Na podlagi petega odstavka 54. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – MetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa podrobnejšo vsebino poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in način njegove priprave v skladu z Direktivo Sveta z dne 27. junija 1985 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (85/337/EGS) (UL L št. 175 z dne 5. 7. 1985, str. 40), spremenjeno z Direktivo Sveta 97/11/EGS z dne 3. marca 1997 o spremembi Direktive 85/337/EGS o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L št. 73 z dne 14. 3. 1997, str. 5).
(2) Določbe te uredbe se uporabljajo za vsa poročila o vplivih nameravanega posega na okolje (v nadaljnjem besedilu: poročilo), ki so izdelana za posege, za katere je treba izvesti postopek presoje vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje, če za posamezno vrsto posegov v okolje poseben predpis teh vprašanj ne ureja drugače.
(3) Če gre v primeru iz prejšnjega odstavka za nameravani poseg na varovanem območju po predpisih o ohranjanju narave ali bi na to območje lahko vplival, se pri pripravi poročila uporabljajo tudi določbe predpisa, ki ureja presojo sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja.

(1) Namen poročila je zagotovitev podatkov, potrebnih za presojo vplivov nameravanega posega na okolje, tako glede na vrsto in lastnosti nameravanega posega kot glede na lastnosti in značilnosti okolja oziroma njegovih delov, ki bi lahko bili zaradi vplivov posega prizadeti.
(2) Predmet poročila sta opis in analiza nameravanega posega v okolje (v nadaljnjem besedilu: poseg) v času njegove izvedbe, trajanja in prenehanja v odnosu do okolja, v katerega se umešča, in ugotovitev ter ocena vseh možnih vplivov posega, ki bi lahko imeli pomembne učinke na ljudi in njihovo zdravje, rastlinstvo in živalstvo, tla, vodo, zrak, klimatske razmere, človekovo nepremično premoženje, kulturno dediščino, krajino in njihove medsebojne odnose.

(1) Poročilo mora biti sestavljeno tako, da v zaporedju po poglavjih vsebuje podatke o:
1. nosilcu posega in predloženem poročilu,
2. vrsti in značilnostih posega, ki je predmet presoje vplivov na okolje,
3. glavnih alternativnih rešitvah, ki so bile v zvezi s posegom proučene, in razlogih za izbor predložene rešitve,
4. obstoječem stanju okolja, v katerega se poseg umešča, oziroma delih okolja, na katere bi poseg lahko pomembno vplival,
5. možnih vplivih posega na okolje oziroma njegove dele in zdravje ljudi ter možnih učinkih teh vplivov glede obremenitve okolja,
6. ukrepih za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega in možnih negativnih učinkov na okolje in zdravje ljudi ter glavnih alternativah, ki so bile glede teh ukrepov proučene, in
7. določitvi območja, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje in premoženje ljudi.
(2) Poročilo mora vsebovati poljudni povzetek podatkov, navedenih v posameznih poglavjih iz prejšnjega odstavka.
(3) Poročilo mora vsebovati tudi sklepni del, v katerem se navedejo viri podatkov in informacij, uporabljenih za pripravo poročila, in tudi grafični prikaz obstoječega stanja okolja na območju posega.

(1) Poročilo mora v poglavju, ki se nanaša na nosilca posega ter na predloženo poročilo, vsebovati zlasti podatke o:
– nazivu posega, ki je predmet poročila, in njegovem namenu,
– nosilcu posega (ime in priimek ter naslov ali firma in sedež),
– osebi, ki je pri nosilcu posega odgovorna za izvedbo posega (ime in priimek ter naslov osebe),
– osebi, ki je izdelala poročilo (ime in priimek ter naslov ali firma in sedež), in
– osebah, ki so sodelovale pri izdelavi poročila ali njegovih delov ter njihovi strokovni usposobljenosti (ime in priimek ter naslov ali firma in sedež ter strokovni naziv in izobrazba).
(2) V tem poglavju poročila se navedejo tudi podatki o:
– prostorskem aktu, ki je podlaga za umestitev posega v prostor, z izvlečkom določb, ki veljajo za poseg,
– celoviti presoji vplivov na okolje, če je bila za plan, program, načrt ali drug splošni akt, s katerim se poseg, ki je predmet poročila, določa ali načrtuje, izvedena.

(1) Poročilo mora v poglavju, ki se nanaša na vrsto in značilnosti posega, vsebovati opis:
1. lokacije, velikosti, zmogljivosti ali obsega posega ter drugih njegovih prostorskih in gradbenih značilnosti, zlasti:
– zahtev v zvezi z rabo prostora oziroma zemljišč zaradi posega,
– zahtev v zvezi z infrastrukturno opremljenostjo in prometnimi povezavami na območju zaradi posega,
– drugih aktivnosti, ki bodo predvidoma posledica posega,
– obstoječih posegov na območju ter o eventualni povezavi nameravanega posega z njimi,
– aktivnosti, povezanih z odstranitvijo oziroma prenehanjem posega ali vzpostavitvijo prejšnjega stanja po ukinitvi posega, če je to potrebno;
2. lastnosti posega, zlasti opis:
– tehničnih in tehnoloških značilnosti ter najpomembnejših naprav in tehnologij, zlasti z vidika najboljših razpoložljivih tehnik,
– glavnih proizvodnih procesov in aktivnosti ali načina uporabe,
– vrst in količin materialov, ki se uporabljajo, načina porabe surovin ali izdelkov, ki se uporabljajo, ter njihovega izvora,
– vrste in količine potrebne energije,
– vrst in količine izdelkov ter osnovnih značilnosti njihovega življenjskega ciklusa (od izvora do ponora);
3. okoljskih značilnosti posega, zlasti opis:
– rabe oziroma porabe naravnih virov,
– vrst in količin nastalih stranskih proizvodov ter odpadkov in načina ravnanja z njimi,
– vrst in količin emisije snovi in energije v vodo, zrak in tla, vključno s hrupom, vibracijami, sevanjem ter svetlobnim in toplotnim onesnaževanjem,
– tveganj, povezanih z varstvom pred okoljskimi in drugimi nesrečami.
(2) Pri opisu iz prejšnjega odstavka je treba upoštevati značilnosti posega v času njegove gradnje ali izvedbe, njegove uporabe, trajanja ali obratovanja in njegove ukinitve, prenehanja uporabe ali obratovanja.
(3) V okviru podatkov o značilnostih posega je treba navesti predpise s področja varstva okolja, ki veljajo za obravnavani poseg, in dokumente Evropske unije, ki opredeljujejo najboljšo razpoložljivo tehniko, če za takšno vrsto posega obstajajo, in jih je treba pri pripravi projekta nameravanega posega v okolje upoštevati.

(1) Poročilo mora v poglavju, ki se nanaša na alternativne rešitve v zvezi s posegom predstaviti glavne alternative, ki so bile pred izbiro glavnih rešitev proučene, zlasti glede umestitve posega v okolje in glede izbranih gradbenih, tehničnih in tehnoloških rešitev s poudarkom na okoljskih značilnostih posega.
(2) Navesti je treba tudi glavne razloge, zaradi katerih so bile v zvezi z posegom izbrane predložene rešitve in ne druge možne ali dostopne alternative, predvsem z vidika vplivov takšnih alternativnih rešitev na okolje.

(1) Poročilo mora v poglavju, ki se nanaša na obstoječe stanje okolja, v katerega se poseg umešča, oziroma o delih okolja, na katere bi poseg lahko pomembno vplival, obsegati:
1. opis osnovnih značilnosti lokacije posega, zlasti:
– opis meteoroloških, hidroloških, geoloških, pedoloških in bioloških lastnosti območja,
– opis značilnosti grajenega okolja in prisotnosti posebnih materialnih dobrin (npr. kulturne dediščine),
– podatke o vrsti zemljišč na območju (npr. stavbno, kmetijsko, vodno, priobalno, gozdno zemljišče, nerodovitni svet);
2. podatke o varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih in drugih območjih, na katerih je zaradi varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov ali kulturne dediščine predpisan poseben pravni režim;
3. podatke o poseljenosti in opis pogojev bivanja na območju, vključno z opisom glavnih gospodarskih dejavnosti in namembnosti zemljišč;
4. opis obstoječega stanja in kakovosti okolja ter njegovih delov, zlasti podatke o:
– ekosistemih, rastlinstvu in živalstvu ter njihovih habitatih na območju,
– kakovosti in značilnostih tal,
– kakovosti in količinah podzemnih in površinskih voda in njihovi uporabi,
– kakovosti zraka in klimatskih razmerah,
– obstoječih obremenitvah okolja na območju,
– obremenjenosti območja zaradi onesnaženosti zraka, voda, tal in zaradi odpadkov,
– obremenjenosti območja zaradi hrupa, vonjav, vibracij, sevanja, svetlobnega ali toplotnega onesnaževanja, in
– opis značaja in posebnosti krajine.
(2) Opis okolja in njegovih delov iz prejšnjega odstavka mora zagotoviti zlasti podatke, ki so potrebni za ugotovitev in oceno možnih vplivov posega nanje. Če izdelovalec poročila na podlagi vrste posega in njegovih lastnosti oceni, da poseg na določen del okolja nima vpliva, mu podatkov o tem delu okolja v poročilo ni treba vključiti, svojo odločitev pa mora v poročilu podrobno obrazložiti in argumentirati.

(1) Za opis stanja okolja in njegovih delov na območju posega se uporabljajo javni podatki iz katastrov, zbirk in drugih baz podatkov, ki jih zbirajo ali vodijo pristojni državni ali občinski organi ali druge osebe na podlagi javnega pooblastila.
(2) Če v bazah podatkov iz prejšnjega odstavka ni na razpolago podatkov o obstoječem stanju okolja ali njegovih delih, ki so nujno potrebni za oceno vplivov posega na okolje, se podatki pridobijo z meritvami ali modelnim izračunom ali drugo splošno priznano strokovno oceno. Za opis obstoječega stanja okolja ali njegovega dela, za katerega ni podatkov, se lahko uporabijo tudi obstoječa znanstvena dela, raziskave, članki, monografije in podobno, pri tem pa mora izdelovalec poročila to odločitev v poročilu utemeljiti in argumentirati.
(3) V okviru podatkov o okolju, v katerega se poseg umešča, se navedejo tudi predpisi s področij varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine, ki določajo standarde kakovosti okolja ali posebne režime varstva za območje, na katerem bi poseg lahko vplival na okolje.

(1) V poglavju, ki se nanaša na možne vplive posega na okolje in njegove dele, je treba opisati in oceniti vse pričakovane vplive, ki so posledica samega obstoja posega, z njim povezane rabe naravnih virov in njegovega obremenjevanja okolja, pri čemer je treba upoštevati možne vplive na:
– človeka in njegovo zdravje,
– ekosisteme, rastlinstvo in živalstvo ter njihove habitate,
– kakovost tal in njihovo uporabo,
– kakovost in količine površinskih in podzemnih voda,
– kakovost zraka,
– klimatske razmere,
– človekovo nepremično premoženje,
– kulturno dediščino in
– krajino ter njen značaj.
(2) Opisati in oceniti je treba možne vplive v času pripravljalnih del ali gradnje, v času uporabe ali obratovanja ali trajanja posega, v času njegove odstranitve ali opustitve in po njej.
(3) V opis in oceno je treba vključiti tudi pričakovane vplive, ki so posledica s posegom povezanih aktivnosti ali drugih posegov v okolje; tako med pripravljalnimi deli ali gradnjo, uporabo ali obratovanjem ali trajanjem ter odstranitvijo ali opustitvijo posega.
(4) Navesti je treba tudi tiste možne vplive posega na okolje, ki se ocenjujejo kot nepomembni ali zanemarljivi, in oceno utemeljiti.

(1) Določitev možnih vplivov posega se nanaša predvsem na:
– spremembe naravnih in drugih pogojev življenja in bivanja na območju,
– rabo, uporabo ali izkoriščanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih dobrin,
– spremembe, ki vplivajo na naravno ravnotežje in ekosisteme, pogoje bivanja prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst ter njihove habitate,
– emisije snovi v tla,
– emisije snovi in toplote v površinske in podzemne vode,
– emisije plinastih, tekočih in trdnih snovi v zrak, vključno z vonjavami,
– emisije hrupa, ionizirnega ali elektromagnetnega sevanja,
– svetlobno onesnaževanje,
– nastajanje odpadkov in ravnanje z njimi,
– uporabo nevarnih snovi in s tem povezana tveganja,
– možnosti nastanka okoljskih in drugih nesreč,
– povzročanje vibracij in drugih vplivov na seizmološke in geofizikalne pojave,
– spremembe, ki vplivajo na kulturno dediščino, in
– spremembe, ki vplivajo na kakovost in prepoznavnost krajine.
(2) Pri opisu in oceni možnih vplivov posega je treba upoštevati zlasti:
– značaj in vrsto vpliva (npr. neposredni, posredni, kumulativni, sinergijski, začasni, trajni, pozitivni ali negativni vplivi),
– verjetnost vpliva in pojava njegovih posledic,
– trajanje ali pogostost vpliva in njegovih posledic ter njihovo reverzibilnost,
– vrsto, stopnjo ali intenzivnost sprememb okolja ali njegovega dela, ki so lahko posledica vpliva,
– obseg vpliva (geografsko območje, prebivalci, habitati, rastlinske in živalske vrste) in
– medsebojno učinkovanje posameznih vplivov in njihovih posledic.

Pri izbiri izhodišč in metod za ocenjevanje in ocenjevanju vplivov posega na okolje oziroma njegove dele in njihovih posledic je treba izhajati iz temeljnih ciljev in načel varstva okolja, ohranjanja narave, varstva naravnih virov in varstva kulturne dediščine ter upoštevati predpise, ki določajo mejne vrednosti emisije, stopnje zmanjševanja onesnaževanja okolja in s tem povezane ukrepe, pravila ravnanja z odpadki in druga pravila ravnanja za preprečevanje in zmanjševanje obremenjevanja okolja ter druge predpisane vrednosti in ravnanja, povezana z dopustno obremenitvijo okolja ali dovoljenim obsegom njegovih sprememb.

(1) V delu poročila, ki se nanaša na oceno vplivov posega na okolje, je treba posebej ovrednotiti spremembe v celotni in skupni obremenitvi okolja in oceniti, ali in kako bo pričakovana dodatna obremenitev okolja, ki je posledica vplivov posega, spremenila obstoječo obremenitev okolja.
(2) Merila za ovrednotenje sprememb v celotni in skupni obremenitvi okolja morajo izhajati iz predpisov, ki določajo standarde kakovosti okolja, opozorilne in kritične vrednosti, stopnje zmanjševanja onesnaženosti okolja in s tem povezane ukrepe, merila občutljivosti in ranljivosti ter s tem povezano razvrstitev v razrede ali stopnje, ter posebne pravne režime na varstvenih, varovanih, zavarovanih, degradiranih ali drugih območjih.

Izhodišča in metode ocenjevanja vplivov posega, njihovih učinkov in pričakovanih sprememb v obremenitvi okolja je treba v poročilu navesti in opisati, tako da je možno preverjanje njihove ustreznosti. Oceniti je treba prednosti in pomanjkljivosti izbranih metod in navesti razloge za njihov izbor ter informacije o tem, ali so že bile uporabljene v drugih primerih.

(1) Poročilo mora v poglavju, ki se nanaša na ukrepe za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega na okolje, navesti in opisati vse rešitve in ukrepe, s katerimi se bodo v času pripravljalnih del ali gradnje, v času uporabe, obratovanja ali trajanja posega, v času njegove odstranitve ali opustitve in po njej možni negativni vplivi posega na okolje ali zdravje ljudi preprečili, zmanjšali ali odpravili.
(2) Navesti in opisati je treba tudi dodatne ukrepe, če so v zvezi s pričakovano celotno ali skupno obremenitvijo okolja, ki je posledica vplivov posega, potrebni. Opozoriti je treba tudi na primere, ko se vplivi tudi z navedenimi ukrepi ne dajo odpraviti.
(3) V tem delu poročila je treba predstaviti tudi glavne alternative glede drugih možnih ukrepov, ki so bile proučene pred izbiro ukrepov iz prejšnjih odstavkov tega člena, ter razloge za izbor predloženih rešitev, zlasti z vidika značilnosti okolja, v katerega se poseg umešča.

(1) V poročilu je treba v poglavju, ki se nanaša na določitev območja, na katerem poseg povzroča obremenitve okolja, ki lahko vplivajo na zdravje in premoženje ljudi, določiti območje tako, da se upošteva pričakovana obremenitev okolja kot posledica vplivov posega na okolje, zlasti zaradi:
– emisije snovi v zrak, vključno z vonjavami,
– emisije snovi v vode,
– nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi,
– uporabe nevarnih snovi in z njo povezanih tveganj,
– obremenjevanja okolja s hrupom ali vibracijami,
– obremenjevanja okolja z elektromagnetnim ali ionizirnim sevanjem ali
– svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Območje iz prejšnjega odstavka se določi v okviru pravil stroke, katere predmet je ocenjevanje vplivov na okolje.
(3) Izhodišča in metode za določitev območja iz prvega odstavka tega člena je treba v poročilu navesti in opisati, tako da je možno preverjanje njihove ustreznosti, njihovih prednosti in pomanjkljivosti ter širše uporabnosti.

Če iz opisa in ocene vplivov posega na okolje in njihovih posledic izhaja, da bi poseg lahko pomembno vplival na okolje na območju ene ali več sosednjih držav, mora to biti v poročilu posebej navedeno.

(1) Posebni del poročila je povzetek vsebine poročila, ki je razumljiv širši javnosti. Povzetek mora na preprost način predstaviti glavne podatke iz posameznih poglavij poročila, in sicer o:
– nosilcu posega,
– vrsti in glavnih značilnostih posega,
– alternativnih rešitvah in razlogih za izbor predložene rešitve,
– obstoječem stanju okolja, v katerega se poseg umešča, in njegovih delov,
– možnih vplivih posega na okolje oziroma njegove dele in možnih učinkih glede obremenitve okolja in
– ukrepih za preprečitev, zmanjšanje ali odpravo negativnih vplivov posega na okolje in zdravje ljudi ter glavnih alternativnih možnostih, ki so bile glede ukrepov proučene.
(2) Povzetek mora vsebovati tudi poenostavljeno grafično predstavitev prostorskih značilnosti posega in njegove umeščenosti v okolje.

Sklepni del poročila vsebuje vire podatkov in informacij, ki so bili uporabljeni za pripravo poročila, oceni pa se tudi razpoložljivost, kakovost, časovna ažurnost in popolnost podatkov. Opozoriti je treba na možne pomanjkljivosti poročila ali kakršne koli tehnične ali druge težave pri njegovi pripravi, ki bi lahko vplivale na presojo vplivov posega na okolje.

(1) Sklepni del poročila vsebuje grafični prikaz obstoječega stanja okolja na ožjem območju posega in prostorskih značilnosti posega. Grafično mora biti prikazano tudi območje iz 15. člena te uredbe.
(2) Grafični prikaz iz prejšnjega odstavka se izdela na karti v merilu, v katerem je pripravljena projektna dokumentacija za poseg, oziroma v merilu, ki omogoča ustrezno predstavitev posega in okolja, v katerega se poseg umešča.

(1) Poročilo mora biti potrjeno z žigom izdelovalca poročila, s svojim podpisom pa ga mora potrditi oseba, ki je pri izdelovalcu poročila odgovorna za njegovo pripravo.
(2) Poročilo mora biti predloženo v pisni in elektronski obliki.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka je poročilo lahko predloženo samo v elektronski obliki, če oseba iz prvega odstavka tega člena podpiše poročilo z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom v skladu z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis.

Podatki o nameravanem posegu, ki so v skladu s predpisi, ki urejajo tajnost podatkov in pravico intelektualne lastnine, tajni ali predstavljajo poslovno skrivnost, morajo biti posebej označeni v skladu s predpisi.

(1) Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Navodilo o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se poročilo, izdelano skladno z navodilom iz prejšnjega odstavka, upošteva v postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja, če se je postopek začel pred uveljavitvijo te uredbe ali v devetdesetih dneh po njej.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.