Na podlagi 10. in 14. člena ter za izvedbo 16. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (Uradni list RS, št. 16/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

Ta pravilnik določa postopke medsebojnega obveščanja in nudenja pomoči med državnimi organi, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nevladnimi organizacijami (v nadaljnjem besedilu: organi), organiziranost, sestavo in način dela multidisciplinarnih timov za obravnavanje nasilja v družini pri centrih za socialno delo, vlogo centrov za socialno delo pri obravnavi nasilja v družini, organiziranost regijskih služb za koordinacijo in pomoč žrtvam nasilja ter izobraževanje strokovnih delavcev socialno-varstvenih zavodov.

Koordinacijo medinstitucionalnega sodelovanja vodi center za socialno delo, ki je krajevno pristojen za obravnavo konkretnega primera nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: CSD). Oblika medinstitucionalnega sodelovanja je tudi obravnavanje primera nasilja v multidisciplinarnem timu za obravnavanje nasilja v družini.

Z žrtvami nasilja je treba ravnati obzirno in spoštovati njihovo dostojanstvo.

(1) Vsi organi so ob zaznavi nasilja v družini dolžni v štiriindvajsetih urah od seznanitve z okoliščinami obvestiti CSD.
(2) Kadar gre za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je žrtev nasilja otrok, so organi v roku iz prejšnjega odstavka dolžni obvestiti CSD, policijo ali državno tožilstvo.
(3) Informacijo o nasilju se posreduje v pisni ali elektronski obliki oziroma po telefonu. Informacijo, dano po telefonu, je potrebno posredovati tudi pisno, najkasneje v treh dneh. V informaciji je potrebno navesti vsa strokovna opažanja, iz katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje v družini.
(4) Po prejemu obvestila CSD:
– izvede vse potrebno za zaščito žrtve in pomoči v okviru svojih pristojnosti;
– zbira informacije o ogroženosti žrtve od vseh organov, od katerih se pričakuje, da bi s takimi informacijami razpolagali;
– če pri zbiranju informacij ugotovi obstoj okoliščin, ki kažejo na storitev kaznivega dejanja ali to izhaja iz obvestila, CSD obvesti policijo, s katero uskladi začetne aktivnosti in delovanje skladno s pristojnostmi in pravili stroke;
– v roku petih dni je organu, ki je posredoval obvestilo o zaznavi nasilja, dolžan posredovati povratno informacijo o opravljenih začetnih aktivnostih.

(1) V primeru neposredne ogroženosti, ko je potrebna takojšna zaščita žrtve, so vsi organi dolžni takoj po telefonu obvestiti CSD oziroma policijo. Informacijo po telefonu je potrebno posredovati tudi pisno, najkasneje v štiriindvajsetih urah.
(2) CSD in policija takoj medsebojno izmenjata informacije o obvestilu iz prejšnjega odstavka v pisni oziroma elektronski obliki ali po telefonu in se informirata ter se skladno s pristojnostmi in pravili stroke uskladita o začetnih aktivnostih.

(1) Pri obravnavi nasilja v družini CSD deluje z namenom povečanja varnosti žrtve nasilja, preprečevanja novega nasilja, motiviranja žrtve za vključitev v pomoč in sprejemanja ukrepov za zaščito pravic in koristi žrtve. CSD pri obravnavi nasilja v družini sodeluje z organi.
(2) CSD takoj po prejemu informacije o nasilju v družini prouči okoliščine primera ter zbere vse že znane informacije v okviru CSD. Na podlagi tako zbranih informacij izdela oceno ogroženosti žrtve in oceni potrebo po pripravi načrta pomoči žrtvi. Če oceni, da je pri tem potrebno sodelovanje drugih organov, se pri CSD oblikuje multidisciplinarni tim v skladu z 8. členom tega pravilnika. Pobudo za oblikovanje tima lahko da CSD tudi vsak organ iz 1. člena tega pravilnika.
(3) V primeru potrebe po takojšnji intervenciji se takoj poskrbi za varnost žrtve, nato pa se izvedejo aktivnosti iz prejšnjega odstavka.
(4) Kadar je o nasilju v družini obveščen samo CSD, odgovorni strokovni delavec informacijo o zaznanem nasilju takoj posreduje policiji. Kadar gre za sum storitve kaznivega dejanja, kjer je žrtev nasilja otrok, se takoj poda prijava na policijo ali državno tožilstvo, CSD pa izvede vse ukrepe za zaščito žrtve skladno s strokovnimi smernicami za delo z žrtvami nasilja.

Naloge multidisciplinarnega tima za obravnavanje nasilja v družini, ki so usmerjene v zagotovitev dolgoročne varnosti žrtve, so:
– izmenjava informacij za razjasnitev okoliščin, potrebnih za zaščito in pomoč žrtvi po telefonu, elektronski pošti in na sejah, ki jih sklicuje CSD;
– usklajevanje aktivnosti;
– seznanitev žrtve z vsemi oblikam pomoči, ki jih nudijo organi;
– izdelava načrta pomoči žrtvi in spremljanje njegovega izvajanja, če je to glede na izdelano oceno ogroženosti žrtve potrebno;
– nudenje najustreznejše zaščite žrtvi;
– sprejemanje odločitev z namenom izvajanja pomoči.

(1) Multidisciplinarni tim za obravnavanje nasilja v družini (v nadaljnjem besedilu: tim) sestavlja skupina strokovnjakov z namenom zagotoviti celovito pomoč in zaščito posamezni žrtvi. Oblikuje se, če strokovni delavec CSD, ki je nosilec primera, presodi, da je za sprejem ocene o potrebnosti izdelave načrta pomoči žrtvi ali za njegovo oblikovanje in izvajanje potrebno sodelovanje drugih organov. CSD te organe pozove k sodelovanju v timu.
(2) CSD poleg nosilca primera določi še najmanj enega člana tima izmed delavcev CSD. Član tima je lahko tudi regijski koordinator za preprečevanje nasilja.
(3) Organi, ki jih CSD pozove k sodelovanju v timu v konkretnem primeru, so se na vabilo CSD dolžni odzvati in določiti predstavnika, ki bo član tima. Člani so za svoje delo v timu odgovorni organom, ki so jih določili v tim.
(4) Tim vodi strokovni delavec CSD, ki je nosilec primera.

(1) Tim je ustanovljen, ko se sestane na svoji prvi seji. Sejo se skliče v najkrajšem možnem času, oziroma najkasneje v treh dneh po določitvi njegovih članov. Člani tima so se dolžni udeleževati sej na podlagi vabila, ki ga pošlje CSD. Tim se sestaja na sejah, kjer sprejema sklepe o svojih odločitvah v obravnavanem primeru, glede na okoliščine primera pa lahko člani tima komunicirajo tudi na drug primeren način (preko telefona, elektronske pošte ...).
(2) Na sejah se o delu tima piše zapisnik, ki vsebuje mnenje tima in sprejete sklepe. Če člani tima komunicirajo na drug primeren način, o poteku dogovorov naredi zapisnik vodja tima. Zapisnik je uradni dokument, varovan v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in varstvo osebnih podatkov ter vodenje in hranjenje dokumentacije. Zapisnik se posreduje članom tima. Na sejah tima je javnost izključena.
(3) Tim zagotavlja usklajeno, enotno in učinkovito delovanje sodelujočih organov. Organi, katerih predstavniki sodelujejo kot člani tima, morajo zagotoviti, da se bodo sklepi, sprejeti na sejah tima, uresničevali. Skupaj z žrtvijo se na podlagi sprejetih odločitev aktivno izvajajo vključitve v razpoložljive oblike pomoči.
(4) Na določeno sejo tima se lahko povabi tudi strokovnjak s posebnimi znanji, ki lahko pripomore k boljši obravnavi žrtve ali razjasnitvi določenih vprašanj, ni pa član tima.

(1) Tim na podlagi ocene ogroženosti pripravi načrt pomoči žrtvi, ki mora biti usklajen z njenimi sposobnostmi in željami. Načrt pomoči je seznam aktivnosti in ukrepov, ki ga v sodelovanju z žrtvijo oblikujejo člani tima. Na sejo tima, na kateri se sprejme načrt pomoči, se povabi žrtev, ki jo lahko spremlja spremljevalec. V načrtu pomoči žrtvi je potrebno jasno opredeliti oblike pomoči, način spremljanja, trajanje in cilje obravnave. Tim opredeli naloge in vloge vključenih organov pri izvedbi načrta pomoči. Tim lahko v sodelovanju z žrtvijo spremeni načrti pomoči, če je to potrebno zaradi novih oziroma spremenjenih okoliščin. Če je žrtev nasilja otrok, se na sejo tima za izdelavo načrta pomoči povabi roditelja, ki otroka ne ogroža, če je njegova udeležba v otrokovo korist, oziroma otrokovega skrbnika.
(2) V okviru načrta pomoči žrtvi se posebej za otroka naredi ocena ogroženosti in predvidijo ustrezni ukrepi, tako za delo z družino kot za delo z otrokom, kjer je najprej potrebno poskrbeti za otrokovo varnost. V načrtu pomoči žrtvi je potrebno določiti, kako trajno zaščititi otroka in nuditi pomoč družini za spremembe v ravnanju.

(1) Tim na vsaki seji preveri potek in spremlja uresničevanje svojih sklepov, ki so bili sprejeti z načrtom pomoči žrtvi in pomaga pri usmerjanju nadaljnjega dela organov. Na sejah se člani tima med seboj obveščajo o vseh aktivnostih, ki jih sami in njihovi organi izvajajo za pomoč žrtvi ter opravijo evalvacijo načrta in učinkovitosti postopkov, pri čemer ves čas obravnave primera spremljajo morebitne nastale spremembe in jih ustrezno upoštevajo pri svojem delu.
(2) Odgovorni strokovni delavec na CSD o izrečenih ukrepih za zaščito otrok žrtev nasilja obvešča tim. Na timu se opravi evalvacija doseženega nivoja sprememb v družini in položaja otroka, ponovno se pripravi ocena ogroženosti, preverijo se potrebe po nadaljevanju procesa obravnave in pomoči oziroma po trajanju ukrepov za zaščito otroka.

Člani tima morajo vse podatke, ki jih pridobijo pri obravnavanju posameznega primera, varovati kot zaupne. Delo tima se v določeni zadevi zaključi, ko je načrt pomoči žrtvi realiziran oziroma, ko je žrtvi zagotovljena varnost. O tem pošlje CSD vsem članom tima obvestilo.

(1) Regijska služba za koordinacijo in pomoč žrtvam nasilja (v nadaljnjem besedilu: regijska služba) koordinira in izvaja naloge za ugotavljanje in preprečevanje nasilja v družini, povezuje dejavnosti organov in organizacij ter spremlja in analizira pojave nasilja v družini v regiji.
(2) Regijska služba vključuje interventno službo, krizni center ter regijskega koordinatorja za preprečevanje nasilja (v nadaljnjem besedilu: regijski koordinator).

Število regijskih služb v Republiki Sloveniji in območja njihovega delovanja določi s sklepom Vlada Republike Slovenije.

(1) Regijski koordinator vodi in organizira delo regijske službe, pripravlja in načrtuje izvajanje nalog interventne službe.
(2) Regijski koordinator opravlja naloge strokovne podpore ter naloge organizacije in vzdrževanja mreže socialno varstvenih storitev. Sodeluje pri usposabljanju strokovnih delavcev ter pri razvojnih nalogah na področju nasilja v družini.
(3) Regijski koordinator na podlagi predloga CSD in v sodelovanju s strokovnimi delavci CSD zagotovi povzročitelju nasilja v družini storitev prve socialne pomoči v primerih izreka ukrepa prepovedi približevanja.
(4) Regijski koordinatorji analizirajo podatke glede obsega pojava nasilja v družini na regijski ravni, ki jih zbirajo CSD-ji na podlagi zakona, ki ureja preprečevanje nasilja v družini, ter na tem področju sodelujejo pri načrtovanju politike na državni ravni.

(1) Regijska služba sodeluje z organi, ki delujejo na območju delovanja regijske službe, ter sodelujejo pri reševanju problematike nasilja v družini v določenem okolju tako, da najmanj enkrat letno povabi na delovni sestanek njihove predstojnike, v skladu s predhodnim dogovorom med regijskim koordinatorjem in predstojniki.
(2) Na delovnem sestanku se obravnava aktualna vprašanja medsebojnega sodelovanja in načrtujejo skupne potrebe postavljanja programov.

(1) Interventna služba izvaja naloge posredovanja v vseh nujnih in neodložljivih primerih izven poslovnega časa CSD. V tistem času mora interventna služba poskrbeti za vsa nujna opravila, ki zmanjšujejo ogroženost žrtev nasilja in žrtve takoj krizno namestiti na za njih varne lokacije, če je to potrebno.
(2) Za izvajanje interventne službe v posamezni regijski službi se pripravi lista delavcev, regijski koordinator pa s temi delavci organizira delo interventne službe. Na listo delavcev za izvajanje interventne službe se vpišejo strokovni delavci tistih CSD-jev, ki spadajo v to regijo, na podlagi danega soglasja, in sicer za dobo treh let. Razpored strokovnih delavcev CSD za izvajanje interventne službe na določenem območju pripravi regijski koordinator.
(3) Interventna služba takoj po posredovanju pisno obvesti CSD po elektronski pošti ali po telefaksu.

Krizni centri morajo zagotoviti krizno namestitev žrtev nasilja ter jim nuditi pomoč, prav tako pa jim morajo ponuditi vključitev v programe, ki so zanje najbolj primerni. Krizni centri zagotavljajo namestitev oseb glede na namen njihovega organiziranja oziroma po potrebi tudi drugih oseb, ki zaradi svoje varnosti potrebujejo nujno namestitev, na podlagi strokovne ocene delavca kriznega centra in združljivosti njihove namestitve z že nameščenimi uporabniki. Strokovni delavci kriznih centrov se po potrebi vključujejo v delo tima.

(1) Strokovni delavci v socialno-varstvenih zavodih, ki se v okviru svojega dela srečujejo z žrtvami oziroma povzročitelji nasilja, oziroma so zadolženi za opravljanje nalog na področju nasilja, se morajo redno izobraževati s področja nasilja v obsegu najmanj treh dni na leto. Vsebino tega izobraževanja vsako leto določi minister za delo, družino in socialne zadeve.
(2) Socialno-varstveni zavodi morajo strokovnim delavcem omogočiti izobraževanje iz prejšnjega odstavka.

Izvajalca izobraževanja iz prejšnjega člena sta Skupnost CSD Slovenije in Socialna zbornica Slovenije.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.