemu stanju, lahko pa upravljavec pokopališča na osnovi načrta razdelitve izdela tudi drugačen, bolj racionalen načrt razdelitve.
29. člen
Prekop pokojnika oziroma ponoven pokop v isti grob po oddaji groba drugemu najemniku je dovoljen po preteku mirovalne dobe.
Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu in v istem grobu. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.
Mirovalna doba ne velja za žarne grobove.
Pred potekom mirovalne dobe se sme grob odpreti le, če to zahtevajo svojci ali druge fizične in pravne osebe, ki imajo interes, da se umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drugi grob na istem pokopališču, po poprejšnjem pisnem soglasju najemnika groba, in sicer le z dovoljenjem pristojne občinske službe.
30. člen
Prekopi in ekshumacije se opravljajo na podlagi določb zakona in drugih državnih predpisov, ki jih urejajo.
Za izkop se uporabljajo predpisi o izkopu umrlih.
VI. ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE V NAJEM
31. člen
Prostore za grobove daje v najem upravljavec. Najemna pogodba mora biti sklenjena v pisni obliki ter v skladu s tem odlokom.
Najemna pogodba mora določati:
– osebe najemnega razmerja,
– trajanje in podaljšanje najemnega razmerja,
– polje, vrsto, zaporedno številko groba in vrsto groba,
– ceno najema ter način in rok plačila,
– pravice in obveznosti pogodbenih strank,
– ukrepe v primeru ne izvrševanja pogodbenih obveznosti.
32. člen
Prostor za nove grobove se daje v najem za določen čas do 10 let in po preteku te dobe se najemna pogodba lahko podaljša. Najmanj dva meseca pred potekom najemne pogodbe mora upravljavec pisno opozoriti najemnika o prenehanju veljavnosti pogodbe in ga opozoriti na posledice, če pogodbe ne bi podaljšal.
Če pogodbeni stranki najemne pogodbe ne podaljšata, je najemnik dolžan odstraniti opremo z groba v petnajstih dneh po preteku in razveljavitvi najemne pogodbe.
Če tega ne stori, stori to upravljavec na najemnikove stroške, grob oziroma prostor za grob pa odda drugemu najemniku.
V času od odstranitve opreme z groba do poteka mirovalne dobe in ponovne oddaje grobnega prostora drugemu najemniku, skrbi za minimalno vzdrževanje opuščenega groba upravljavec pokopališča.
Sredstva za vzdrževanje iz prejšnjega odstavka tega člena zagotavlja upravljavec.
33. člen
Po razveljavitvi najemne pogodbe se smatra grobni prostor kot opuščen grob do konca mirovalne dobe, nato se prekoplje in odda drugemu najemniku.
34. člen
Najemnina za grobne prostore se plačuje letno. Ob prijavi pokopa oziroma sklenitvi najemne pogodbe se dodeli grobni prostor.
Z vplačilom najemnine za grobni prostor je plačano tudi vzdrževanje pokopališča in naprav. O višini najemnine odloča Občinski svet Občine Rogašovci.
35. člen
Upravljavec pisno razveljavi sklenjeno pogodbo v naslednjih primerih:
– če najemnik grobnega prostora po predhodnem opozorilu ne poravna najemnine za preteklo leto,
– če upravljavcu ni znan najemnik oziroma če le-ta ni sporočil spremembe bivališča in imena,
– če najemnik ne vzdržuje groba kljub opozorilu,
– ob opustitvi pokopališča,
– kadar tako zahteva načrt razdelitve pokopališča.
V primeru četrte in pete alinee mora upravljavec o razveljavitvi najemne pogodbe obvestiti najemnika vsaj šest mesecev pred opustitvijo pokopališča oziroma razdelitve pokopališča.
36. člen
Upravljavec pokopališča lahko robnike, spomenik in drugo opremo groba odstrani in po šestih mesecih odda prostor za grob drugemu najemniku (ob upoštevanju mirovalne dobe za grobove iz 29. člena tega odloka) v naslednjih primerih:
– če najemnina za grob ni plačana več kot tri leta,
– če je grob tako zanemarjen, da kvari videz sosednjih grobov in pokopališča kot celote (daje videz zapuščenosti),
– če upravljavcu ni znan najemnik oziroma, če le-ta ni sporočil spremembe bivališča ali imena.
Upravljavec mora robnike, spomenik in drugo opremo z groba hraniti na določenem prostoru šest mesecev. Po tem roku jih lahko proda ali odda med komunalne odpadke. Prihodek od prodaje je sestavni del občinskega proračuna.
37. člen
Najemnine za grobove morajo pokriti stroške rednega vzdrževanja pokopališča in objektov ter manjše investicijske posege.
VII. VZDRŽEVANJE REDA, ČISTOČE IN MIRU NA POKOPALIŠČIH
38. člen
Na območju pokopališča ni dovoljeno:
– nedostojno vedenje kot je vpitje, glasno smejanje, razgrajanje in hoja po grobovih oziroma prostorih za grobove,
– odlaganje smeti in odpadkov izven za to določenega prostora,
– druge vrste onesnaževanja pokopališkega prostora in objektov na območju pokopališča,
– poškodovanje mrliške vežice, grobov, nasadov in naprav ter predmetov na območju pokopališča,
– vodenje živali na pokopališče,
– vožnja s kolesom ali drugim prevoznim sredstvom,
– odtujevanje predmetov s tujih grobov, pokopaliških prostorov in iz objektov na območju pokopališča,
– lepljenje plakatov, reklamnih obvestil in podobnega.
Zidarska, kamnoseška, kovinostrugarska in druga dela, ki se izvajajo z namenom urejanja pokopališč ter grobov in s tem povezanimi prevozi, se lahko opravljajo le s soglasjem upravljavca.
V neposredni bližini območja pokopališča v času pogrebnih svečanosti niso dovoljene dejavnosti, ki motijo potek pogrebnih svečanosti (npr. povzročanje hrupa, vpitje, moteči zvoki in podobno). Upravljavec pokopališča povzročitelja na to opozori, pred začetkom pogrebne svečanosti.
39. člen
Na pokopališču mora biti izobešen pokopališki red.
S pokopališkim redom se določijo način in čas pokopov ter način in potek pogrebnih svečanosti.
40. člen
Najemniki grobov so dolžni:
– skleniti najemno pogodbo,
– vzdrževati grobove,
– spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe,
– redno plačevati najemnino za grob,
– upoštevati določila tega odloka.
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI
41. člen
Izvajalec pokopališke in pogrebne dejavnosti ima naslednje obveznosti:
– ugotavlja pravilnost pokopaliških dokumentov za dovolitev pokopa,
– zagotavlja svečano opremo in opravo lastnih delavcev, ki izvajajo in vodijo pogrebne svečanosti,
– izvede pokop v terminu, ki je sporazumno določen z naročnikom,
– opravlja pokope,
– shrani in izroči upravičencu vrednostne predmete, ki jih najde pri prekopu grobov, če je ta znan, sicer pa ravna v skladu z veljavnimi predpisi o najdenih predmetih,
– skrbi za izvajanje pogrebne svečanosti v skladu z dogovorom s plačnikom pogreba,
– opravlja in zagotovi izvedbo drugih nalog in opravil v skladu z državnimi in občinskimi predpisi s tega področja in določili tega odloka.
42. člen
Upravljavec ima naslednje pristojnosti:
– ugotavlja pravilnost poslovilnih dokumentov za dovolitev pokopa,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje pokopališča z vsemi objekti in napravami vključno s funkcionalnimi površinami posameznih objektov,
– skrbi za red in čistočo na pokopališču ter v in ob objektih in njihovi neposredni okolici,
– oddaja prostore za grobove v najem in vodi register sklenjenih pogodb,
– določa mesto, datum in uro pokopa, praviloma v dogovoru z naročnikom,
– izdelati mora pokopališki kataster in načrt pokopališča z razdelitvijo na polja, vrste in grobove z ustreznimi oznakami in o tem voditi ustrezno evidenco,
– izdelati in sproti dopolnjevati evidenco najemnikov grobov in pokopanih oseb v posameznem grobu z datumom pokopa,
– skrbi za organizacijo javne pogrebne svečanosti,
– opravlja pokope in prekope pokojnikov in nadzira razna dela na pokopališču in skrbi za ustrezno zavarovanje sosednjih grobov,
– skrbi za urejenost in vzdrževanje skupnih grobišč žrtev vojn in njihovih obeležij na območju pokopališč,
– daje soglasja za prvo ureditev, preureditev grobov in postavitev novih spomenikov,
– pobira najemnino za grobove,
– pri prekopu najdene vrednostne predmete shrani in jih izroči upravičencu, če je ta znan oziroma ravna v skladu s predpisi.
43. člen
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka imajo naslednje pravice:
– pravico uporabe storitev javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, odlokom in drugimi predpisi,
– pravico do izbire pokopališča, kjer naj bi bil umrli pokopan, če obstajajo za to objektivne možnosti,
– pravico do odločanja o načinu pokopa,
– pravico do sklenitve najemne pogodbe za grob,
– pravico do pritožbe na pristojne organe, če so kršene pravice uporabnikov,
– pravico postaviti ali odstraniti nagrobni spomenik.
Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet tega odloka, imajo naslednje obveznosti:
– uporabljati storitve izvajalca v skladu s tem odlokom,
– upoštevati navodila upravljavca v zvezi z izvajanjem pokopališkega reda,
– plačevati uporabo objektov oziroma storitev upravljavca,
– skrbeti za red in vzdrževanje grobov v skladu s tem odlokom.
IX. KAZENSKE DOLOČBE
44. člen
Z globo 400,00 EUR se kaznuje izvajalec javne službe, ki krši določila 41. člena tega odloka.
Z globo 50,00 EUR se kaznuje posameznik, ki krši določila iz 40. člena in drugega odstavka 43. člena tega odloka.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
Uresničevanje tega odloka nadzorujejo pristojne inšpekcijske službe.
46. člen
Upravljavec pokopališča mora izdelati pokopališki kataster in načrt pokopališča iz 22. člena v roku treh mesecev od začetka veljavnosti tega odloka.
47. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-5/2009-8
Rogašovci, dne 27. marca 2009
Župan
Občine Rogašovci
Edvard Mihalič l.r.
