Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 6., 32., 33., in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP) 141. in 142. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 21., 29., 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9), 10. ter 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01 in 79/01) ter skladno z Odlokom o gospodarskih javnih službah na območju Občine Tržič (sprejet na 21. redni seji Občinskega sveta Občine Tržič, dne 23. 4. 2009), Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič (Uradni list RS, št. 2/08), Odlokom o spremembi odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič (sprejet na 21. redni seji Občinskega sveta Občine Tržič, dne 23. 4. 2009) je Občinski svet Občine Tržič na 21. redni seji dne 23. 4. 2009 sprejel
O D L O K
o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Tržič
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) Odlok o koncesiji za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo v Občini Tržič predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji podelitve koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo (v nadaljevanju: javna služba).
(2) Javna služba iz prvega odstavka se izvaja na celotnem območju Občine Tržič.
(3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
2. člen
(definicije)
Izrazi v tem odloku imajo naslednji pomen:
– »javna služba« je gospodarska javna služba oskrbe s pitno vodo;
– »koncedent«: je Občina Tržič, Trg svobode 18, 4290 Tržič;
– »občinski svet«: je Občinski svet Občine Tržič;
– »koncesionar«: je pravna oseba, ki je v skladu z zakonom in tem odlokom nosilec koncesije;
– »izvajalec javne službe« je koncesionar po tem odloku;
– »javni vodovod« je javna infrastruktura namenjena gospodarski javni službi oskrbe s pitno vodo.
3. člen
(izbira koncesionarja)
(1) V Občini Tržič (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije pravni osebi pod pogoji, določenimi v tem odloku.
(2) V skladu s prvim odstavkom 141. člena, 142. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu ter v skladu s tretjim odstavkom 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah se koncesija za opravljanje javne službe oskrbe s pitno vodo podeli brez javnega razpisa družbi Komunala Tržič d.o.o. (v nadaljevanju; koncesionar).
(3) Koncesijo pridobi koncesionar s podpisom koncesijske pogodbe s čimer nastane koncesijsko razmerje.
(4) Koncesijska pogodba se sklene z osebo iz drugega odstavka tega člena.
4. člen
(vsebina gospodarske javne službe)
Vsebino javne službe, ki jo izvaja koncesionar določa Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič ter drugi predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
II. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
5. člen
(pogoji izvajanja gospodarske javne službe)
Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar za izvajanje javne službe po tem odloku, so določeni v predmetnih odlokih o načinu izvajanja dejavnosti in v tem odloku ter ostalih predpisih.
6. člen
(uporabniki)
Uporabniki storitve oskrbe s pitno vodo, ki je predmet urejanja v tem odloku, so vsi uporabniki, kot jih opredeljuje občinski odlok, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo na območju Občine Tržič.
7. člen
(finančni viri)
Vir financiranja javne službe oskrbe s pitno vodo so:
– cena pitne vode;
– števnina;
– sredstva občinskega proračuna in
– drugi viri.
8. člen
(območje izvajanja koncesije)
Območje izvajanja koncesije je celotno območje Občine Tržič, če s tem odlokom ali z drugimi predpisi ni določeno drugače.
III. KONCESIJA
9. člen
(začetek, tek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja, s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnosti iz 1. člena tega odloka, je 20 let od sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(3) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 120 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(4) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(5) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša v skladu s predpisi.
10. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba mora biti, v primeru odločitve Občine Tržič o podelitvi koncesije drugi osebi, z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati po izteku roka.
11. člen
(način izvajanja)
Koncesionar je dolžan izvajati dejavnost oskrbe s pitno vodo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v odlokih oziroma drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja dejavnosti oskrbe s pitno vodo, ki je predmet koncesije.
12. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe, na celotnem območju občine, razen če ta odlok ne določa drugače, izključno pravico opravljati dejavnost javne službe oskrbe s pitno vodo iz 1. člena tega odloka, izključno pravico vzdrževanja javne infrastrukture (objektov, naprav in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo, dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe oskrbe s pitno vodo, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar je, v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(4) Koncesionar je pri izvajanju predmetne dejavnosti pristojen za izdajanje dovoljenj in drugih aktov, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
13. člen
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja storitev prek pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
14. člen
(uporaba javnih dobrin)
(1) Javne dobrine, ki so predmet javne službe, so vsakomur zagotovljene pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba javni dobrin je v obsegu, ki ga določajo zakoni, podzakonski akti in odlok, ki ureja način opravljanja dejavnosti oskrbe s pitno vodo na območju Občine Tržič, za uporabnike obvezna.
IV. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
15. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
16. člen
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v skladu s predpisi in koncesijsko pogodbo;
– zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo s pitno vodo ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave javne infrastrukture tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost in uporabnost ob upoštevanju normalnega staranja;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen v skladu s koncesijsko pogodbo in predpisi;
– obračunavati takse in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– sodelovati pri pripravi projektov za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila ter druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije, …) o kršitvah.
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih.
(3) Koncesionar sme lastni poslovni delež odtujiti izključno občini.
17. člen
(interventno izvajanje javne službe)
(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe.
(2) Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte javne službe. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti takoj oziroma v roku, ki je glede na okoliščine mogoč, od ugotovitve oziroma od ustnega ali pisnega obvestila uporabnikov ali koncedenta.
18. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam).
19. člen
(izvajanje tržnih dejavnosti)
Koncedent lahko poleg javne službe izvaja tudi tržne dejavnosti, vendar le tako, da ne krši pravil o neposredni podelitvi koncesije in da njihovo izvajanje ne vpliva na opravljanje javne službe.
20. člen
(ločeno računovodstvo)
Koncesionar mora za vsako javno službo oziroma za izvajanje drugih dejavnosti voditi ločeno računovodstvo v skladu s predpisi in pogodbo.
21. člen
(dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino cene storitev, s katero so pokriti vsi upravičeni stroški izvajanja javne službe, tako da se zagotavlja ustrezen obseg in kakovost storitev, vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost ter pokritje najemnine oziroma uporabnine za javno infrastrukturo;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– da zagotavlja na podlagi pogodbe pravico do uporabe javne infrastrukture v lasti Občine Tržič, proti plačilu najemnine oziroma uporabnine;
– da v primeru nezagotovitve zadostne cene storitev subvencionira poslovanje koncesionarja;
– da pisno obvešča koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
22. člen
(pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev javne službe;
– do zagotovljenih cen storitev;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se sme v zvezi z izvajanjem javne službe najprej pritožiti koncesionarju, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s predpisi.
(3) Uporabnik iz prejšnjega odstavka tega člena, ki mu koncesionar v roku 30 dni ni odgovoril na pritožbo, se lahko v isti zadevi ponovno pritoži koncedentu.
23. člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe v skladu s predpisi;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi cenami;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe oziroma, da ga sankcionira s skladu s predpisi.
24. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Koncesionar mora pred podpisom koncesijske pogodbe dokazati:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije;
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko nemoteno opravlja dejavnost;
– da je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času v skladu z odlokom in pogodbo;
– da zoper njega ni uveden postopek stečaja ali prisilne poravnave;
– da je finančno in poslovno usposobljen;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči državi, občini, uporabnikom ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo).
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje koncesije, ki jih določajo drugi predpisi.
25. člen
(določitev koncesionarja)
(1) O izbiri koncesionarja odloči direktor občinske uprave z upravno odločbo po Zakonu o splošnem upravnem postopku.
(2) O pritožbi zoper odločbo iz prejšnjega odstavka tega člena odloča župan.
(3) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
V. KONCESIJSKA POGODBA
26. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati in vrniti koncedentu v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa zadnje izmed pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
27. člen
(koncesionarjeva tveganja)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
(3) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(4) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v opremo, vozila in neopredmetena sredstva v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
28. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
(1) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek tega člena, se v primeru, kadar koncesijska pogodba določa za koncesionarja strožje obveznosti kot koncesijski akt, uporablja koncesijska pogodba.
29. člen
(koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliko in namen koncesije;
– razmerja v zvezi s sredstvi, ki jih vloži koncedent;
– način in roke plačil in morebitne varščine;
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
– spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
– možnost vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja;
– pogodbene kazni ter razloge za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznosti pogodbenih strank v takih primerih;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb;
– pogoje za oddajo poslov podizvajalcem;
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe;
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
– način spreminjanja koncesijske pogodbe;
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje;
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta;
– prenos objektov in naprav in način določitve višine morebitnih povračil v primeru prenehanja koncesije.
30. člen
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.
31. člen
(javna pooblastila koncesionarju)
(1) Koncesionar pridobi pravico in dolžnost izvajati naslednja javna pooblastila:
– izdajati projektne pogoje;
– izdajati soglasja k projektnim rešitvam;
v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Koncesionar ima pravico in dolžnost izvajati tudi druga javna pooblastila, ki so določena z Odlokom o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Tržič.
VI. NADZOR
32. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni občinski organ, v okviru svojega delovnega področja.
33. člen
(organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja medobčinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
34. člen
(finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni občinski organ.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem finančnega in strokovnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
35. člen
(nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
VII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
36. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe;
– s prenehanjem koncesionarja;
– z odvzemom koncesije;
– z odkupom koncesije.
37. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
– z razdrtjem;
– s sporazumno razvezo.
38. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
39. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko preneha z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve točke prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge točke prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in tretje točke prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe in s tem koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Vsaka stranka lahko razdre koncesijsko pogodbo:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(5) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(6) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti, razen v primeru, če zaradi dolgotrajnosti sodnega postopka koncedentu to onemogoča izvajanje javne službe. Koncedent in koncesionar se lahko dogovorita tudi za arbitražo.
(7) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin razen, če razdrtje iz teh razlogov določa koncesijska pogodba.
40. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
41. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
42. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko koncesijo koncesionarju odvzame:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge točke prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino v višini, kot se določi odkupna vrednost po tretjem odstavku 43. člena tega odloka.
(5) V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah od 36. do 44. člena tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo.
43. člen
(odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent ob odkupu koncesije tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe.
(3) Odkupna vrednost koncesije s strani koncedenta je v višini 25% predvidenih prihodkov predmetne javne službe od odkupa koncesije do izteka koncesijske pogodbe, vrednoteno na dan odkupa pogodbe, povečano za vrednost najemnine za celotno koncesijsko obdobje.
VIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
44. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Štab civilne zaščite Občine Tržič ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Štab civilne zaščite Občine Tržič nadzor nad izvajanjem ukrepov.
45. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
IX. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
46. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se uporablja pravni red Republike Slovenije.
47. člen
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna slovenska arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
Koncesionar javno gospodarsko službo oskrbe s pitno vodo do ureditve razmerij med Občino in vodovodnimi zadrugami v Občini Tržič, kot lastniki dela javnega vodovoda, izvaja na celotnem območju občine v tistem delu javnega vodovoda, kjer je lastnik javnega vodovoda Občina.
49. člen
(pričetek veljavnosti odloka)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-0002/2009
Tržič, dne 23. aprila 2009
Župan
Občine Tržič
mag. Borut Sajovic l.r.
