Številka: U-I-113/08-10

Datum: 2. 4. 2009

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Leopolda Lamuta in Zinke Lamut, oba Slovenske Konjice, ki ju zastopa Bojan Grubar, odvetnik v Mariboru, na seji 2. aprila 2009

1. Člen 6 Odloka o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 1/07), kolikor pod zaporedno številko 12 kategorizira javno pot Konjice: odsek Režabek, v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 1449, 1418 in 1419, k. o. Slovenske Konjice, je v neskladju z Ustavo.
2. Občina Slovenske Konjice mora ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije tako, da z lastniki sklene pravni posel za pridobitev zemljišča oziroma v istem roku začne postopek razlastitve ali v skladu z zakonom izpelje postopek za ukinitev javne poti.

1. Pobudnika izpodbijata 6. člen Odloka o kategorizaciji občinskih cest (in kolesarskih poti) v Občini Slovenske Konjice (v nadaljevanju Odlok o kategorizaciji), kolikor pod zaporedno številko 12 kategorizira javno pot Konjice: odsek Režabek, v delu, ki poteka po zemljiščih s parc. št. 1449, 1418 in 1419, k. o. Slovenske Konjice. Občina Slovenske Konjice (v nadaljevanju Občina) naj bi po njunih zemljiščih kategorizirala javno pot kljub temu, da z njima ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, niti ni zoper njiju izvedla postopka razlastitve. Menita, da je Odlok o kategorizaciji zato v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in z 69. členom Ustave ter s 37. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 – SPZ).
2. Občina na pobudo ni odgovorila.

3. Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker do uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 51/07 – v nadaljevanju ZUstS-A) rok za izpodbijanje navedenih aktov ni bil predpisan, se citirana določba ZUstS ne uporablja za odločanje o zadevah, v katerih so bile vloge vložene pred uveljavitvijo ZUstS-A (drugi odstavek 38. člena ZUstS-A). A contrario se za zadeve, v katerih so bile vloge vložene po uveljavitvi ZUstS-A, tretji odstavek 24. člena ZUstS uporablja. Tudi v teh primerih pa je treba ločiti med pobudami, ki se nanašajo na akte, ki so začeli veljati po uveljavitvi ZUstS-A, in med tistimi, ki se nanašajo na akte, ki so veljali že pred uveljavitvijo ZUstS-A. V slednjem primeru bi se lahko rok za vložitev pobude iztekel pred uveljavitvijo ZUstS-A, ko navedeni procesni pogoj še ni bil predpisan. Zaradi zagotovitve enakih možnosti vsem morebitnim pobudnikom je treba v takšnem primeru šteti, da je enoletni rok za vložitev pobude začel teči šele z dnem uveljavitve ZUstS-A, tj. 15. 7. 2007. V obravnavanem primeru je zato pobuda pravočasna.
4. Iz zemljiškoknjižnega izpiska izhaja, da sta pobudnika solastnika zemljišč s parc. št. 1449, 1418 in 1419, k. o. Slovenske Konjice, zato izkazujeta pravni interes za oceno ustavnosti 6. člena Odloka o kategorizaciji. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.
5. Odlok o kategorizaciji v 1. členu določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti. V 6. členu med javnimi potmi v naseljih in med naselji pod zaporedno številko 12 kategorizira javno pot Konjice: odsek Režabek, ki poteka po zemljiščih v solasti pobudnikov.
6. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, da zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkreten primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem so zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.
7. Pojem in status javnih cest ureja 2. člen Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97 in nasl. – v nadaljevanju ZJC). Javne ceste so prometne površine splošnega pomena za cestni promet, ki jih lahko vsak prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo javne ceste in varnost prometa na njih. V prvem odstavku 3. člena ZJC je določeno, da so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občine. V primerih, ko obstoječe javne ceste potekajo po nepremičninah, ki so v lasti drugih oseb, kot določa prvi odstavek 3. člena ZJC, prehodna ureditev iz 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 92/05 – v nadaljevanju ZJC-B) predvideva, da se lahko lastninska pravica odvzame ali omeji proti odškodnini ali nadomestilu v naravi v posebnem postopku razlastitve, ki je urejen z navedeno določbo ZJC-B.
8. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-387/02 z dne 20. 5. 2004 (Uradni list RS, št. 62/04 in OdlUS XIII, 36) presodilo, da občina po ugotovitvi, da je posamezna javna cesta grajena na zemljišču, ki je v zasebni lasti, zgolj zaradi tega ne sme opustiti njene kategorizacije, ker je dolžna spoštovati predpisana merila za kategorizacijo javnih cest. V primeru, da cesta izpolnjuje ta merila, je občina dolžna cesto ustrezno kategorizirati in s pravnim poslom ali po navedenem razlastitvenem postopku pridobiti zemljišče, na katerem je cesta zgrajena.
9. V obravnavanem primeru Občina z lastniki ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč. Zoper njih tudi ni bil izveden postopek razlastitve. Zato je 6. člen Odloka o kategorizaciji v izpodbijanem delu v neskladju z 19. členom ZJC-B in z 69. členom Ustave. Ker 6. člen Odloka o kategorizaciji v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je iz navedenih razlogov ugotovilo neskladnost izpodbijane določbe Odloka o kategorizaciji, zato ni ocenilo še drugih očitkov pobudnikov.
10. Gre za primer iz 48. člena ZUstS, zato je Ustavno sodišče izdalo ugotovitveno odločbo. Kadar Ustavno sodišče izda ugotovitveno odločbo, določi organu, ki je izdal protiustaven oziroma nezakonit predpis, rok, v katerem mora ugotovljeno neustavnost oziroma nezakonitost odpraviti (drugi odstavek 48. člena ZUstS). Izpodbijana določba Odloka o kategorizaciji je v neskladju z Ustavo, ker je Občina opustila dolžno ravnanje. Zato je Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 48. člena v povezavi z drugim odstavkom 40. člena ZUstS naložilo Občini, naj v roku šestih mesecev z lastniki sklene pravni posel za pridobitev zemljišč oziroma v istem roku začne razlastitveni postopek ali pa v primeru ugotovitve, da lokalna cesta ne izpolnjuje pogojev za kategorizacijo, v skladu z ZJC izpelje postopek za njeno ukinitev.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 48. člena in drugega odstavka 40. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.