Na podlagi drugega odstavka 66. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) izdaja minister za promet
P R A V I L N I K
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil
1. člen
V Pravilniku o zavorah, varnostnih napravah in opremi železniških vozil (Uradni list RS, št. 122/07) se v drugem odstavku 1. člena 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. nadzor nad odzivanjem strojevodij;«.
2. člen
V 3. členu se črta 7. točka.
3. člen
V prvem odstavku 4. člena se črta 16. točka.
Doda se nova 31.a točka, ki se glasi:
»31.a pogonsko vozilo je skupni naziv za vlečna vozila in motorna vozila za posebne namene;«.
69. točka se spremeni tako, da se glasi:
»69. zračnovzmetna zavora je zavora, namenjena za zavarovanje stoječega vozila ali vlaka proti samopremaknitvi;«.
4. člen
Peti odstavek 8. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Če je na vlaku, ki ima telekomunikacijsko napravo na vlečnem vozilu, okvara, je treba o vrsti okvare in potrebnih ukrepih takoj obvestiti osebje, ki vodi in upravlja promet na tej progi, in odgovorno osebje prevoznika.«.
5. člen
V drugem odstavku 9. člena se 1.b) točka spremeni tako, da se glasi:
»b) posredne zračne zavore, ki so samodejne zračne zavore in se uporabljajo kot hitro delujoče zračne zavore z oznako P, hitro delujoče zračne zavore z visokim učinkom z oznako R in počasi delujoče zračne zavore z oznako G. Samodejne zračne zavore se lahko krmilijo pnevmatsko ali elektropnevmatsko;«.
6. člen
Četrti odstavek 13. člena se črta. Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
7. člen
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
»15. člen
(ročne, pritrdilne in zračnovzmetne zavore)
(1) Ročne in pritrdilne zavore so namenjene za zavarovanje stoječih vozil pred samopremaknitvijo ali za upočasnitev in zaustavitev vozečega vozila. Zavorna sila se doseže s fizično silo delavca preko ročice ali ročnega kolesa ali vzvoda. Delijo se na:
1. vretenske ročne in pritrdilne zavore;
2. vzvodne pritrdilne zavore.
(2) Ročne in pritrdilne zavore so torne zavore. Konstruirane morajo biti tako, da se lahko vozila z njimi zavrejo oziroma da se zavore pritegnejo:
1. z vrtenjem ročice ali ročnega kolesa v smeri urnega kazalca, pri vretenskih zavorah;
2. z enim ali več potegi vzvoda, pri vzvodnih pritrdilnih zavorah.
(3) Delovanje ročnih in pritrdilnih zavor na vozilih mora biti neodvisno od delovanja njihovih zračnih zavor.
(4) Ročne zavore so tiste, s katerimi se lahko ravna med vožnjo ali na stoječih vozilih s posebnih zavornih ploščadi, iz hodnikov in službenih prostorov vagonov ter iz vozniških kabin pogonskih vozil.
(5) Pritrdilne zavore so tiste, s katerimi se ravna s tal.
(6) Zračnovzmetna zavora je zavora, pri kateri se doseže zavorni učinek tako, da se z električnim impulzom ali ročno vpliva na izpraznitev zavornega valja te zavore, zavorno silo pa prevzame vzmet. Zračnovzmetna zavora se odvre tako, da se zavorni valj te zavore napolni z zrakom ustreznega tlaka.«.
8. člen
18. člen se spremeni tako, da se glasi:
»18. člen
(zavorna oprema lokomotiv)
(1) V lokomotive morata biti vgrajeni samodejna in dodatna zračna zavora.
(2) Menjalo zavore na lokomotivi mora biti, glede na hitrost in zavorno razdaljo, pri vožnji v položaju skladno s tabelo:
1. potniški vlak:
2. tovorni vlak:
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|Zavorna razdalja | 700 m | 1000m |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
|Položaj zavore | < / = km/h | < / = km/h |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
| G | 70 | 90 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
| P | 85 | 100 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
| R | 120 | 140 |
+--------------------------+-----------------+-----------------+
(3) Ne glede na določbe 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena je dovoljeno voziti lokomotivo v položaju P, če je zahtevana dejanska zavorna masa vlaka že dosežena.
(4) V vsaki vozniški kabini ali na krmilnem mestu lokomotive mora biti omogočena sprožitev samodejne zračne zavore ročno z zaviralnikom in še najmanj na enem mestu s pipo ali loputo za zaviranje v sili, s tipko za aktiviranje zaviranja v sili (gobica) ali z drugim zaviralnikom.
(5) V vse lokomotive morajo biti za zavarovanje pred samopremaknitvijo vgrajene ročne ali pritrdilne ali zračnovzmetne zavore.
(6) Lokomotive imajo lahko vgrajeno napravo za preprečevanje blokade zaviranih kolesnih dvojic (protiblokirne naprave) med zaviranjem in preprečevanje spodrsavanja vlečnih kolesnih dvojic pri vleki (protidrsne naprave).
(7) Lokomotive morajo biti opremljene s štirimi standardiziranimi zavornimi coklami modre barve, za polaganje na tirnice tipa UIC 60.
(8) Lokomotive in krmilni vagoni morajo biti opremljeni na čelnih straneh s spenjalnimi napravami električnih in zračnih vodov v skladu z objavo UIC št. 648.«.
9. člen
19. člen se spremeni tako, da se glasi:
»19. člen
(zavorna oprema motornikov in motornih garnitur)
(1) V motornike in motorne garniture mora biti vgrajena samodejna zračna zavora.
(2) Menjalo zavore na motorniku ali motorni garnituri mora biti, glede na hitrost in zavorno razdaljo, pri vožnji v položaju skladno s tabelo:
(3) Ne glede na položaj menjala, določenega v tabeli iz prejšnjega odstavka, je dovoljeno voziti motornik oziroma motorno garnituro tudi v položaju P, če je zahtevana dejanska zavorna masa vlaka že dosežena.
(4) V vsaki vozniški kabini ali na krmilnem mestu mora biti omogočena sprožitev samodejne zračne zavore ročno z zaviralnikom in še najmanj na enem mestu s pipo, loputo za zaviranje v sili, s tipko za aktiviranje zaviranja v sili (gobica) ali z zasilno zavoro.
(5) Za zavarovanje pred samopremaknitvijo morajo biti motorniki in motorne garniture opremljeni z ročno vretensko ali z zračnovzmetno pritrdilno zavoro. Mehanizem ročne vretenske zavore mora pri sili 0,5 kN na ročnem kolesu omogočati zavarovanje posameznega železniškega vozila pred samopremaknitvijo na padcu 35 ‰ (to ni obvezno za železniška vozila, izdelana pred 31. 12. 1983).
(6) Za opremljenost notranjosti potniških oddelkov motornikov in motornih garnitur z zavornimi napravami veljajo enaka določila kot za potniške vagone.
(7) Motorniki in motorne garniture morajo biti opremljeni z dvema zavornima coklama modre barve za polaganje pred kolesa na tirnicah tipa UIC 60.«.
10. člen
Tretji odstavek 31. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Priklopnik je dovoljeno uvrstiti v tovorne vlake do hitrosti 90 km/h ali ga dodati strojnemu vlaku. Če priklopnika ni mogoče vključiti v GZV vlaka, mora biti sklepni vagon takega vlaka zaseden z vlakospremnikom, ki je eden od delavcev vlakospremnega osebja. Sklepni vagon mora imeti zasilno zavoro in zavorno uto. Če sklepnega vagona z zavorno uto ni na razpolago, se za sklepni vagon lahko uporabi tudi službeni ali potniški vagon. Vlakospremnik mora imeti pri sebi zavorno coklo, ki jo vzame iz vlakovne lokomotive. V vlak, ki se potiska, priklopnik ne sme biti uvrščen.«.
11. člen
Enajsti odstavek 32. člena se črta.
12. člen
Drugi odstavek 33. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V tovorne vlake s hitrostjo do 100 km/h in s P-zaviranjem se lahko uvrstijo vagoni z G-zaviranjem, vendar največ do tretjine števila vagonov s P-zaviranjem. Če je v vlaku več kot 1/3 vagonov zavrtih z G-zavoro, sme tak vlak voziti z največ 70 km/h na progi z zavorno razdaljo 700 m in največ 90 km/h na progi z zavorno razdaljo 1000 m. DZM dodanih vagonov z G-zavoro se množi s korekcijskim koeficientom 0,8.«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Tovorni vlaki v mednarodnem prometu s hitrostjo V(max) = 120 km/h morajo biti sestavljeni izključno iz:
1. tovornih vagonov, ki so sposobni za hitrost do 120 km/h in katerih skupna nakladna masa ne sme presegati mejne obremenitve, napisane ob tej oznaki;
2. praznih tovornih vagonov z oznako S in z oznako 120 – 00,0 t;
3. praznih potniških vagonov (potniški in prtljažni vagoni RIC), ki so sposobni za hitrost najmanj 120 km/h.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Tovorni vlaki v mednarodnem prometu s hitrostjo V(max) = 100 km/h morajo biti sestavljeni izključno iz:
1. tovornih vagonov, ki so sposobni za hitrost do 100 km/h ali sposobni za hitrost do 120 km/h, katerih skupna nakladna masa ne sme presegati mejne obremenitve, napisane ob oznaki S;
2. praznih potniških vagonov (potniški in prtljažni vagoni RIC).«.
Deveti odstavek se črta.
13. člen
Četrti odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Prazne vagonske potniške vlake je treba glede na največjo dolžino obravnavati kot tovorne vlake z največjo dolžino v skladu z drugim odstavkom 36. člena tega pravilnika.«.
14. člen
40. člen se spremeni tako, da se glasi:
»40. člen
(delavci in oprema pri preskusih zavor)
(1) Preskuse zavor opravljajo pregledni delavci.
(2) Pregledni delavec pri preskusu zavor vlečnih vozil je:
1. za lokomotive strojevodja sam;
2. za motornike in motorne garniture, ki so opremljene z elektronsko-računalniško diagnostiko preskusa zavor, strojevodja sam;
3. za motornike ali motorne garniture, ki niso opremljene z elektronsko-računalniško diagnostiko preskusa zavor, strojevodja sam ali strojevodja in pregledni delavec;
4. za motorna vozila za posebne namene voznik motornega vozila za posebne namene sam.
(3) Pregledni delavci pri preskusih zavor vagonskih vlakov so:
1. za popolni in posamični preskus zavor vagonskih vlakov, delavec prevoznika, ki je strokovno usposobljen za eno izmed delovnih mest:
a) preglednika vagonov,
b) vlakovodjo,
c) vodjo vlaka ali
d) strojevodjo;
2. popolni in posamični (B) preskus zavor vagonskih vlakov lahko opravi strojevodja tudi sam;
3. za delni preskus (C in/ali D) zavor vagonskih vlakov poleg osebja, ki opravlja popolne preskuse zavor, še:
a) vodja premika;
b) pomočnik strojevodje;
c) sprevodnik;
d) premikač.
(4) Preskusi zavor vagonskih vlakov se lahko opravljajo z lokomotivami, motornimi vozili za posebne namene ali s stabilnimi kompresorskimi napravami.
(5) Preskuse zavor s stabilnimi kompresorskimi napravami morajo opravljati pregledniki vagonov.
(6) Pregledni delavec pri preskusu zavor premikalnega sestava je delavec, ki vodi premik.«.
15. člen
43. člen se spremeni tako, da se glasi:
»43. člen
(skupna določila o preskusih zavor vlečnih vozil)
(1) Pri popolnem preskusu zavor vlečnega vozila se preskusi delovanje vseh na njem vgrajenih zavor.
(2) Pri delnem preskusu zavor vlečnega vozila se preskusi najmanj delovanje samodejne in neposredne zračne zavore, če je vozilo s slednjo tudi opremljeno.
(3) Na vlečnih vozilih je treba opraviti popolni preskus zavor ob prevzemu vozila, če je od zadnjega opravljanja popolnega zavornega preskusa preteklo več kot 24 ur.
(4) Delni preskus zavor vlečnih vozil je treba opraviti, če od opravljenega popolnega preskusa zavor ni preteklo več kot 24 ur, vsakokrat pri:
1. prevzemu vozila na izhodni ali medpotni postaji, če pri prevzemu ni prisoten strojevodja, ki predaja, in strojevodja, ki prevzema vozilo;
2. menjavi upravljalnega mesta v drugi ali v isti upravljalni kabini;
3. ponovni vključitvi razporednikov ali podstavnih vozičkov, ki so bili izključeni iz tehničnih ali uporabnostnih vzrokov;
4. spenjanju motornikov ali motornih garnitur (delni preskus zavor C in/ali D).
(5) Delovanje ročnih in pritrdilnih zavor vlečnih vozil se preskuša pri njihovem zavarovanju pred samopremaknitvijo.«.
16. člen
V prvem odstavku 44. člena se besedilo 1. in 2. točke spremeni tako, da se glasi:
»1. zavaruje lokomotiva pred samopremaknitvijo;
2. pregledajo in ugotovijo:
a) morebitne mehanske poškodbe zavornih delov in sklopov, ki bi lahko vplivale na brezhibno delovanje zavor;
b) vključenost razporednikov;
c) odprtost izločilnih pip zavornih vodov podstavnih vozičkov;
d) lega menjala vrste zaviranja lokomotive;
e) odvrtost zavore;
f) netesna mesta zraka na zavornem sistemu;
g) debelina zavornjakov;«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. prestavi ročico zaviralnika samodejne zračne zavore v lego »nevtralno«, »izključeno« ali »izločeno«, kar je odvisno od tipa zaviralnika, in v kateri se izgube zraka GZV zaradi netesnosti ne dopolnjujejo, pri čemer padec zračnega tlaka ne sme biti večji od 0,3 bara v 5 minutah;«.
11. točka se spremeni tako, da se glasi:
»11. ugotovi zaviranje in odviranje zavor na drugem upravljalnem mestu (v drugi ali v isti vozniški kabini);«.
12. točka se spremeni tako, da se glasi:
»12. po opravljenem zavornem preskusu samodejnih zračnih zavor preskusi še delovanje drugih zavor, vgrajenih v lokomotivo.«.
17. člen
45. člen se spremeni tako, da se glasi:
»45. člen
(preskusi zavor motornikov in motornih garnitur)
(1) Pri popolnem preskusu zavor motornikov ali motornih garnitur se po vključitvi enega od zaviralnikov samodejne zračne zavore in napolnitvi GZV z zračnim tlakom 5 barov:
1. zavaruje motornik ali motorna garnitura pred samopremaknitvijo;
2. pregledajo in ugotovijo:
a) morebitne mehanske poškodbe zavornih delov in sklopov, ki bi lahko vplivale na brezhibno delovanje zavor;
b) vključenost razporednikov;
c) odprtost izločilnih pip zavornih vodov podstavnih vozičkov;
d) lega menjala vrste zaviranja motornika ali motorne garniture;
e) ali so odvrte zavore na vseh vozilih;
f) netesna mesta zraka na zavornem sistemu;
g) debelina zavornjakov;
h) stanje in lega zavornih magnetov;
i) lege indikatorjev kazal zavore (zavrto – odvrto);
j) tesnost GZV, pri čemer padec zračnega tlaka ne sme biti večji od 0,5 bara v 5 minutah;
k) da so zavore zavrle;
l) da so zavore odvrle;
3. ugotovi zaviranje in odviranje zavor, ob uporabi zaviralnika na drugem upravljalnem mestu, samo z opazovanjem manometrov GZV in zavornih valjev;
4. po opravljenem zavornem preskusu samodejnih zračnih zavor preskusi še delovanje drugih vgrajenih zavor v motorniku ali motorni garnituri.
(2) Popolne in delne preskuse zavor motornikov in motornih garnitur, ki so opremljene z elektronsko-računalniško diagnostiko preskusa zavor, opravi strojevodja s to napravo. V kolikor z elektronsko-računalniško diagnostiko ne preveri vseh zahtev, ki so določene v prvem odstavku tega člena, mora strojevodja opravila iz zahtev, ki niso zajeta z diagnostiko, opraviti osebno. Postopek popolnega preskusa ter pregleda na vozilu samem določi prevoznik v Priročniku za strojevodjo.
18. člen
V petem odstavku 48. člena se doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. po menjavi strojevodje, če nista pri menjavi prisotna oba strojevodja in če od opravljenega preskusa zavor A ni preteklo več kot 24 ur.«.
19. člen
V četrtem odstavku 49. člena se črta 1. točka.
V sedmem odstavku se številka »0,5« nadomesti s številko »0,4«.
V devetem odstavku se številka »0,9« nadomesti s številko »0,8«.
Štirinajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Ko strojevodja vlak odvre, mora sočasno zavreti lokomotivo z neposredno zračno zavoro. Vlaki, pri katerih se opravlja popolni zavorni preskus s stabilno kompresorsko napravo, morajo biti predhodno zavarovani proti samopremaknitvi.«.
Petnajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(15) Po odvrtju zavore na sklepnem vagonu in morebitnem preskusu prehodnosti GZV priklopnika mora pregledni delavec iti ob drugi strani vlaka proti lokomotivi in ugotavljati odvrtje vseh zavor na vozilih v vlaku.«.
V prvem in drugem stavku sedemnajstega odstavka se številka »5,5« nadomesti s številko »5,8«.
20. člen
52. člen se spremeni tako, da se glasi:
»52. člen
(delni preskusi zavor motornih vlakov)
(1) Po združevanju dveh ali več motornih vlakov, pri katerih je že bil opravljen popolni zavorni preskus v skladu z 48. členom tega pravilnika, je treba opraviti samo priključni preskus zavor C.
(2) Priključni preskus zavor C pri združevanju dveh ali več motornih vlakov, ki so opremljeni z elektronsko-računalniško diagnostiko preskusa zavor, opravi strojevodja z uporabo te naprave sam. Postopek delnih preskusov določi prevoznik v Priročniku za strojevodjo.
(3) Delni preskus C in/ali D zavor pri sestavi motornih vlakov, sestavljenih iz dveh ali več motornih vlakov, ki niso opremljeni z elektronsko-računalniško diagnostiko preskusa zavor, opravlja strojevodja ali strojevodja in pregledni delavec. Pregledni delavec ugotavlja zaviranje in odviranje vozila za mestom spetja. Pregledni delavec je v tem primeru lahko:
a) preglednik vagonov,
b) pomočnik strojevodje,
c) vodja vlaka,
d) sprevodnik ali
e) strojevodja.
(4) Pri menjavi upravljalnega mesta in razpenjanju se delni preskus zavor na motornikih in motornih garniturah opravi v vozniški kabini, iz katere se bo upravljalo vozilo oziroma vlak, samo z opazovanjem manometrov GZV in zavornih valjev.«.
21. člen
V drugem odstavku 55. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. ki so naloženi in bi morali zavirati v položaju »naloženo«, zavirajo pa samo v položaju »prazno«;«.
22. člen
Prvi in drugi odstavek 56. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Na poročilu o sestavi in zaviranju vlaka mora biti potrjen uspešno opravljen preskus zavor vagonskega vlaka z vpisom vrste preskusa, ure in minute opravljenega preskusa in podpisom.
(2) Uspešno opravljen preskus zavor vagonskega vlaka podpisuje:
1. pregledni delavec, ki je opravil zavorni preskus, ali
2. delavec, ki izstavlja poročilo o sestavi in zaviranju vlaka, po dokaznem obvestilu preglednega delavca, ki je zavorni preskus opravil, da je zavorni preskus opravljen. Obvestilo preglednega delavca mora vsebovati tudi številke vagonov:
a) z izključenimi zavorami;
b) z zavorami, ki samodejno odvrejo;
c) z R zavorami, ki ne delujejo v drugi stopnji zaviranja;
d) ki so naloženi in katerih zavore zavirajo samo v položaju »prazno«;
e) katerih Mg zavore ne delujejo, če bi se le-te upoštevale pri izračunu DZM vlaka.
Uspešno opravljen preskus zavor vagonskega vlaka podpisuje delavec, ki izstavlja poročilo o sestavi in zaviranju vlaka, le, če je mesto izstavljanja tako oddaljeno od mesta opravljanja zavornega preskusa, da bi podpisovanje preglednega delavca povzročilo ovire v tehnološkem procesu. Ta način dela mora biti predpisan v Poslovniku prevoznika in v Priročniku za strojevodjo. Prevoznik mora zagotoviti, da je možno nedvoumno dokazati, da je pregledni delavec, ki je dokazno obvestil delavca, ki izstavlja poročilo o sestavi in zaviranju vlaka, opravil zavorni preskus.«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(7) Za motorne vlake, pri katerih je pregledni delavec strojevodja sam, in lokomotivske vlake se poročilo o sestavi in zaviranju vlaka ne izstavlja. Če strojevodja ugotovi, da motorni ali lokomotivski vlak ni dovolj zavrt, mora o tem obvestiti prometnika ali progovnega prometnika in ga obvestiti, s kakšno hitrostjo bo vlak lahko vozil.«.
Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(10) Popolni preskus zračnih zavor motornega vlaka potrjuje s podpisom in vpisom časa, ko je bil zavorni preskus opravljen, delavec, ki je zavorni preskus opravil, na obrazcu, ki ga določi prevoznik. Delni preskus zračnih zavor motornega vlaka, ki ga je opravil strojevodja sam, potrjuje s tem, ko prične z vožnjo. Delni preskus zračnih zavor motornega vlaka, ki sta ga opravila strojevodja in pregledni delavec, potrjuje pregledni delavec, ki je zavorni preskus opravil, s podpisom na obrazcu, ki ga določi prevoznik.«.
23. člen
V 57. členu se črta 1. točka.
24. člen
V drugem odstavku 58. člena se doda nova 5.a točka, ki se glasi:
»5.a dvigniti tlak zraka v GZV na največ 5,8 bara;«.
25. člen
Četrti odstavek 66. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Določitev PZO za posamezni odsek:
1. če je proga v padcu, se določi PZO za odločilni padec in največjo hitrost vlaka na tem odseku;
2. če je proga v vzponu, se določi PZO:
– za padec, katerega nagib je enak nagibu odločilnega vzpona in za hitrost 20 km/h,
– za vodoravno progo (0 ‰) in največjo hitrost vlaka na tem odseku;
3. če je proga vodoravna, se določi PZO za vodoravno progo in največjo hitrost vlaka na tem odseku;
4. če je konfiguracija proge na odseku spremenljiva (vzpon, padec in vodoravna), je treba upoštevati največji PZO, ki se ugotovi z uporabo 1., 2. in 3. točke tega odstavka.«.
26. člen
V 67. členu se doda novi sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Če vlak nima dovolj dejanske zavrte mase in je vlaku določena nižja hitrost od voznoredne hitrosti vsaj na enem delu proge, mora biti o spremembi voznoredne hitrosti na delu proge dokazno obveščen prometnik ali progovni prometnik.«.
27. člen
V tretjem odstavku 69. člena se na koncu doda novi stavek, ki se glasi:
»Če dejanske zavorne mase ročnih in pritrdilnih zavor ni dovolj, da bi zagotovile PZO ročnih in pritrdilnih zavor, se za primanjkljaj dejanske zavorne mase ročnih in pritrdilnih zavor upošteva dejanska zavorna masa, ki se doseže s podložitvijo največ štirih ročnih cokel.«.
28. člen
80. člen se spremeni tako, da se glasi:
»80. člen
(preskus zavor po izredni zaustavitvi vlaka na progi)
Po speljavi vlaka z enojno zasedbo in brez vlakospremnega osebja, ki se je zaustavil na odprti progi zaradi:
1. prekinitve GZV (okvara zavorne cevi, razpetje zavornih cevi ipd.),
2. okvare kompresorja zraka in padca zračnega tlaka v zračnih posodah pod 5 barov,
3. izpada električne napetosti v voznem omrežju in pri padcu zračnega tlaka v zračnih posodah pod 5 barov,
4. drugih okvar GZV, se mora opraviti preskus samodejnih zračnih zavor tako, da strojevodja takoj po speljavi vlaka izvede začetno stopnjo zaviranja. Pri hitrosti 20 km/h do 30 km/h ponovno preveri delovanje zavor z izvedbo začetne stopnje zaviranja in glede na učinek zaviranja nadaljuje z vožnjo do prve postaje s tako hitrostjo, da se bo lahko zanesljivo ustavil pred signalom, ki prepoveduje vožnjo, oziroma na predvidenem mestu na postaji. Na prvi postaji je treba opraviti popolni zavorni preskus.«.
29. člen
V šestem in sedmem odstavku 81. člena se številka »5,5« nadomesti s številko »5,8«.
30. člen
Drugi odstavek 82. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če se v vlaku ne more dopolnjevati zrak v glavnem zavornem vodu ali če je del vlaka brez lokomotive ostal na odprti progi, postaji ali službenem mestu, ga je treba zavarovati pred samopremaknitvijo, glede na padec proge in predvideni čas postanka, in sicer na naslednji način:
1. na progi s padcem do 2,5 ‰ in s predvidenim postankom do 60 minut se vlak ali del vlaka zavre s popolno izpraznitvijo GZV;
2. na progi s padcem do 2,5 ‰ in s predvidenim postankom nad 60 minut in na progi s padcem nad 2,5‰ se, ne glede na predvideni čas postanka, ob izpraznitvi GZV pritegne toliko ročnih in pritrdilnih zavor, da je zagotovljen PZO ročnih in pritrdilnih zavor za zavarovanje vlakov pred samopremaknitvijo, kot je predpisan v zadnjem stolpcu priloge 1 tega pravilnika. Pri tem se po potrebni uporabijo tudi zavorne cokle s pogonskih vozil in ročne zavore teh vozil. Zavorne cokle je treba enakomerno porazdeliti po celi dolžini vlaka. Posamezno coklo je treba podložiti pod os vagona, ki nima ročne ali pritrdilne zavore.«.
31. člen
84. člen se spremeni tako, da se glasi:
»84. člen
(ravnanje z zavorami pogonskih vozil po končani vožnji)
(1) Po končani vožnji vlakov morajo strojevodje opraviti eno od naslednjih del:
1. primopredajo pogonskega vozila drugemu strojevodji, pri čemer morajo slednjemu sporočiti stanje zavor in ga opozoriti na morebitne ugotovljene nepravilnosti;
2. odstaviti pogonsko vozilo na stojišče na postaji ali zapeljati pogonsko vozilo v organizacijsko enoto (vlečna enota, depo ipd.).
(2) Po dostavi pogonskih vozil z brezhibnimi zavornimi napravami na stojišče se mora:
1. izpustiti vodni in oljni kondenzat iz sklopov zavor, ki imajo naprave za ročno izpuščanje teh kondenzatov in v zimskem obdobju doliti alkohol v rezervoarje za alkohol;
2. zavarovati vozilo pred samopremaknitvijo, pri čemer je treba:
a) zavreti vozilo s samodejno in neposredno zračno zavoro;
b) zavreti vozilo z ročno ali pritrdilno zavoro ali
c) sprožiti pritrdilno zračnovzmetno zavoro.
(3) Če ročna, pritrdilna ali zračnovzmetna zavora ne deluje brezhibno, je treba zavarovati vozilo s podložitvijo ročne cokle v smeri padca, če pa tir ni v nagibu, pa z obeh strani.«.
32. člen
V drugem odstavku 86. člena se v 1. točki dodata novi podtočki c) in d), ki se glasita:
»c) ročne zavore;
d) pritrdilne zavore;«.
33. člen
88. člen se spremeni tako, da se glasi:
»88. člen
(zaviranje pri premiku z uporabo zavor na stisnjen zrak)
(1) Najprimernejši način zaviranja pri premiku je zaviranje s samodejnimi zračnimi zavorami vlečnih in vlečenih vozil ali z neposrednimi zračnimi zavorami vlečnih vozil.
(2) Če je treba premikati vozila brez uporabe njihovih zračnih zavor, se morajo te prej odvreti s sproženjem odviralnih naprav, ročne in pritrdilne zavore pa odvreti.
(3) Premikalne sestave z več kot 40 osmi je treba, razen pri rinjenju na vrh drče zaradi spuščanja preko drče, zavirati s samodejnimi zračnimi zavorami, katerih menjala vrste zaviranja se prestavijo v lego za P-zaviranje.
(4) Pri premiku na nagibih 20 ‰ ali več je treba, razen pri rinjenju na vrh drče zaradi spuščanja preko drče, premikalni sestav, ne glede na število osi, zavirati s samodejnimi zračnimi zavorami, katerih menjala vrste zaviranja se prestavijo v lego za P-zaviranje.
(5) Pri premikalnih sestavih, ki se zavirajo s samodejnimi zračnimi zavorami, je treba opraviti delni preskus zavor B.
(6) Dovoljeno število osi premikalnega sestava do 40 osi, ki se lahko zavira z neposredno zračno zavoro premikalke, se izračuna po naslednji enačbi:
pri čemer je:
– N((do)) dovoljeno število osi, zaviranih z direktno zračno zavoro;
– B zavorna masa lokomotive v legi P (t);
– MinZO potrebni zavorni odstotek na postajnih tirih iz preglednice zavornih odstotkov v prilogi 1, za zavorno razdaljo 400 m;
– L masa lokomotive (t);
– 15 ton predvidena masa na os posameznega vagona.
(7) Enačba za izračun števila osi v prejšnjem odstavku je določena na podlagi predvidene povprečne vagonske mase 15 ton na os. Če se premika z vagoni, katerih masa na os je večja od 15 t/os, se mora izračunano število osi zmanjšati za 30 %.
(8) V navodilu o progi in v postajnem poslovnem redu postaje mora biti navedeno dovoljeno število osi pri premiku, zaviranih z neposredno zračno zavoro posameznih vrst lokomotiv, ki vozijo s hitrostjo 20 km/h, glede na največji nagib na celotni postaji, delu postaje, posameznih tirnih skupinah ali posameznih tirih, na katerih se bo premik izvajal.
(9) Če se premika premikalni sestav z večjim številom osi, kot jih lahko zavira lokomotiva z neposredno zračno zavoro, je potrebno, odvisno od lokalnih okoliščin, predvideti eno od možnosti:
1. vključiti določeno število vagonov z avtomatičnimi zavorami in pri tem izvršiti zavorni preskus;
2. zasesti določeno število ročnih zavor.
(10) Pri premikalnem sestavu, ki je daljši, kot ga lahko zavira sama lokomotiva, je treba za preseženo število osi predvideti vključitev zračnih zavor ali zasesti ročne zavore po naslednji tabeli:
+--------------+-----------------------------------------------+
| Odločilni | Pri dovoljeni hitrosti (km/h) |
| nagib (‰) +--------+---------+---------+--------+---------+
| | 15 | 20 | 25 | 30 | 35 |
| +--------+---------+---------+--------+---------+
| | Po ena zavora na število osi |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| do 2,5 | 28 | 28 | 26 | 16 | 12 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| 3,3 | 28 | 26 | 20 | 14 | 12 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| 5 | 28 | 26 | 18 | 12 | 10 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| 6 | 26 | 22 | 16 | 12 | 8 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| 7 | 24 | 20 | 14 | 10 | 8 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| 8 | 22 | 18 | 14 | 10 | 8 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| 10 | 18 | 14 | 12 | 10 | 6 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| 12 | 14 | 12 | 10 | 8 | 6 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| 15 | 10 | 10 | 8 | 6 | 6 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| 17 | 10 | 8 | 8 | 6 | 4 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
| 20 | 8 | 6 | 6 | 6 | 4 |
+--------------+--------+---------+---------+--------+---------+
«.
34. člen
V devetem odstavku 90. člena se besedi »premikalnega vodjo« nadomestita z besedama »vodjo premika«.
35. člen
Tretji odstavek 95. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Vse zapisane oziroma registrirane podatke, ki se beležijo na zapisovalnih medijih in se nanašajo na varnost prometa, je treba pregledovati. Pregled registriranih podatkov je treba opraviti tako pogosto, da je za vsakega strojevodja najmanj dvakrat letno v različnih obdobjih opravljena natančnejša analiza voženj vlakov v izmeni. Vse zapisovalne medije je treba arhivirati dve leti.«.
Četrti in peti odstavek se črtata.
36. člen
V 98. členu se doda novi peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Uporaba budnika mora biti omogočena v vsaki vozniški kabini oziroma na vsakem krmilnem mestu.«.
37. člen
102. člen se spremeni tako, da se glasi:
»102. člen
(delovanje avtostop naprave)
(1) Avtostop naprava mora biti:
1. električno napajana;
2. vključena v zavorni sistem in zavarovana pred nekontrolirano izključitvijo (zračna pipa za izključitev mora biti plombirana).
(2) Uporaba avtostop naprave mora biti omogočena v vsaki vozniški kabini oziroma na vsakem krmilnem mestu.
(3) Pri vključenem delovanju avtostop naprave mora biti omogočena prekinitev vpliva delovanja progovnega dela avtostop naprave (tipka za vožnjo po nalogu).
(4) Avtostop naprave morajo samodejno ustaviti vlak, če strojevodja ne upošteva signalnih znakov, ki zahtevajo omejitev hitrosti, znižanje hitrosti zaradi ustavitve pri naslednjem signalu ali ustavitev pri signalu, ki kaže signalni znak »Stoj«.
(5) Aktiviranje avtostop naprave mora biti raziskano in ugotovljen vzrok aktiviranja.
(6) Avtostop naprava samodejno ustavi vlak s prisilnim zaviranjem in sočasno izključitvijo vleke.
(7) Avtostop naprave se lahko uporabljajo tudi za krajevni nadzor hitrosti in varovanje drugih kritičnih mest na progi.
(8) Ravnanja strojevodje z avtostop napravo morajo biti predpisana v Priročniku za strojevodjo.«.
38. člen
V 111. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Vlečna vozila, razen parnih lokomotiv, ki obratujejo na progah, opremljenih z napravami radijskih zvez, morajo biti opremljena z napravami radijskih zvez. Pri opremljanju vozil z napravami radijskih zvez je treba upoštevati predpise o radijskih zvezah in ustrezne objave UIC. Ravnanja delavcev z napravami radijskih zvez in ravnanja ob okvarah predpišeta upravljavec in prevoznik v skladu z navodili proizvajalcev radijske opreme.
(3) Če se naprava za radijsko zvezo pokvari, mora strojevodja o okvari takoj, najkasneje pa na prvem telekomunikacijskem mestu, dokazno obvestiti progovnega prometnika ali prometnika. Prometnik ali progovni prometnik, ki je sprejel obvestilo, mora obvestiti prometnike vseh postaj, kjer bo vlak s pokvarjeno napravo za radijsko zvezo vozil. Strojevodja sme voziti vlak do končne postaje oziroma do delavnice, vendar ne s hitrostjo, večjo od 100 km/h.«.
Dosedanji drugi, tretji, četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti, petnajsti in šestnajsti odstavek postanejo četrti, peti, šesti, sedmi, osmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti, trinajsti, štirinajsti, petnajsti, šestnajsti, sedemnajsti in osemnajsti odstavek.
39. člen
Tretji odstavek 112. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Lokomotive za premik se lahko opremijo z radijskimi napravami. Pri opremljanju vozil z napravami radijskih zvez je treba upoštevati predpise o radijskih zvezah in ustrezne objave UIC. Ravnanja delavcev z napravami radijskih zvez in ravnanje ob okvarah predpišeta upravljavec in prevoznik v skladu z navodili proizvajalcev radijske opreme.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
40. člen
(prehodna določba)
Pred začetkom uporabe tega pravilnika morajo biti izvršilni železniški delavci dokazno poučeni o njegovi vsebini.
41. člen
(prenehanje uporabe predpisov)
Z dnem začetka uporabe tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o vlečni in tehničnovagonski dejavnosti (Uradni list RS, št. 55/02), razen njegovega 34., 36. in 38. člena.
42. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 15. maja 2009.
Št. 007-22/2008/ZP39
Ljubljana, dne 9. aprila 2009
EVA 2008-2411-0081
dr. Patrick Vlačič l.r.
Minister
za promet
