Na podlagi 5. člena Zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/09) izdaja Vlada Republike Slovenije

Ta uredba določa podrobnejšo opredelitev meril, pogojev in postopka za izdajo jamstev, ki jih določa Zakon o jamstveni shemi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/09; v nadaljnjem besedilu: Zakon), pogoje kreditov, za katere se izdajo jamstva, način in roke plačila provizije ter plačil nadomestila za pripravo, poročanje in vodenje jamstva, obseg in način izvajanja pooblastila SID – Slovenski izvozni in razvojni banki, d.d., Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: SID banka), način poročanja SID banke ministrstvu, pristojnemu za finance, sankcije v primeru kršitve obveznosti ter medsebojna razmerja med Republiko Slovenijo, SID banko in bankami, ki so prejemnice jamstev po Zakonu (v nadaljnjem besedilu: banke).

Jamstva po Zakonu se lahko izdajajo za nove kredite, za katere v času objave avkcije še ni bila sklenjena kreditna pogodba.

Višina državne pomoči iz tretjega odstavka 7. člena Zakona skupaj z že prejeto državno pomočjo ali pomočjo de minimis za iste upravičene stroške ne sme preseči najvišje dovoljene intenzivnosti pomoči, kot je opredeljena v obstoječih shemah oziroma individualnih državnih pomočeh. Upravičeni stroški so tisti del celotnih stroškov projekta, ki jih predpisi, ki urejajo državne pomoči, opredeljujejo kot upravičene do sofinanciranja z državno pomočjo.

(1) Z reprogramiranjem po tretji alinei drugega odstavka 7. člena Zakona se lahko nadomeščajo obstoječe s pogodbo dogovorjene kratkoročne obveznosti kreditojemalca z novimi krediti, ki imajo daljšo ročnost od obveznosti, ki se reprogramirajo, in ki so bili najeti za namene, določene v prvi ali drugi alinei drugega odstavka 7. člena Zakona.
(2) Skupna višina kreditov iz prejšnjega odstavka v nobenem trenutku ne sme presegati 20 odstotkov zneska iz prvega odstavka 11. člena Zakona.
(3) V primeru reprogramiranja obstoječih obveznosti kreditojemalca se morajo zavarovanja novega kredita dogovoriti najmanj v enakem obsegu in kvaliteti.

(1) Letna masa izplačanih plač za leto 2008 pri podizvajalcih iz druge alinee prvega odstavka 7. člena Zakona se upošteva pri izračunu maksimalne višine zneska kredita, in sicer za zaposlene pri podizvajalcih, ki so delali na skupnih projektih s kreditojemalcem. Pri podjetjih, ustanovljenih po 1. januarju 2008, pa maksimalni kredit ne sme preseči ocenjene letne mase plač v prvih dveh letih delovanja.
(2) Skupni projekt je projekt, pri katerem delež podizvajalca presega 20 odstotkov vrednosti projekta na podlagi projektne dokumentacije, o čemer banka pridobi izjavo kreditojemalca.
(3) Banka od kreditojemalca pridobi listine, iz katerih izhajajo verodostojni podatki o izplačanih ali ocenjenih plačah.

(1) Banka mora kreditojemalce, ki bodo prejemniki kreditov, zavarovanih z jamstvom po Zakonu, razvrstiti v bonitetne razrede skladno s predpisi, ki urejajo ocenjevanje izgub iz kreditnega tveganja.
(2) Razvrstitev kreditojemalca v bonitetni razred ne sme biti boljša od povprečja razvrstitve tega kreditojemalca s strani drugih bank po zadnjih razpoložljivih podatkih Banke Slovenije.
(3) Če je potrebno kreditojemalca v času trajanja jamstva razvrstiti v višji ali nižji bonitetni razred, mora banka zaradi spremljanja rizičnosti portfelja oziroma ocenjevanja tveganj o tem obvestiti SID banko.

(1) Banke lahko pridobijo jamstvene kvote na podlagi konkurenčnosti njihove ponudbe na posamezni avkciji in pod pogoji, ki so določeni v zakonu, tej uredbi in povabilu bankam za sodelovanje na posamezni avkciji.
(2) SID banka objavi avkcijo za pridobitev posamezne jamstvene kvote skupaj za kreditojemalce vseh bonitetnih razredov ali avkcijo za vsak bonitetni razred kreditojemalcev posebej. SID banka lahko objavi več avkcij, upoštevajoč interes bank in potrebe kreditojemalcev.

(1) Povabilo, ki ga SID banka objavi na svojih spletnih straneh, je namenjeno bankam za sodelovanje na vsaki posamezni avkciji. Povabilo mora vsebovati najmanj naslednje elemente:
– bonitetne razrede kreditojemalcev,
– razpisano jamstveno kvoto,
– stopnjo najvišjega tveganja, ki ga za to avkcijo prevzame Republika Slovenija kot izdajatelj jamstva, oziroma stopnjo najnižjega tveganja, ki ga mora prevzeti banka,
– možno porabo za namene po zakonu,
– rok za dajanje ponudb,
– način pošiljanja ponudb,
– prejemnika ponudbe oziroma sklic,
– dokumentacijo, ki jo mora banka priložiti k ponudbi,
– dokumentacijo, ki jo mora banka predložiti k seznamu kreditov,
– rok za predložitev seznamov kreditov,
– rok za sklenitev kreditnih pogodb in rok za sklenitev pogodbe o jamstvu,
– pogoje za možno spremembo pogojev avkcije ali preklic avkcije,
– druge pogoje in zahteve opredeljene v Zakonu in tej uredbi in
– kontaktne osebe in način komunikacije.
(2) Poleg povabila mora biti na spletnih straneh SID banke objavljen tudi osnutek Pogodbe o jamstvu, ki mora vsebovati predvsem:
– zavezo banke, da bo v primeru unovčitve jamstva vodila postopke izterjave terjatev države iz naslova unovčenega jamstva skupaj s svojim delom terjatve,
– določbe o načinu in vsebini poročanja o kreditojemalcih, stanju kredita, dinamiki črpanj in plačil po kreditni pogodbi,
– določbe, ki se nanašajo na zavarovanje kredita,
– postopek nadzora banke in SID banke, ki ni opredeljen v uredbi, nad namensko porabo kreditov zavarovanih z jamstvom Republike Slovenije pri banki in kreditojemalcu v času trajanja jamstva oziroma do končnega poplačila obveznosti po kreditni pogodbi,
– določbo, da banka ne sme pogojevati odobritve kredita z jamstvom Republike Slovenije s spremembo pogojev ostalih kreditov, ki pomenijo za kreditojemalca neugodnejši položaj,
– obveznost poročanja, med drugim o odplačilu vsakega, s poroštvom zavarovanega kredita,
– medsebojna razmerja med Republiko Slovenijo, SID banko in bankami v primeru kršitve Zakona, te uredbe ali Pogodbe o jamstvu in
– druge določbe pogodb, ki urejajo posle izdaje jamstev.
(3) O objavi povabila SID banka nemudoma obvesti Združenje bank Slovenije.

(1) Banka lahko sodeluje na avkciji, če
– odda zavezujočo ponudbo v roku, ki je določen v povabilu,
– ponudba vsebuje predlog višine jamstvene kvote,
– ponudba vsebuje predlog višine tveganja, ki ga je banka pripravljena prevzeti,
– ponudba izpolnjuje druge pogoje razpisa.
(2) Banke lahko v avkciji dajejo le ponudbe, ki se glasijo na mnogokratnik zneska 100.000 eurov, ter lahko na posamezni avkciji oddajo največ tri ponudbe z različnimi stopnjami prevzetega tveganja, vendar vsota vseh treh ponudb ne sme presegati zneska razpisane kvote.

V primeru avkcije za posamezni bonitetni razred so zneski razpisanih jamstvenih kvot za kreditojemalce posameznega bonitetnega razreda pri posamezni avkciji lahko različni. Različen je lahko tudi vrstni red avkcij posameznega bonitetnega razreda.

SID banka najkasneje v petih delovnih dneh po poteku roka za oddajo ponudb oceni prejete ponudbe z vidika izpolnjevanja pogojev in meril.

(1) SID banka najkasneje v sedmih delovnih dneh po poteku roka za oddajo ponudb obvesti banke o dodelitvi jamstvenih kvot in pozove banke, da v roku, določenem v povabilu, predložijo seznam kreditov.
(2) Prednost pri dodelitvi jamstvene kvote imajo tiste banke, ki so pripravljene prevzeti višjo stopnjo tveganja od tiste, ki je kot najnižja stopnja tveganja določena v povabilu.
(3) Razpisana kvota jamstev se dodeljuje bankam po vrsti od ponudbe bank z najvišjim prevzetim deležem tveganja navzdol do porabljene celotne razpisane kvote.
(4) Če razpisana kvota pri posamezni stopnji tveganja ne zadostuje za sprejem ponudb bank v celoti, se razpisana kvota sorazmerno razdeli med banke glede na znesek ponudb bank z enakim (mejnim) deležem prevzetega tveganja.
(5) Jamstvene kvote za kredite z rokom vračila pred 31. decembrom 2010 banke v primeru odplačila takega kredita ali odplačila drugih kreditov ne morejo uporabiti za nove kredite. V primeru znižanja jamstva Republike Slovenije zaradi odplačil kreditov v celoti se izvedejo nove avkcije, pri čemer se avkcije izvajajo za posamezne bonitetne razrede kreditojemalcev upoštevajoč bonitetni razred kreditojemalcev, ki so odplačali kredit.
(6) V primeru iz četrtega odstavka tega člena SID banka objavi novo avkcijo z enakim najnižjim odstotkom/stopnjo tveganja, kot je bil določen na predhodni avkciji.
(7) Ne glede na delež tveganja, ki ga je bila banka pripravljena prevzeti s ponudbo na avkciji, lahko banka najkasneje ob predložitvi seznama kreditov, pri posameznem ali vseh kreditih, prevzame delež tveganja, ki je višji od ponujenega in dodeljenega na avkciji.

(1) Banka v roku, določenem v povabilu, SID banki posreduje seznam ali več seznamov kreditov, ki izpolnjujejo predpisane pogoje ter podatke v tabeli v obliki, ki jih objavi SID banka na svoji spletni strani ob objavi povabila bankam za sodelovanje na avkcij skupaj s podrobnejšim naborom podatkov in dokumentacije.
(2) Banka je dolžna na zahtevo SID banke predložiti vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za predlog uvrstitve določenega kredita v jamstveno kvoto in s katero se dokazuje izpolnjevanje pogojev.
(3) SID banka najkasneje v desetih delovnih dneh po prejemu popolnih zahtevanih podatkov in dokumentacije preveri, ali krediti izpolnjujejo pogoje iz zakona in te uredbe, in obvesti banko o potrditvi seznama kreditov v obliki priloge k pogodbi o jamstvu.
(4) V primeru nepopolne dokumentacije ali posredovanih podatkov SID banka pozove banko k dopolnitvi dokumentacije ter določi rok za dopolnitev, ki ne sme biti krajši kot pet delovnih dni. Če banka podatkov ali dokumentacije ne dopolni, za posamezen kredit ali več kreditov, se le-ti ne upoštevajo v jamstveni kvoti, banka pa izgubi pravice do jamstvene kvote v sorazmerni višini. Enako velja v primeru, če posamezen kredit ne izpolnjuje pogojev, o čemer SID banka obvesti banko.

(1) Jamstva Republike Slovenije se izdajo s pogodbo o jamstvu, ki jo v imenu in za račun Republike Slovenije z banko, ki ji je bila dodeljena jamstvena kvota, sklene SID banka.
(2) Pogodbo o jamstvu skleneta SID banka in banka najkasneje v roku petih delovnih dni po potrditvi seznama kreditov iz prejšnjega člena te uredbe.

(1) Poleg bistvenih določb iz drugega odstavka 8. člena te uredbe mora pogodba o jamstvu vsebovati tudi naslednje določbe:
– višino jamstvene kvote, za katero jamči Republika Slovenija po Zakonu,
– obvezno vsebino določb v kreditni pogodbi med banko oziroma upnikom in kreditojemalcem, ki niso določene že v uredbi,
– obveznost izračunavanja višine državnih pomoči in obveščanje kreditojemalca o višini prejete državne pomoči ter
– obveznost izvajanja izterjave deleža Republike Slovenije in pri tem upoštevanje navodil SID banke v zvezi z izterjavo.
(2) Seznam kreditov, za katere se daje jamstvo, predstavlja prilogo k pogodbi iz prejšnjega odstavka tega člena.

(1) Skladno z 11. členom Zakona o Slovenski izvozni in razvojni banki (Uradni list RS, št. 56/08 in 20/09) Agencija za javnopravne evidence in storitve na zahtevo SID banke slednji tekoče posreduje podatke IPRS – Poslovni register in zbirke podatkov celotnih statističnih finančnih izkazov (vse postavke in vse družbe) ter podatke o blokadah transakcijskih računov.
(2) Za ugotavljanje višine državne pomoči po 3. členu te uredbe ministrstvo, pristojno za finance, na zahtevo SID banke zagotovi podatke o že dodeljenih državnih pomočeh posameznemu kreditojemalcu.

Kreditna pogodba, ki bo zavarovana z jamstvom po Zakonu, mora poleg običajnih določb vsebovati še naslednje določbe:
– valuta kredita je euro,
– obrestno mero, ki ne sme bistveno odstopati od obrestnih mer primerljivih kreditov na finančnem trgu v času odobritve kredita, upoštevaje ročnost kredita in boniteto kreditojemalca,
– stroške kredita, ki so primerljivi s stroški, ki jih banke običajno zaračunavajo kreditojemalcem istega bonitetnega razreda,
– v pogodbi morajo biti jasno opredeljeni vsi stroški kredita in znesek provizije ter nadomestila, ki ga banka za račun kreditojemalca za izdano jamstvo plača Republiki Sloveniji,
– terjatve banke iz kreditne pogodbe morajo biti zavarovane s kvalitetnim zavarovanjem skladno z običajno bančno prakso,
– zavarovanje kredita se nanaša na celotno obveznost po kreditni pogodbi,
– obveznost kreditojemalca, da je dolžan pooblaščenemu predstavniku banke, SID banke in ministrstvu, pristojnemu za finance, omogočiti pregled poslovnih knjig in evidenc ter dokumentacije, vezane na kredit zavarovan z jamstvom, da se prepriča o pravilnosti vseh danih izjav kreditojemalca in njegovih drugih zavez in obveznosti, kot so določene v zakonu, uredbi in kreditni pogodbi,
– krediti ne smejo vsebovati določb, po katerih bi zapadli v takojšnje plačilo zaradi navzkrižne kršitve drugih pogodb (tim. cross default klavzula), razen če tudi druge kreditne pogodbe istega kreditojemalca vsebujejo tovrstne določbe,
– zavezo kreditojemalca, da po sklenitvi kreditne pogodbe, zavarovane z jamstvom po Zakonu, ne bo zastavljal svojega premoženja drugim ali ga kako drugače obremenjeval, če bi se lahko taka zastava ali druga bremena odrazila v zmanjšanju zavarovanja ali premoženja za poplačilo kreditodajalca (tim. klavzula negative pledge),
– terjatev banke iz kreditne pogodbe, zavarovana z jamstvom po zakonu, mora biti najmanj v enakem položaju kot terjatve ostalih upnikov do istega kreditojemalca (tim. pari passu klavzula), nastale po izdaji jamstva,
– namen kredita mora biti v kreditni pogodbi natančno opredeljen; banka mora imeti pravico do odpovedi kreditne pogodbe v primeru nenamenske porabe kredita
– v preambuli mora biti določeno, da bo kreditna pogodba uvrščena v jamstveno shemo,
– da moratorij na odplačilo glavnice kredita ne sme biti daljši od 18 mesecev,
– o obveznosti kreditojemalca, da bo v času trajanja kredita zavarovanega skladno z zakonom in to uredbo, v primeru odkupa podjetja ali njenega deleža ali v primeru odplačila obstoječih kreditov, najetih za odkup podjetja ali njenega deleža, predhodno pridobil soglasje banke, banki pa predložil dokumentacijo, iz katere bo razviden vir za odkup podjetja ali njenega deleža oziroma vračilo posojila in stanje virov pred in po opravljeni transakciji,
– o obdobju plačila obresti za obrestna obdobja, ki niso daljša od šestih mesecev,
– prepoved ponovnega črpanja kredita v primeru predčasnega vračila.

Banka k dokumentaciji, ki je priloga h kreditni pogodbi, priloži izjavo kreditojemalca iz katere izhaja:
– da je namen kredita skladen z nameni, določenimi v drugem odstavku 7. člena Zakona,
– da za iste upravičene stroške ni pridobil državne pomoči, oziroma navede višino in delež državne pomoči glede na delež upravičenih stroškov,
– da kredit ne bo namenjen za financiranje odkupa podjetij ali kapitalskih deležev v kateremkoli podjetju ali za odplačilo obstoječih kreditov, najetih za te namene,
– izjavo, iz katere izhaja, da reprogramirani kredit na podlagi tretje alinee drugega odstavka 7. člena Zakona ne predstavlja lastne udeležbe skladno s predpisi, ki urejajo državne pomoči, in
– da delež podizvajalca na skupnem projektu presega 20 odstotkov vrednosti projekta na podlagi projektne dokumentacije.

(1) SID banka je po Zakonu pooblaščena za izvedbo vseh poslov v zvezi z izdajo, spremljanjem, unovčevanjem in izterjavo jamstev ter za nadzor nad namensko porabo kreditov, zavarovanih z jamstvom po tem zakonu, na podlagi poročil bank in pooblaščenih revizorjev.
(2) Pri izvajanju storitev mora SID banka upoštevati usmeritve ministrstva, pristojnega za finance.

SID banka izvaja posle izdaje jamstev, ki zajemajo predvsem naslednje aktivnosti:
– priprava in objava povabil za posamezne avkcije na spletni strani SID banke,
– zbiranje ponudb bank in izvedba avkcije za določitev jamstvene kvote za posamezno banko,
– pregled seznama kreditov, vključenih v posamezno ponudbo banke,
– pregled in spremljanje izpolnjevanja pogojev, ki jih morata posamezen kreditojemalec in kredit izpolnjevati skladno z Zakonom,
– sklepanje pogodb o izdaji jamstva z bankami,
– poročanje o izdanih, unovčenih in izterjanih jamstvih in
– evidentiranje poslov in pošiljanje dokumentacije ministrstvu, pristojnemu za finance, v predpisanih rokih.

SID banka izvaja posle spremljanja jamstev, ki predstavljajo zlasti evidentiranje izdanih jamstev, spremljanja izpolnjevanja pogojev za izdajo jamstev, spremljanje gibanja in stanja kreditov, zavarovanih z jamstvom po Zakonu, evidentiranje unovčenih in izterjanih jamstev ter pošiljanje poročil v skladu s to uredbo.

SID banka izvaja posle unovčevanja jamstev, ki po tej uredbi predstavljajo zlasti prejem in pregled zahtevkov upnikov za unovčitev jamstva za posamezno kreditno obveznost kreditojemalca, formalni pregled zahtevka in preveritev izračuna zahtevka, končno potrditev zneska za izplačilo in posredovanje zahtevka ministrstvu, pristojnemu za finance, na unovčenje.

(1) Ministrstvo, pristojno za finance, po prejemu zahtevka za unovčitev banke in potrditve zneska za unovčitev SID banke v zakonitem roku izvrši plačilo zahtevanega zneska. Po izvršenem plačilu ministrstvo, pristojno za finance, pošlje kopijo dokazil o plačilu SID banki skupaj z zahtevkom za izterjavo unovčenega jamstva.
(2) Zneski izterjave jamstev, ki so bila unovčena po zakonu in tej uredbi, se nakazujejo na račun Proračuna Republike Slovenije, na podračun številka 01100-6300109972.

(1) Za izterjavo posameznih terjatev iz naslova unovčenih jamstev v imenu Republike Slovenije je odgovorna SID banka, izterjava pa se izvaja preko banke, ki je prejela jamstvo za unovčeno terjatev. V tem primeru mora banka pri izterjavi terjatev iz naslova unovčenih jamstev ravnati kot dober strokovnjak, SID banka pa spremlja in nadzoruje postopke izterjave teh terjatev in z bankami v imenu in za račun Republike Slovenije sodeluje pri pomembnejših odločitvah v postopku izterjave.
(2) SID banka lahko izvede izterjavo unovčenega jamstva neposredno od dolžnika v primeru, da je taka izterjava po oceni SID banke hitrejša ali bolj ekonomična od tiste, ki bi jo sicer vodila banka.
(3) SID banka mora izvesti izterjavo unovčenega jamstva, če ministrstvo, pristojno za finance, ugotovi, da bi bila izterjava unovčenih jamstev preko banke manj uspešna.

(1) SID banka izvaja nadzor nad namensko porabo sredstev kreditov, zavarovanih z jamstvom po Zakonu. Nadzor nad namensko porabo SID banka izvršuje preko poročil, ki jih pošiljajo banke v rokih, dogovorjenih v pogodbi o jamstvu, in po potrebi z izrednimi revizijami, ki jih SID banka pri bankah lahko opravi sama ali preko pooblaščenih revizorjev, pri kreditojemalcih pa sama ali s pomočjo izvedencev ustrezne stroke. O izvršenih revizijah in poročilih revizorjev mora SID banka sproti poročati ministrstvu, pristojnemu za finance.
(2) Smiselno se določba prvega odstavka tega člena uporablja tudi za omejitev iz prve alinee prvega odstavka 8. člena Zakona (prepoved jamstev za kredite, namenjene za odkup podjetij oziroma njegovih deležev ali za odplačilo obstoječih kreditov, najetih za te namene).

(1) SID banka banki skupaj s pogodbo o jamstvu in obvestilom o potrditvi seznama kreditov pošlje račun za plačilo prve provizije in prvega nadomestila za vse kreditojemalce oziroma kredite iz seznama. Osnovo za obračun prve provizije in prvega nadomestila predstavlja odobreni in potrjeni znesek glavnice kredita, za obračun vseh nadaljnjih provizij in nadomestil pa stanje glavnice kredita na zadnji dan trimesečja koledarskega leta (31. 3., 30. 6., 30. 9., 31. 12.). Do zadnjega dneva za črpanje kredita se kot stanje glavnice kredita šteje odobreni in potrjeni znesek glavnice kredita.
(2) Prva provizija in nadomestilo se obračunata, upoštevaje dejansko število dni v četrtletju, do konca prvega koledarskega trimesečja po dnevu potrditve seznama kreditov.
(3) Razen pri prvem obračunu provizije in nadomestila, SID banka izstavi račun banki do 20. dne v prvem mesecu četrtletja. Istočasno en izvod računa pošlje ministrstvu, pristojnemu za finance.
(4) Banka v osmih dneh od dneva izstavitve računa poravna obveznost iz naslova obračunane provizije in nadomestila z nakazilom na podračun s številko 01100-6300109972 Republika Slovenija – Proračun in s sklicem 18 10995-7141998-xxxxxxLL, pri čemer je xxxxxx šestmestna oznaka identifikacijske številke računa in LL dvomestna oznaka proračunskega leta.
(5) Banka je dolžna SID banki sporočati podatke o stanju glavnice kredita po stanju konec vsakega četrtletja in druge podatke iz tabele, ki je del povabila za sodelovanje na avkciji, in sicer v desetih delovnih dneh po zaključku vsakega četrtletja.
(6) V primeru, da kreditojemalec ni črpal celotnega kredita, se obračunana provizija in nadomestilo ne vračata.
(7) Za namene obračuna provizij in nadomestil po tem členu se glavnica kredita upošteva v delu, za katerega jamči Republika Slovenija.

SID banka na svoji spletni strani najkasneje v desetih delovnih dneh po uveljavitvi te uredbe objavi seznam dokumentacije, ki jo morajo banke poslati v prilogi k ponudbi, in obrazce, s katerimi bodo banke sporočale podatke o kreditih, zavarovanih z jamstvom po Zakonu.

SID banka v skladu s 16. členom Zakona o izdanih, unovčenih in izterjanih jamstvih mesečno poroča ministrstvu, pristojnemu za finance, z obrazci, ki jih za namen takega poročanja izdela ministrstvo, pristojnemu za finance.

(1) SID banka mora ministrstvu, pristojnemu za finance, najkasneje v roku petih delovnih dni od prejema sklenjene pogodbe o jamstvu poslati sklenjeno pogodbo o jamstvu z banko s prilogo.
(2) V primeru poziva banke za unovčitev jamstva mora SID banka poleg dokumentacije iz prvega odstavka tega člena ministrstvu, pristojnemu za finance, poslati tudi kreditno pogodbo, pogodbo o zavarovanju in ostalo dokumentacijo, ki je potrebna za plačilo in izterjavo unovčenega jamstva.
(3) V pogodbi med Republiko Slovenijo in SID banko se podrobneje določijo način in roki pošiljanja podatkov, poročil in dokumentacije, ki jo SID banka pridobi po tej uredbi.

Ministrstvo, pristojno za finance, lahko kadarkoli zahteva, da mu SID banka v razumnem roku in izven rokov, določenih v prejšnjem členu, dostavi tudi dodatno dokumentacijo, ki jo lahko pridobi SID banka in podatke v zvezi z izdanimi jamstvi, upoštevajoč pri tem veljavne predpise, ki urejajo bančništvo.

Banka in kreditojemalec sta dolžna vso dokumentacijo vezano na kredit, zavarovan z jamstvom Republike Slovenije, hraniti deset let od dneva sklenitve kreditne pogodbe ali do dokončnega poplačila obveznosti po kreditni pogodbi, če taka izpolnitev obveznosti nastopi kasneje.

Skladno s tretjim odstavkom 13. člena Zakona SID banki za izvajanje vseh poslov v zvezi z jamstvi po Zakonu in tej uredbi pripada četrtletno nadomestilo v višini 0,05 odstotka od glavnice vsakega kredita v delu, zavarovanem z jamstvom države, po Zakonu. Republika Slovenija plačuje nadomestilo najkasneje v roku desetih delovnih dni po preteku meseca, ki sledi četrtletju, za katerega je bilo obračunano nadomestilo. Način plačila se podrobneje uredi v pogodbi med Republiko Slovenijo in SID banko.

Če SID banka, ministrstvo, pristojno za finance, ali druga za nadzor pristojna institucija ugotovijo, da je prišlo pri dejanjih v postopku pridobivanja ali času trajanja jamstva po Zakonu in tej uredbi do kršitve te uredbe, predvsem pa kršitve 2., 3., 4., 5. 6., 17. in 18. člena te uredbe, pozovejo banko, da v razumnem ali predpisanem roku kršitve odpravi.

(1) Če kršitev uredbe ni mogoče odpraviti ali jih ni mogoče odpraviti v roku, določenem v prejšnjem členu, pa so kršitve na strani kreditojemalca, je kreditna pogodba nična.
(2) Če se ugotovijo kršitve na strani banke, ki je prejela jamstvo, SID banka kreditov ne potrdi v jamstveno kvoto, banka pa ni upravičena do že odobrene ali preostale dodeljene jamstvene kvote. Za že potrjeni kredit mora banka v primeru unovčitve jamstva vrniti vse zneske, izplačane banki ali drugemu upniku na podlagi unovčenega jamstva, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva unovčitve jamstva do plačila.
(3) V pogodbi o jamstvu se določi, da je banka v primeru ugotovljenih kršitev Zakona, uredbe ali pogodbe o jamstvu dolžna plačati na račun Republike Slovenije pogodbeno kazen, ki ne sme biti nižja od petih odstotkov odobrene in potrjene glavnice kredita, zavarovane z jamstvom po Zakonu. Pogodba o jamstvu lahko določa tudi druge sankcije za kršitev obveznosti.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.