Na podlagi 32., 33. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/06 – Odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08 – Odl. US in 100/08 – Odl. US), 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07) je Občinski svet Občine Laško na 16. redni seji dne 8. 4. 2009 sprejel
O D L O K
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Laško
I. SPLOŠNE DOLOČBE
Predmet koncesijskega akta
1. člen
(1) Ta odlok je koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljenih koncesij za lokalno gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo v Občini Laško.
(2) Ta odlok se sprejema na podlagi vloge, podane skladno s 34. členom Zakona o gospodarskih javnih službah.
Definicije
2. člen
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih o načinu izvajanja gospodarske javne službe ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: je obvezna lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– koncedent: je občina iz prvega odstavka prejšnjega člena;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije.
Način izvajanja javne službe
3. člen
V Občini Laško se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.
II. DEJAVNOST, KI JE PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
Vsebina gospodarske javne službe
4. člen
Gospodarska javna služba »oskrba s pitno vodo« obsega zajemanje, črpanje in druge oblike pridobivanja vode, njeno čiščenje in dovajanje gospodinjstvom in drugim uporabnikom preko javnega vodovodnega omrežja oziroma sistemov za javno oskrbo z vodo. Na območjih, ki so opremljena z javnim vodovodnim sistemom se v okviru izvajanja javne službe organizira in izvaja tudi prevoz pitne vode, v kolikor javni vodovodni sistem ne omogoča zadostne oskrbe.
Javna služba obsega dolgoročno, srednjeročno in kratkoročno načrtovanje pridobivanja vodnih virov in rekonstrukcije ter širitve vodovodnega omrežja po celotnem območju občine oziroma po uskladitvi s sosednjimi občinami tudi na širšem območju in se izvaja po planih, ki jih na usklajen predlog strokovnih služb koncendenta in koncesionarja sprejema koncendent.
Javna služba obsega tudi opremljanje naselij s požarno vodo v okviru sanitarno tehničnih možnosti z vzdrževanjem ustreznih objektov in naprav, izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na javnem vodovodnem omrežju, vodenje katastra infrastrukture objektov, omrežji in naprav, namenjenih javni oskrbi s pitno vodo ter ostale storitve, ki sodijo skladno z zakoni, odlokom, ki ureja izvajanje navedene javne službe in drugimi predpisi v okviru javne službe.
Za javno vodovodno omrežje, ki je predmet koncesije, se izdela seznam vseh zajetij, objektov in naprav po naseljih. Seznam je priloga koncesijski pogodbi.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
Koncesionarjev pravni monopol
5. člen
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na območju Občine Laško:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico posedovanja in vzdrževanja infrastrukture javne službe, ki je predmet tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun, razen če je s tem koncesijskim aktom drugače določeno (obračun storitev javne službe ...). Koncesionar je po pooblastilu koncendenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na celotnem območju Občine Laško.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncendenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju občine.
Pogoji izvajanja gospodarskih javnih služb
6. člen
Pogoji izvajanja gospodarske javne službe, ki je predmet te koncesije, so določeni v odloku o načinu izvajanja gospodarske javne službe in v tem odloku.
Oskrba s pitno vodo
7. člen
(1) Uporabniki gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« so gospodinjstva oziroma fizične osebe in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe.
(2) Gospodarska javna služba »oskrba s pitno vodo« se izvaja na območjih Občine Laško, ki so opremljena z javnim vodovodnim sistemom. Na območju, kjer je zgrajeno, se gradi ali rekonstruira javno vodovodno omrežje, je priključitev objektov na to omrežje – ob izpolnjevanju predpisanih pogojev – dolžnost uporabnika. Uporabnikom pitne vode, ki imajo stalno prebivališče in dejansko živijo na območjih, ki so opremljena z javnim vodovodnim omrežjem pa naravni viri trajno ali v določenih obdobjih ne omogočajo zadostne oskrbe prebivalstva ali kjer javno vodovodno omrežje zaradi objektivnih razlogov ne omogoča zadostne oskrbe, mora izvajalec zagotavljati oskrbo z vodo z organizacijo prevoza pitne vode z avtomobilskimi cisternami ali na druge ustrezne načine. Uporabniki, ki imajo stalno prebivališče in dejansko živijo na območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, urejajo prevoz pitne vode v dogovoru s koncesionarjem, na stroške uporabnikov.
Uporaba javnih dobrin
8. člen
(1) Storitve gospodarske javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba storitev gospodarskih javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb (5. člen ZGJS), za uporabnike obvezna.
Oddaja pravnih poslov tretjim osebam
9. člen
(1) Pri oddaji pravnih poslov tretjim osebam mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti na podlagi nacionalnosti.
(2) Koncesionar mora pri oddaji pravnih poslov, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil (sofinancirana gradnja …), tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.
(3) Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncendenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun, razen če je s tem koncesijskim aktom drugače določeno (obračun storitev javne službe ...).
(4) Koncesionar mora pred oddajo pravnih poslov, ki ne izpolnjujejo predpostavke javnih naročil, podizvajalcem pridobiti soglasje koncendenta.
IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncendenta in uporabnikov
10. člen
(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncendenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncendenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncendenta in uporabnikov v zvezi z gospodarsko javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.
(3) Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.
Dolžnosti koncesionarja
11. člen
Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe;
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;
– kot dober gospodar uporabljati, upravljati v smislu sklenitve najemne ali druge ustrezne pogodbe (v nadaljevanju: najem) in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije, tako da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– po izgradnji prenesti objekte komunalne infrastrukture v last občine, na katere območju so zgrajeni, če ni vnaprej skladno s predpisi drugače določeno;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
– skupaj s koncendentom oblikovati osnutke predlogov cen oziroma sprememb tarife storitev;
– skupaj s koncendentom pripravljati osnutke projektov za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov, ki jih vloži koncedent;
– voditi evidence in katastre v zvezi z gospodarsko javno službo, ki morajo biti usklajeni z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane gospodarske javne službe, devetmesečna in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncendentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
Statusne spremembe v koncesionarju
12. člen
Koncesionar je dolžan obvestiti koncendenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncendenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
Pravice in dolžnosti koncendenta
13. člen
(1) Dolžnosti koncendenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da obračunava pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe na področju občine;
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncendenta so:
– potrjevati plane in programe izgradnje in vzdrževanja infrastrukture javne službe;
– izvajati nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
Pristojnosti župana in občinske uprave
14. člen
(1) Če ni drugače določeno (npr. glede inšpekcije …), je »pristojni organ« po tem odloku krajevno pristojni organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
(2) O pritožbah zoper ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov odloča župan.
Pravice uporabnikov
15. člen
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– pravico do zagotovljenih cen storitev, skladno s pogoji določenimi z državnim predpisom;
– uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve gospodarske javne službe;
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
(2) Uporabnik storitev gospodarske javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe pritoži koncesionarju in koncendentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
Dolžnosti uporabnikov
16. člen
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe;
– pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev gospodarske javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja gospodarske javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev gospodarske javne službe.
V. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
Status koncesionarja
17. člen
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev
18. člen
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da je registriran oziroma, da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti;
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na gospodarski javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju gospodarske javne službe za njeno izvajanje na celotnem območju občine, od tega najmanj z eno osebo z najmanj visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri;
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga z ustreznim poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet izvajanja koncesije;
– da je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
– da je finančno in poslovno usposobljen;
– da zagotavlja interventno izvajanje gospodarske javne službe ob vsakem času;
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 2.–7. alineje;
– da poda izjavo, da bo odgovarjal za škodo, ki utegne nastati z izvajanjem dejavnosti javne službe;
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
VI. JAVNA POOBLASTILA
Vodenje katastra gospodarske javne službe
19. člen
(1) V primeru, da vodenje katastra gospodarske javne službe ni sestavni del gospodarske javne službe ima koncesionar javno pooblastilo za njegovo vodenje, skladno z odlokom, ki ureja javno službo.
(2) Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov javne službe ureja koncesijska pogodba.
(3) Kataster javne službe z vsemi zbirkami podatkov je last občine in se vodi skladno s predpisi, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema in jih je dolžan koncesionar po prenehanju koncesijskega razmerja v celoti predati občini.
(4) Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora uskladiti skladno z veljavno zakonodajo in v kolikor z odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe ni določen drugačen rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe.
Druga javna pooblastila
20. člen
Pri izvajanju gospodarske javne službe »oskrba s pitno vodo« ima koncesionar javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po odloku, ki ureja izvajanje navedene javne službe, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti. Koncesionar na podlagi posebnega pooblastila župana vodi pripravljalna dela za vse investicijske posege v javno vodovodno omrežje, ki ga ima v najemu. Kolikor to ni v nasprotju z zakonom, ima koncesionar javno pooblastilo tudi za predpisovanje projektnih pogojev in dajanje soglasij, in sicer k lokacijskim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom, k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, k začasnemu priključku, za priključitev na javno vodovodno omrežje, za posege v prostor, kjer poteka javno vodovodno omrežje, za posege v obstoječe in predvidene varovalne pasove vodnih virov, ki jih uporablja, ter v drugih primerih, določenih z zakonom. Koncesionar je dolžan na vlogo stranke izdelati tudi predhodne strokovne pogoje ali mnenje. Koncesionar sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javnega vodovodnega omrežja, če je tako določeno s predpisi.
VII. VIRI FINANCIRANJA IN DRUGA POSLOVNO-FINANČNA DOLOČILA
Viri financiranja
21. člen
(1) Gospodarska javna služba »oskrba s pitno vodo« se financira s ceno vode, plačilom stroškov za priključitev na javno vodovodno omrežje, iz sredstev koncesionarja, z drugimi storitvami javne službe, predpisanimi taksami, iz proračunov ter z drugimi viri v skladu z odločitvami koncendenta. Proračunsko financiranje javne službe se razmeji med lokalne skupnosti in državo na način, ki ga določa zakon. Cena vode je izražena v evrih za porabljeni m3 vode. Cena vode je lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe (gospodinjstvo, ostali izvengospodinjski nameni), lahko pa je različna tudi v posameznih obdobjih leta.
(2) Način pridobivanja finančnih virov se uredi s koncesijsko pogodbo.
Izhodiščne tarife in njihovo spreminjanje
22. člen
(1) Izhodiščne tarife in pogoji za njihovo spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije, pri čemer pa morajo biti upoštevani morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike, določene na državni ravni.
(2) O spreminjanju tarif odloča občinski svet na predlog župana in na osnovi obrazložitve, ki jo pripravi župan in je utemeljena na objektivni podlagi (spreminjanje cen na drobno, spreminjanje cen energentov …) in skladno z morebitnimi ukrepi kontrole cen na državni ravni, kolikor ni s predpisom o načinu izvajanja gospodarske javne službe določeno drugače. Cene javne službe se lahko spremenijo tudi zaradi izboljšanja tehničnih storitev, vlaganj, sprememb standardov in tehnologije. Osnutek predloga sprememb tarife z obrazložitvijo pripravi koncesionar.
(3) Koncesionar je dolžan pripravljeni osnutek tarife uskladiti z občinsko upravo, dolžan pa je tudi sodelovati pri njegovi obravnavi na občinskem svetu. Koncesionar mora dati koncendentu na njegovo zahtevo vse podatke, ki so potrebni za določitev tarife.
Obračun storitev javne službe
23. člen
(1) Koncendent v svojem imenu in na račun koncesionarja obračunava vse storitve javne službe oskrbe s pitno vodo.
(2) Vse prihodke iz storitev javne službe oskrbe s pitno vodo, znižane za stroške obračunavanja storitev, je koncendent dolžan najkasneje do 31. 3. za preteklo leto nakazati koncesionarju za vzdrževanje vodovodov.
Koncesijska dajatev
24. člen
(1) Koncesionar plačuje koncendentu odškodnino za izvajanje gospodarske javne službe (koncesijsko dajatev), kolikor se ta na podlagi ponudbe določi s koncesijsko pogodbo. Koncesijska dajatev se določa v obliki deleža od neto fakturirane vrednosti plačil za storitve gospodarske javne službe, plačuje pa se za gospodarsko javno službo, določeno na podlagi javnega razpisa v koncesijski pogodbi.
(2) Koncesijsko dajatev mora koncesionar plačevati periodično (trimesečno z enomesečnim zamikom) z enoletnim končnim obračunom, najkasneje do 31. 3. naslednjega leta.
Zavarovanje odgovornosti
25. člen
(1) Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar. Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren za tudi škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe povzročijo koncendentu, uporabnikom ali tretjim osebam pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci.
(2) Koncesionar je pred veljavnostjo koncesijske pogodbe dolžan koncendentu predati zavezujočo pisno izjavo, da bo poplačal škodo, ki utegne nastati z izvajanjem dejavnosti javne službe.
Ločeno računovodstvo
26. člen
Koncesionar mora za gospodarsko javno službo iz 1. člena voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe in gospodarske javne službe.
VIII. JAVNI RAZPIS
Oblika in postopek javnega razpisa
27. člen
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na portalu e-naročanje, na način kot se objavljajo javna naročila ter vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncendenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …)
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Koncendent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke; druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Koncendent pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncendent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim na podlagi zahteve razpisno dokumentacijo tudi predati.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega odstavka.
Razpisni pogoji
28. člen
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 18. člena tega Odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
Merila za izbor koncesionarja
29. člen
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– tehnična usposobljenost, ki presega minimalne zahteve javne službe;
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje koncesije (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja, usposobljenost za vodenje katastra), ki presegajo minimalne zahteve javne službe;
– ugodnosti, ki izražajo ekonomske ali socialne prednosti za koncendenta;
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane gospodarske javne službe;
– celovitost ponujenega izvajanja gospodarske javne službe v okviru iste osebe;
– oddaljenost poslovnih prostorov za izvajanje koncesije od območja izvajanja koncesije.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
IX. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN KONCESIJSKA POGODBA
Uspešnost javnega razpisa
30. člen
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
Izbira koncesionarja
31. člen
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncendenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncendenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) Občinska uprava v imenu koncendenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(5) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 45 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
Sklenitev koncesijske pogodbe
32. člen
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncendenta sklene župan.
Koncesionarjeva tveganja
33. člen
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun, razen če je s tem koncesijskim aktom drugače določeno (obračun storitev javne službe …).
(2) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
(3) Najkasneje 15 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncendent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 45 dni od prejema.
(4) Koncesionar ni poleg plačila za izvajanje storitev javne službe upravičen do nobenih garancij ali plačil koncendenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(5) Koncesionar ni poleg plačila za izvajanje storitev javne službe upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncendenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo, oziroma če se s koncesijsko pogodbo koncendent in koncesionar dogovorita drugače.
Koncesijska pogodba
34. člen
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer zlasti:
1. oblika in namen koncesije;
2. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
3. spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncendenta;
4. možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja;
5. pogodbene kazni ter razlogi za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih;
6. pravice in obveznosti koncendenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb;
7. pogoji za oddajo poslov podizvajalcem;
8. dolžnost koncesionarja poročati koncendentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
9. način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncendenta;
10. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
11. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe;
12. razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
13. način spreminjanja koncesijske pogodbe;
14. prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje;
15. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncendenta.
Pristojni organ za izvajanje koncesije
35. člen
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je občinska uprava.
Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo
36. člen
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
37. člen
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 15 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncendenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
X. KONTROLNA KNJIGA
Kontrolna knjiga
38. člen
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– objekt, ki je bil na novo odprt in/ali postavljen,
– naprava, s katero je bilo delo opravljeno,
– objekt, v katerem je bilo delo opravljeno,
– opis dela,
– porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja omrežij, objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje v potrditev pristojnim organom enkrat na tri mesece.
XI. NADZOR NAD IZVAJANJEM KONCESIJE
Nadzor nad izvajanjem javne službe
39. člen
(1) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo občinski oziroma medobčinski inšpektorji, predstavniki občinske uprave, občinski oziroma medobčinski redarji. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Organ nadzora
40. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska oziroma medobčinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Finančni nadzor
41. člen
(1) Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncendentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncendenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncendenta oziroma koncendentov pooblaščenec.
Nadzorni ukrepi
42. člen
Če pristojni organ koncendenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Letni programi izvajanja in koncesionarjeva poročila
43. člen
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncendenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za javno službo za prihodnje leto in ga skupaj z devetmesečnim poročilom o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe, najkasneje do 31. 10. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program sprejme občinski svet.
(3) Izvajalec je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu in z vsebino seznaniti občinski svet. Devetmesečno in letno poročilo morata, poleg vsebine določene z odlokom o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
XII. PRENOS KONCESIJE
Oblika
44. člen
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncendentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Načini prenehanja koncesijskega razmerja
45. člen
Razmerje med koncendentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. z odkupom koncesije.
Prenehanje koncesijske pogodbe
46. člen
Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z (enostranskim) koncendentovim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.
Potek roka koncesije
47. člen
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Razdrtje koncesijske pogodbe
48. člen
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– v drugih razlogih, določenih s tem odlokom ali drugimi predpisi.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alinee prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek postopka zaradi insolventnosti zavrnjen ali če je drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek ustavljen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alinee prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alinee prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncendent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Odstop od koncesijske pogodbe
49. člen
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncendenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
Sporazumna razveza
50. člen
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
Prenehanje koncesionarja
51. člen
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
Odvzem koncesije
52. člen
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
(5) V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah 49.–52. člena tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo.
Odkup koncesije
53. člen
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarsko javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja gospodarske javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot 9 mesecev.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncendent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju gospodarske javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Višja sila
54. člen
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano gospodarsko javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncendenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
Spremenjene okoliščine
55. člen
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Uporaba prava
56. člen
Za vsa razmerja med koncendentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže
57. člen
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncendentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Objava javnega razpisa
58. člen
Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka.
Pravice v primeru prenosa dejavnosti na drugega izvajalca
59. člen
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja gospodarsko javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju gospodarske javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
Prenos lokalnih vodnih virov in vodovodov z objekti in napravami v javni vodovodni sistem
60. člen
Prenos lokalnih vodnih virov in vodovodov z objekti in napravami v javni vodovodni sistem ter s tem povezana prehodna pravila in časovni termin koncendent in koncesionar uredita s koncesijsko pogodbo v skladu z veljavnimi predpisi, kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi plani koncendenta. Za lokalne vodne vire in vodovode po tem členu se izdela seznam vseh zajetij, objektov in naprav po naseljih. Seznam je priloga koncesijski pogodbi.
Pričetek veljavnosti odloka
61. člen
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu RS, ko ga sprejme Občinski svet Občine Laško.
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-02/2009
Laško, dne 8. aprila 2009
Župan
Občine Laško
Franc Zdolšek l.r.
