Na podlagi tretjega odstavka 33. člena Zakona o veterinarskih merilih skladnosti (Uradni list RS, št. 93/05), drugega odstavka 4. člena, šestega odstavka 6. člena in tretjega odstavka 9. člena Zakona o krmi (Uradni list RS, št. 127/06) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Ta pravilnik podrobneje določa izvajanje Priloge IV Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001 z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 147 z dne 31. 5. 2001, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (ES) št. 163/2009 z dne 26. februarja 2009 o spremembi Priloge IV k Uredbi Evropskega parlamenta in Sveta št. 999/2001/ES o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij (UL L št. 163 z dne 27. 2. 2009, str. 17), in Uredbe 183/2005/ES o zahtevah glede higiene krme (UL L št. 35 z dne 8. 2. 2005, str. 1, v nadaljnem besedilu: Uredba 183/2005/ES), glede:
– pogojev skladiščenja in uporabe ribje moke, mlečnih nadomestkov z ribjo moko, dikalcijevega fosfata živalskega izvora, trikalcijevega fosfata živalskega izvora, krvne moke, krvnih proizvodov in njihovih krmnih mešanic na kmetijskem gospodarstvu, pri krmljenju rejnih prežvekovalcev, neprežvekovalcev in rib, ki se jih vzreja za namene proizvodnje hrane in
– postopkov za analizo tveganja, ki jih pristojni organ izvede v primeru manjših količin ostankov živalskih tkiv (delcev kosti) v posamičnih krmilih rastlinskega izvora in njihovih krmnih mešanicah.

(1) Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se vzreja izključno prežvekovalce, je prepovedano skladiščiti in uporabljati predelane živalske beljakovine, krvne proizvode, želatino prežvekovalcev, hidrolizirane beljakovine iz tkiv prežvekovalcev (razen iz kož), dikalcijev in trikalcijev fosfat živalskega izvora (v nadaljnjem besedilu: DCP in TCP) ter njihove krmne mešanice.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek je na kmetijskih gospodarstvih dovoljeno skladiščiti in uporabljati za krmljenje rejnih prežvekovalcev mlečne nadomestke, ki vsebujejo ribjo moko, v skladu s pogoji iz 3. in 10. člena tega pravilnika.
(3) Na kmetijskih gospodarstvih, kjer se vzreja prežvekovalce in neprežvekovalce, je dovoljeno skladiščiti in uporabljati krmne mešanice za neprežvekovalce, ki vsebujejo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP v skladu s pogoji iz 4. in 10. člena tega pravilnika.
(4) Na kmetijskih gospodarstvih, kjer se vzreja neprežvekovalce, je dovoljeno skladiščiti in uporabljati ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic v skladu s pogoji iz 5. in 10. člena tega pravilnika.
(5) Na kmetijskih gospodarstvih, kjer se vzreja prežvekovalce in druge rejne živali, je dovoljeno skladiščiti in uporabljati krmne mešanice, ki vsebujejo krvne proizvode iz neprežvekovalcev v skladu s pogoji iz 6. in 10. člena tega pravilnika.
(6) Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se ne vzreja prežvekovalcev, je dovoljeno skladiščiti in uporabljati krvne proizvode v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic v skladu s pogoji iz 7. in 10. člena tega pravilnika.
(7) Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se vzreja prežvekovalce, neprežvekovalce in ribe, je prepovedano skladiščiti in uporabljati krvno moko.
(8) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je dovoljeno skladiščiti in uporabljati za krmljenje rib krvno moko neprežvekovalcev v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic v skladu s pogoji iz 8. in 10. člena tega pravilnika.
(9) Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se hkrati vzreja ribe, prežvekovalce in druge rejne živali, je dovoljeno skladiščiti in uporabljati krmne mešanice, ki vsebujejo krvno moko neprežvekovalcev za krmljenje rib v skladu s pogoji iz 9. in 10. člena tega pravilnika.

Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se redijo prežvekovalci, je dovoljeno skladiščenje in uporaba mlečnih nadomestkov z ribjo moko pod naslednjimi pogoji:
1. mlečne nadomestke z ribjo moko je dovoljeno uporabljati v prehrani mladih prežvekovalcev do odstavitve;
2. mlečne nadomestke z ribjo moko se v skladu z navodili proizvajalca razredči in krmi mladim prežvekovalcem le v tekoči obliki, kot dopolnilo ali nadomestilo postkolostralnemu mleku;
3. skladiščenje mlečnih nadomestkov z ribjo moko in krmnih mešanic za prežvekovalce v skladiščnih prostorih ne sme biti skupno, ker bi lahko prišlo do zmotne zamenjave s krmili;
4. če se na kmetijskem gospodarstvu redi tudi neprežvekovalce, se smiselno upošteva tudi določbe iz 4. člena tega pravilnika.

Če se na kmetijskem gospodarstvu hkrati redijo prežvekovalci in neprežvekovalci, je dovoljeno skladiščenje in uporaba ribje moke, DCP, TCP le v obliki krmnih mešanic pod naslednjimi pogoji:
1. krmne mešanice, ki vsebujejo zgoraj naštete snovi, se uporabljajo le za krmljenje neprežvekovalcev;
2. prežvekovalci in neprežvekovalci so nastanjeni v različnih objektih;
3. prežvekovalci in neprežvekovalci se ne krmijo preko skupnih naprav za doziranje krme;
4. skladiščenje krmnih mešanic za prežvekovalce in neprežvekovalce v skladiščnih prostorih ne sme biti skupno, ker bi lahko prišlo do zmotne zamenjave s krmili; skladiščenje je treba po možnosti izvajati v zaprtih skladiščnih sistemih (silosih, oktaedrih (Big Bags), itd.) z neposredno povezavo do naprave za doziranje krme;
5. krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP živalskega izvora, morajo biti vidno označene z oznako »vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev« oziroma »vsebuje dikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev« oziroma »vsebuje trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev«; proizvodnja krmnih mešanic za prežvekovalce poteka na ločeni proizvodni liniji oziroma na drugem mešalniku, tako da se prepreči vsaka možnost zamenjave krmnih mešanic;
6. proizvedene krmne mešanice se uporabijo na kmetijskem gospodarstvu;
7. pri skladiščenju krmljenju krmnih mešanic na kmetijskem gospodarstvu se smiselno upošteva zahteve iz Uredbe 183/2005/ES;
8. nosilec kmetijskega gospodarstva mora seznaniti družinske člane in druge osebe, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu, s posebnimi ukrepi, ki veljajo glede krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP.

Na kmetijskih gospodarstvih sta dovoljena uporaba in skladiščenje ribje moke oziroma DCP oziroma TCP v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic neprežvekovalcev pod naslednjimi pogoji:
1. na kmetijskem gospodarstvu se ne redi prežvekovalcev;
2. krmne mešanice se proizvajajo izključno za potrebe lastne reje;
3. nosilec dejavnosti kmetijskega gospodarstva vodi evidence:
– o proizvajalcih, dobaviteljih, količinah in datumih nabave zgoraj navedenih posamičnih krmil,
– o recepturah krmnih mešanic,
– o datumih proizvodnje in količinah proizvedenih krmnih mešanic;
4. krmne mešanice, ki vsebujejo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP živalskega izvora morajo biti vidno označene z oznako »vsebuje ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev« oziroma »vsebuje dikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev« oziroma »vsebuje trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev«;
5. pri skladiščenju in proizvodnji krmnih mešanic se smiselno upošteva zahteve iz Uredbe 183/2005/ES.

Če se na kmetijskem gospodarstvu hkrati redijo prežvekovalci in druge rejne živali, je dovoljeno skladiščenje in uporaba krvnih proizvodov neprežvekovalcev, le v obliki krmnih mešanic pod naslednjimi pogoji:
1. krmne mešanice, ki vsebujejo krvne proizvode neprežvekovalcev, se uporabljajo le za krmljenje neprežvekovalcev;
2. prežvekovalci in druge rejne živali so nastanjeni v različnih objektih;
3. prežvekovalci in druge rejne živali se ne krmijo preko skupnih naprav za doziranje krme;
4. skladiščenje krmnih mešanic za prežvekovalce in druge rejne živali v skladiščnih prostorih ne sme biti skupno, ker bi lahko prišlo do zmotne zamenjave s krmili; skladiščenje je treba po možnosti izvajati v zaprtih skladiščnih sistemih (silosih, oktaedrih (Big Bags), itd.) z neposredno povezavo do naprave za doziranje krme;
5. krmne mešanice, ki vsebujejo krvne proizvode neprežvekovalcev, morajo biti vidno označene z oznako: »vsebuje krvne proizvode – ni za krmljenje prežvekovalcev«;
6. proizvedene krmne mešanice se uporabijo na kmetijskem gospodarstvu;
7. pri skladiščenju in krmljenju krmnih mešanic na kmetijskem gospodarstvu se smiselno upošteva zahteve iz Uredbe 183/2005/ES;
8. nosilec kmetijskega gospodarstva mora seznaniti družinske člane in druge osebe, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu, s posebnimi ukrepi, ki veljajo glede krmnih mešanic, ki vsebujejo krvne proizvode neprežvekovalcev.

Na kmetijskih gospodarstvih sta dovoljena skladiščenje in uporaba krvnih proizvodov v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic pod naslednjimi pogoji:
1. na kmetijskem gospodarstvu se ne redi prežvekovalcev;
2. krmne mešanice se proizvajajo izključno za potrebe lastne reje;
3. za namen skladiščenja oziroma proizvodnje se sme uporabljati le krvne proizvode neprežvekovalcev;
4. nosilec dejavnosti kmetijskega gospodarstva vodi evidence:
– o proizvajalcih, dobaviteljih, količinah in datumih nabave zgoraj navedenih posamičnih krmil,
– o recepturah krmnih mešanic,
– o datumih proizvodnje in količinah proizvedenih krmnih mešanic;
5. krmne mešanice, ki vsebujejo krvne proizvode neprežvekovalcev morajo biti vidno označene z oznako: »vsebuje krvne proizvode – ni za krmljenje prežvekovalcev«;
6. pri skladiščenju in proizvodnji krmnih mešanic se smiselno upošteva zahteve iz Uredbe 183/2005/ES.

Na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se vzreja le ribe, je dovoljena uporaba in skladiščenje krvne moke v obliki posamičnih krmil in krmnih mešanic pod naslednjimi pogoji:
1. na kmetijskem gospodarstvu se ne redi prežvekovalcev in drugih rejnih živali (razen rib);
2. krmne mešanice se proizvajajo izključno za potrebe lastne reje;
3. za namen skladiščenja oziroma proizvodnje krmnih mešanic za ribe se sme uporabljati le krvna moka neprežvekovalcev;
4. nosilec dejavnosti kmetijskega gospodarstva vodi evidence:
– o proizvajalcih, dobaviteljih, količinah in datumih nabave krvne moke,
– o recepturah krmnih mešanic,
– o datumih proizvodnje in količinah proizvedenih krmnih mešanic;
5. krmne mešanice, ki vsebujejo krvno moko neprežvekovalcev, morajo biti vidno označene z oznako: »vsebuje krvno moko – samo za krmljenje rib«;
6. pri skladiščenju in proizvodnji krmnih mešanic se smiselno upošteva zahteve iz Uredbe 183/2005/ES.

Če se na kmetijskem gospodarstvu hkrati redi ribe, prežvekovalce in druge rejne živali, je dovoljeno skladiščenje in uporaba krvne moke neprežvekovalcev, le v obliki krmnih mešanic pod naslednjimi pogoji:
1. krmne mešanice, ki vsebujejo krvno moko neprežvekovalcev, se uporabljajo le za krmljenje rib;
2. ribe in rejne živali so nastanjene v različnih objektih;
3. ribe in rejne živali se ne krmijo preko skupnih naprav za doziranje krme;
4. skladiščenje krmnih mešanic z krvno moko in krmnih mešanic brez krvne moke v skladiščnih prostorih ne sme biti skupno, ker bi lahko prišlo do zmotne zamenjave s krmili; skladiščenje je treba po možnosti izvajati v zaprtih skladiščnih sistemih (silosih, oktaedrih (Big Bags), itd.) z neposredno povezavo do naprave za doziranje krme;
5. krmne mešanice, ki vsebujejo krvno moko neprežvekovalcev, morajo biti vidno označene z oznako: »vsebuje krvno moko – samo za krmljenje rib«;
6. pri skladiščenju in krmljenju krmnih mešanic se smiselno upošteva zahteve iz Uredbe 183/2005/ES;
7. nosilec kmetijskega gospodarstva mora seznaniti družinske člane in druge osebe, ki delajo na kmetijskem gospodarstvu, s posebnimi ukrepi, ki veljajo glede krmnih mešanic, ki vsebujejo krvno moko neprežvekovalcev.

(1) Nosilec kmetijskega gospodarstva potrebuje dovoljenje pristojnega Območnega urada Veterinarske uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu VURS) za:
a) skladiščenje in uporabo mlečnih nadomestkov z ribjo moko na kmetijskih gospodarstvih, na katerih se vzreja prežvekovalce;
b) skladiščenje in uporabo krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP na kmetijskih gospodarstvih, kjer se redijo prežvekovalci in neprežvekovalci;
c) skladiščenje in uporabo ribje moke oziroma DCP oziroma TCP v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic neprežvekovalcev na kmetijskih gospodarstvih, kjer se redijo le neprežvekovalci;
d) skladiščenje in uporabo krmnih mešanic, ki vsebujejo krvne proizvode neprežvekovalcev, na kmetijskih gospodarstvih, kjer se redijo prežvekovalci in druge rejne živali;
e) skladiščenje in uporabo krvnih proizvodov neprežvekovalcev v obliki posamičnih krmil za proizvodnjo krmnih mešanic na kmetijskih gospodarstvih, kjer se ne redi prežvekovalcev;
f) skladiščenje in uporabo krvne moke v obliki posamičnih krmil oziroma krmnih mešanic, na kmetijskih gospodarstvih kjer se vzreja ribe;
g) skladiščenje in uporabo krmnih mešanic, ki vsebujejo krvno moko neprežvekovalcev, na kmetijskih gospodarstvih, kjer se redijo ribe, prežvekovalci in druge rejne živali.
(2) Posebno dovoljenje za proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP se ne zahteva za kmetijska gospodarstva, ki ne redijo prežvekovalcev in proizvajajo krmne mešanice le za potrebe lastne reje in:
– v proizvodnji krmnih mešanic uporabljajo dopolnilno krmno mešanico z ribjo moko, ki vsebuje manj kot 50% surovih beljakovin;
– v proizvodnji krmnih mešanic uporabljajo dopolnilne krmne mešanice z DCP ali TCP, ki vsebuje manj kot 10% celokupnega fosforja in
– so priglasila dejavnost poslovanja s krmo organu pristojnemu po predpisu, ki ureja registracijo obratov nosilcev dejavnosti na področju krme.
(3) Kmetijska gospodarstva iz prejšnjega odstavka so dolžna pridobiti dovoljenje le v primeru, ko uporabljajo ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP v obliki posamičnih krmil kot surovino za izdelavo krmnih mešanic.
(4) Posebnega dovoljenja za proizvodnjo krmnih mešanic, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko iz neprežvekovalcev, se ne zahteva za kmetijska gospodarstva:
– ki redijo le neprežvekovalce in proizvajajo krmne mešanice s krvnimi proizvodi neprežvekovalcev le za potrebe lastne reje;
– za kmetijska gospodarstva, ki gojijo le ribe in proizvajajo krmne mešanice s krvno moko neprežvekovalcev le za potrebe lastne reje;
– v proizvodnji krmnih mešanic uporabljajo dopolnilno krmno mešanico s krvnimi proizvodi ali krvno moko iz neprežvekovalcev, ki vsebuje manj kot 50% surovih beljakovin in
– so priglasila dejavnost poslovanja s krmo organu pristojnemu po predpisu, ki ureja registracijo obratov nosilcev dejavnosti na področju krme.
(5) Kmetijska gospodarstva iz prejšnjega odstavka so dolžna pridobiti dovoljenje le v primeru, ko uporabljajo krvne proizvode ali krvno moko neprežvekovalcev v obliki posamičnih krmil, kot surovino za izdelavo krmnih mešanic.
(6) Posebno dovoljenje ni potrebno tudi v primerih, ko se na kmetijskem gospodarstvu hkrati vzreja prežvekovalce in neprežvekovalce in se krmne mešanice z ribjo moko oziroma DCP oziroma TCP oziroma krvnimi proizvodi uporablja izključno za krmljenje hišnih živali in so le-te deklarirane kot hrana za hišne živali.

(1) Vlogo za izdajo dovoljenja iz a) točke prvega odstavka prejšnjega člena vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na VURS, na obrazcu 1, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(2) Vlogo za izdajo dovoljenja iz b) točke prvega odstavka prejšnjega člena vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na VURS, na obrazcu 2, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(3) Vlogo za izdajo dovoljenja iz c) točke prvega odstavka prejšnjega člena vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na VURS, na obrazcu 3, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(4) Vlogo za izdajo dovoljenja iz d) točke prvega odstavka prejšnjega člena vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na VURS, na obrazcu 4, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(5) Vlogo za izdajo dovoljenja iz e) točke prvega odstavka prejšnjega člena vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na območni urad VURS, na obrazcu 5, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(6) Vlogo za izdajo dovoljenja iz f) točke prvega odstavka prejšnjega člena vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na VURS, na obrazcu 6, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(7) Vlogo za izdajo dovoljenja iz g) točke prvega odstavka prejšnjega člena vloži nosilec kmetijskega gospodarstva na VURS, na obrazcu 7, ki je objavljen na spletni strani VURS.
(8) Nosilec kmetijskega gospodarstva lahko pošlje vlogo iz prejšnjih odstavkov v elektronski obliki.

(1) Pred izdajo posebnega dovoljenja za izvajanje dejavnosti v obratu nosilca kmetijskega gospodarstva uradni veterinar za inšpekcijski nadzor preveri izpolnjevanje pogojev iz tega pravilnika na kmetijskem gospodarstvu.
(2) V posebnem dovoljenju VURS se opredeli vrsta dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu, za katero je bilo izdano dovoljenje.
(3) Evidenca o kmetijskih gospodarstev, katerim je bilo izdano posebno dovoljenje VURS za dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih iz prvega odstavka 10. člena, se vodi na VURS.
(4) VURS objavi na zunanji spletni strani seznam kmetijskih gospodarstev, ki jim bilo izdano posebno dovoljenje VURS za dejavnosti na kmetijskih gospodarstvih iz prvega odstavka 10 člena.

(1) V primeru, da se z analizo v vzorcu posamičnega krmila rastlinskega izvora in njegove krmne mešanice ugotovi prisotnost delcev kosti, lahko VURS na podlagi ocene tveganja dovoli uporabo take krme.
(2) Oceno tveganja v okviru uradnega nadzora pripravijo pristojne institucije v skladu z uredbo, ki ureja koordinacijo delovanja ministrstev in njihovih organov v sestavi, s pristojnostmi na področju varnosti hrane oziroma živil. Pri oceni tveganja je potrebno upoštevati, koliko delcev kosti je prisotnih in raziskati je potrebno možen izvor kontaminacije.
(3) VURS mora pri morebitni dovolitvi uporabe takšne krme upoštevati rezultat ocene tveganja in namembnost krme – to je vrsto in kategorijo živali, pri kateri se dovoli uporaba.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pogojih za uporabo in skladiščenje ribje moke, dikalcijevega fosfata, hidroliziranih beljakovin in njihovih krmnih mešanic na kmetijskih gospodarstvih (Uradni list RS, št. 13/03).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.