Na podlagi 61., 74. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 26. seji dne 30. 3. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za dela območij urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška in ŠR 1/2-1 Bellevue (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Ta odlok določa prostorske ureditve območja OPPN, pogoje za gradnjo novih objektov, pogoje za odstranitev obstoječih objektov, ureditev utrjenih in zelenih površin ter gradnjo prometne, energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.

Sestavni deli OPPN so:

I. Besedilo odloka
II. Grafični del OPPN, ki obsega naslednje
grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz dolgoročnega plana                M 1:5000
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami     M 1:2000
urejanja prostora
3. Načrt območja z načrtom parcelacije
3.1 Katastrski načrt s prikazom območja OPPN   M 1: 1000
3.2 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN    M 1: 500
3.3 Načrt obodne parcelacije, parcelacije      M 1:1000
zemljišč na katastrskem načrtu
3.4 Načrt obodne parcelacije, parcelacije      M 1:500
zemljišč na geodetskem načrtu
3.5 Načrt površin na katastrskem načrtu        M 1:500
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in
oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1 Ureditvena situacija – nivo pritličja      M 1:500
4.2 Ureditvena situacija – nivo tipične etaže  M 1:500
4.3 Ureditvena situacija – nivo strehe         M 1:500
4.4 Ureditvena situacija – nivo kleti          M 1:500
4.5 Značilni prerezi in pogledi                M 1:500
4.6 Zbirni načrt komunalne, energetske in      M 1:500
telekomunikacijske infrastrukture
4.7 Prometno tehnična situacija, idejna        M 1:500
višinska regulacija, načrt intervencijskih
poti
4.8 Načrt odstranitve objektov                 M 1:500.

Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega akta,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. program opremljanja zemljišč za gradnjo,
7. povzetek za javnost.

OPPN je izdelal Linear d.o.o., Resljeva 4, Ljubljana, pod številko projekta A-70-06 v aprilu 2008.

1. Obseg
Območje OPPN obsega zemljišča s parcelnimi številkami: del 1128, del 1172, 1173, 1174/1, 1174/2, 1174/3, 1174/4, 1174/5, 1174/6, del 1249/1, del 1446/1, del 1447, vse v katastrski občini Spodnja Šiška (v nadaljevanju: k.o. Spodnja Šiška).
Območje OPPN zajema 10.611 m².
2. Meja
Meja območja OPPN poteka v k.o. Spodnja Šiška. Prične se na jugovzhodnem delu območja, v točki št. 1, ki se nahaja na parceli št. 1447, od koder poteka po južnem robu Frankopanske ulice v loku do točke št. 5 in naprej po južnem robu cestišča proti jugozahodu do točke št. 11. Od tu se nadaljuje po meji parcel št. 1255/2 in 1255/1 do Celovške ceste. Od točke št. 14 poteka meja območja OPPN po parceli 1446/1 po robu hodnika za pešce proti jugovzhodu, se v točki št. 15 obrne proti jugozahodu in prečka Celovško cesto. V točki št. 16 se obrne proti severozahodu, kjer poteka po robu hodnika za pešce in v točki št. 17 spremeni smer proti severovzhodu in ponovno prečka Celovško cesto. V točki št. 18 ponovno sledi poteku hodnika za pešce po Celovški cesti proti jugovzhodu do točke št. 19, kjer se obrne proti severovzhodu in poteka po severni meji parcele št. 1249/1 do točke št. 30. V točki št. 30 meja območja OPPN obrne smer proti severu in v nadaljevanju poteka po parceli št. 1172 po vzhodnem robu Gubčeve ulice do točke št. 31, kjer se v loku obrne proti severovzhodu. V nadaljevanju poteka po južnem robu Žibertove ulice po parceli št. 1128 do točke št. 35. Tu sledi poteku roba cestišča Medvedove ceste po parceli št. 1447 proti jugovzhodu do izhodiščne točke št. 1.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnega načrta 3.1. »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in grafičnega načrta 3.3 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu«.

Območje OPPN leži v osrednjem delu pretežno stanovanjskega območja ŠS 1/1-2 Stara Šiška. Notranji komunikaciji v območju sta po Medvedovi in Celovški cesti, ob katerih je tudi javni in oskrbni program. Zaradi neugodnega vpliva prometa s sosednjega proizvodnega območja Union in iz območja Hale Tivoli se bo prometna zasnova v širšem območju spremenila, tako da bo prometna povezava s Celovško cesto predvidena na več mestih. Prometni režim na cestah v notranjosti se bo spremenil, ceste se bodo preuredile, tako da se bodo pridobila nova parkirna mesta. Preureditev Frankopanske ulice, ki je predvidena s tem OPPN, je prva faza celovite prometne prenove območja.
Območje OPPN se navezuje na sosednja območja po obstoječih obodnih cestah, peš komunikacijah in kolesarskih poteh. Ob načrtovanih ureditvah je predvidena rekonstrukcija Frankopanske ulice z novim križiščem Frankopanske ulice in Celovške ceste.
Predvidena je sanacija komunalne infrastrukture.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča;
– odstranitve obstoječih naprav in objektov;
– gradnja novih objektov;
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture;
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

1. Namembnost
Namembnost objektov v območju OPPN je stanovanjska. Dopustni so naslednji posegi:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe
– 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji
– 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene.
V pritličju objektov je dopusten javni program. Dopustne dejavnosti javnega programa so:
– 12112 Gostilne, restavracije in točilnice
– 12201 Stavbe javne uprave
– 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic
– 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe
– 12301 Trgovske stavbe
– 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (ki jih je glede na vplive na okolje možno umestiti v območja mešane rabe)
– 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo
– 12620 Muzeji in knjižnice
– 12640 Stavbe za zdravstvo.
V kletnem delu so:
– 12420 Garažne stavbe.
V kletnih etažah so urejeni tudi servisni prostori.
2. Zazidalna zasnova
Območje OPPN je razdeljeno na tri prostorske enote P1, C1 in C2:
– prostorska enota P1 je osrednja prostorska enota, ki obsega vse načrtovane objekte, parkirne površine v podzemnih etažah ter zunanjo ureditev,
– prostorska enota C1 je cestni odsek – javna prometna površina na Frankopanski ulici,
– prostorska enota C2 je cestni odsek – javna prometna površina na Celovški cesti.
V prostorski enoti P1 je predvidena gradnja objekta z atrijem.
Lamele objekta so nanizane ob obodnih cestah: na jugu ob Frankopanski ulici, na vzhodu ob Medvedovi ulici, na severu ob Žibertovi ulici in na zahodu na Gubčevi ulici. V sredini med objekti je urejen atrij.
Vhodi v objekt so orientirani na obodne ceste. V podzemnem delu so skupne kletne etaže. Nad pritličjem proti Medvedovi ulici bodo nadstropja delno previsevala. V nadstropnih etažah je dopustno graditi konzolne balkone, lože in poudarke na vogalih. Posamezni deli objekta (previsni balkoni itd) lahko segajo najdalj do meje lastninske parcele investitorja. Na strehi so urejene ozelenjene terase in izhodi na streho.
V jugozahodnem delu atrija je predvidena ureditev dovoza do klančine v podzemno garažo.
3. Zasnova zunanje ureditve
V prostorski enoti P1 je predvidena ureditev atrija v notranjosti kompleksa z ozelenitvami, peš potmi in igralnimi površinami. Ob vseh obodnih cestah so predvideni pločniki. V prostorski enoti C1 je predvidena ureditev Frankopanske ulice, ob enoti P1 je predvideno vzporedno parkiranje. Na delu Frankopanske ulice je povzet sedanji gabarit ceste, ob priključku na Celovško cesto se predvidi nova ureditev enosmerne ceste z obojestranskim pločnikom in enim izvoznim pasom. V območju C2 je predvidena ureditev semaforiziranega križišča in preureditev ceste ter prehodov za pešce.
Zazidalna zasnova je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, št. 4.2. »Ureditvena situacija – nivo tipične etaže«, št. 4.3. »Ureditvena situacija – nivo strehe«, št. 4.4. »Ureditvena situacija – nivo kleti« in št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.

Dopustna je postavitev skulptur in drugih prostorskih inštalacij, vodnjakov, otroških igrišč.
V ureditvenem območju OPPN je dopustna tudi postavitev mikrourbane opreme (klopi, koši za odpadke, igrala itd.). Vsa mikrourbana oprema bo opredeljena v projektu zunanje ureditve v okviru projekta za gradbeno dovoljenje.

Arhitekturno oblikovanje sledi konceptu karejske zazidave ter poudarja predvsem horizontalno členjenost gradbene mase. Z namenom, da se objekt prilagodi obstoječi gradnji na obodnih ulicah kompleksa, je predvideno več fasadnih ravnin, ki se razlikujejo po različnih finalnih materialih ali barvnih tonih. Na tipologijo okoliških stanovanjskih zgradb z velikimi masami streh – mansard se novi objekt odziva tako, da se s horizontalnim zamikom na višini venca obstoječih objektov prekine fasadna ploskev, obstoječe strehe pa so v masi novih objektov terasne etaže. Terase oziroma balkoni bodo intenzivno ozelenjeni.
Na strehah je dopustna postavitev grupiranih, oblikovno ustrezno zastrtih tehničnih naprav. Klimatske naprave se urejajo kot skupni posegi na strehah ali na terenu ali pa po etažah v vnaprej pripravljenih mestih (skrito za balkonsko ograjo in skrito v zamikih objektov, prekrito s perforiranimi elementi kot del fasadne obloge).

V prostorski enoti P1 so pešpoti, ploščadi in klančine, tlakovane in opremljene z osnovno mikrourbano opremo in primerno osvetljene.
Vse ureditve morajo omogočiti dostope funkcionalno oviranim ljudem.
Zagotoviti je treba vsaj 15,00 m2 zelenih površin na stanovanje. Urejena so lahko na nivoju terena (atrij), delno pa v okviru ozelenjenih streh.
Teren nad kletjo bo v večjem delu atrija urejen kot zelena površina. Od skupne površine atrija mora biti 20% površin namenjenih ozelenitvi z drevesi. Debelina sloja zemlje mora zadostovati vrsti zasaditve. Igralne površine, ki se jih uredi v atriju, naj bodo urejene za igro mlajših otrok (do 12 let).
Dopustno je zapiranje atrija z namenom, da se prepreči motenje stanovalcev in vandalizem v nočnem času.
Ob Frankopanski ulici je treba vzdolž prostorske enote P1 urediti drevored. Na novo zasajena drevesa iste vrste morajo biti zasajena v enotnem ritmu in imeti debla s premerom najmanj 15 cm.
Zasnova zunanje ureditve je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«.

1. Tlorisni gabariti
Tloris celotnega kareja je pravilen pravokotnik, ki ga tvorijo posamezni objekti ob obodnih ulicah.
Tlorisne dimenzije kareja:
– pritličje: 58,80 m x 108,50 m,
– tipična etaža: 63,00 m x 108,50 m do 112,00 m.
Površina terasne etaže je lahko največ 70% od površine tipične etaže. Tlorisne dimenzije objektov se spreminjajo po etažah.
2. Višinski gabariti
Etažnost objektov je 3K+P+3E+2T (tri kleti + pritličje + tri etaže + dve terasni etaži).
Maksimalna višina objekta je določena z najvišjo točko venca 19,40 m. Nad njo lahko segajo tehnične naprave za obratovanje objekta in izhodi na streho.
Zunanja ureditev je prilagojena terenu in višinskim potekom obodnih cest, ki je okvirno 300 metrov nadmorske višine.
3. Kapacitete območja
Površina ureditvenega območja: 10.611 m².
Prostorska enota P1
Površina prostorske enote P1: 6.921 m².
BTP nad nivojem terena (brez teras, lož in balkonov): max. 21.700 m²,
BTP poslovnega programa: min. 500 m²,
BTP stanovanj: max. 21.150 m².
Število stanovanjskih enot: max. 240.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov št. 4.1. »Ureditvena situacija – nivo pritličja«, št. 4.2. »Ureditvena situacija – nivo tipične etaže«, št. 4.3. »Ureditvena situacija – nivo strehe«, št. 4.4. »Ureditvena situacija – nivo kleti« ter št. 4.5 »Značilni prerezi in pogledi«.

V območju OPPN je predvidena odstranitev vseh objektov na zemljiščih s parcelnimi št.: 1173, 1174/1, 1174/2, 1174/3, 1174/4, 1174/5, 1174/6 del, vse v k.o. Spodnja Šiška. Del obstoječih podzemnih objektov lahko ostane kot zaščita gradbene jame.
Površine obstoječih objektov:
– proizvodne površine: cca 15.000 m²,
– poslovni prostori: cca 400 m²,
– stanovanja: cca 1.000 m².

Gradbena parcela objektov v prostorski enoti P1 obsega zemljišča s parcelnimi št.: 1173, 1174/1, 1174/2, del 1174/3, 1174/4, 1174/5, vse v k.o. Spodnja Šiška. Površina znaša 6921 m2.
Gradbena parcela v prostorski enoti C1 obsega zemljišča s parcelnimi št.: del 1128, del 1172, del 1174/3, 1174/6, del 1249/1, del 1447, vse v k.o. Spodnja Šiška. Površina znaša 2.992 m2.
Gradbena parcela v prostorski enoti C2 obsega zemljišče s parcelno št.: del 1146/1, v k.o. Spodnja Šiška. Površina znaša 698 m2.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so del obrazložitve tega OPPN.
Parcelacija zemljišč je razvidna iz grafičnega načrta št. 3.3. »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na katastrskem načrtu« in 3.4 »Načrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč na geodetskem načrtu«.

1. Površine, namenjene javnemu dobru
Površine, namenjene javnemu dobru so površine prostorskih enot C1 in C2 in obsegajo zemljišča s parcelnimi št.: del 1128, del 1172, del 1174/3, del 1174/4, del 1174/5, 1174/6, del 1249/1, del 1446/1, del 1447, vse v k.o. Spodnja Šiška.
Površine, namenjene javnemu dobru, merijo 3.691 m2.
2. Površine, namenjene javni rabi
Površine, namenjene javni rabi, so površine v prostorski enoti P1 in obsegajo zemljišča s parcelnimi št.: del 1173, del 1174/2, del 1174/3, vse v k.o. Spodnja Šiška.
Površine, namenjene javni rabi, merijo 204 m2.
Površine, namenjene javnemu dobru in javni rabi, so razvidne iz grafičnega načrta št. 3.5. »Načrt površin na katastrskem načrtu«.

Načrtovana gradnja objektov, ureditve zunanjih in prometnih površin ter ureditev pripadajoče komunalne in energetske infrastrukture se izvede v eni ali več etapah, pri čemer pa morajo biti načrtovani posegi v prostorskih enotah C1 in C2 izvedeni sočasno s prvo etapo izgradnje objektov v prostorski enoti P1.

Skladno z usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine pa je potrebno pred odstranitvijo objekta Frankopanska ulica 21 izdelati dokumentacijo za arhivsko varstvo za potrebe Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Ljubljana.

1. Splošno
V času gradnje in uporabe objekta je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja.
2. Varstvo vode in podzemne vode
Območje OPPN se nahaja na vodovarstvenem območju za vodno telo Ljubljanskega polja, in sicer v širšem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO III. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati omejitve in pogoje Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja (Uradni list RS, št. 120/04 in 7/06).
Objekti morajo biti grajeni najmanj 2,0 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Če se transmisivnost na mestu gradnje ne zmanjša za več kot 10% je gradnja izjemoma dovoljena tudi pod to koto.
V času gradnje je nujno predvideti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbiščih, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ali uporabe tekočih goriv ali drugih nevarnih snovi.
Vozne in parkirne površine se ustrezno vodotesno utrdijo in opremijo z lovilci olj. Na robovih se postavijo betonski ali kamniti robniki.
3. Varstvo zraka
Prezračevanje vseh delov objektov pod nivojem terena se bo izvedlo naravno ali prisilno, odvod zraka bo izveden na nivoju terena ob obodnih cestah. Prezračevanje vseh delov objektov nad nivojem terena se bo izvedlo naravno ali prisilno, odvod zraka bo izveden nad nivojem pritličja. Med gradnjo je potrebno preprečevati nekontrolirano prašenje.
4. Varstvo pred hrupom
Prezračevanje vseh delov objektov pod nivojem terena je treba ustrezno speljati na zunanje površine, na mesta, kjer se ljudje ne zadržujejo, in prezračevalne naprave opremiti z dušilci zvoka.
Prezračevanje vseh delov objektov nad nivojem terena je treba speljati nad strehe objektov ali v tehnično etažo objekta in prezračevalne naprave opremiti z dušilci zvoka.
Fasade objekta morajo zagotavljati ustrezno protihrupno zaščito.
5. Odstranjevanje odpadkov
Zbirna in prevzemna mesta za komunalne odpadke so urejena na nivoju terena. Zbirna in odjemna mesta morajo biti urejena v skladu s predpisi.
Za ravnanje z odpadki, ki bodo nastali v času gradnje, je treba v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja izdelati načrt ravnanja z odpadki.

1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno.
Vsi objekti morajo biti projektirani v skladu z uredbo o graditvi in vzdrževanju zaklonišč.
Za zaščito pred požarom je potrebno v fazi izdelave projektne dokumentacije izdelati študijo požarne varnosti.
2. Intervencijske poti in površine
Do obstoječih in novih objektov je potrebno dostope in površine za delovanje intervencijskih vozil projektirati v skladu z veljavnimi standardi.
Intervencijske poti morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja (krožne poti in krožna obračališča).
Intervencijske poti ter delovne površine za gasilska vozila morajo biti projektirane na 10 ton osne obremenitve.
Za reševalna, policijska in vozila varnostnih služb bo zagotovljen dostop do posameznega vhoda v objekt preko obodnih cest in peščevih površin.
Dostop intervencijskih vozil do prostorske enote P1 je predviden z Medvedove ceste, Frankopanske ulice, Žibertove ulice in Gubčeve ulice.
3. Hidrantno omrežje
Požarna zaščita novih objektov je predvidena z zunanjim hidrantnim omrežjem s talnimi hidranti. Za zagotavljanje požarne varnosti je predvidena obstoječa hidrantna mreža. Če iz požarnih elaboratov izhaja, da je za zagotavljanje požarne varnosti potrebno namestiti na javno vodovodno omrežje dodatne hidrante, se le te izvede skladno s pogoji upravljavca javnega vodovodnega omrežja.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnih načrtov št. 4.6. »Zbirni načrt komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture« in št. 4.7. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija, načrt intervencijskih poti«.

1. Prometne ureditve
Prostorska enota P1
V prostorski enoti so zajeti obstoječi pločniki, na novo je predviden dvopasovni uvoz v podzemno parkirno hišo ter uvoz za oskrbo atrija, odvoz smeti in urgenco. Vse prometne površine se utrdijo za vožnjo motornih vozil do osne obremenitve 10 ton.
Prostorska enota C1
Odsek Frankopanske ulice med uvozom v Fructal in Medvedovo cesto je predviden za dvosmerni promet s kolesarji na vozišču. Ob prostorski enoti P1 se predvidi enostransko parkiranje. Pločniki v tem delu Frankopanske ulice so obstoječi.
Na odseku ceste od uvoza v Fructal in Celovško cesto je promet enosmeren s kolesarji na vozišču. Vozišče je širine 4,00 m, širina pločnikov je od 1,60 do 2,00 m.
Prostorska enota C2
Območje križišča Frankopanske ulice in Celovške ceste obsega ureditev zavijalnih (na Frankopanski ulici) pasov za motorni promet, ureditev prehodov za pešce in kolesarje ter semaforizacijo križišča. Priključni radiji so 4,00 m.
Obstoječi prehod za pešce, ki je v osi Frankopanske ulice, se ukine, predvidita se dva prehoda ob novem cestnem priključku.
2. Mirujoči promet
Izračun potrebnih parkirnih mest (v nadaljevanju: PM) se izdela na podlagi naslednjih izhodišč:
– za stanovanja se uredi min. 2 PM na stanovanje ali bivalno enoto,
– za trgovine se uredi 1 PM na 30 m2 neto površine,
– za poslovne površine (pisarne) se uredi 1 PM na 30 m2 neto površine,
– za gostinstvo se uredi 1 PM na 4 sedeže in 1 PM na tekoči meter točilnega pulta.
Za trgovine, storitvene dejavnosti in poslovne dejavnosti je treba zagotoviti dodatnih 10% parkirnih mest za obiskovalce. Parkirna mesta za obiskovalce se predvidijo na parkirišču ob Frankopanski ulici in v prvi kleti neposredno ob uvozu v garažo.
Za invalide je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest skladno s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabo objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03 in 33/07 – ZPNačrt).
Predvidi se 75 PM za zmanjšanje primanjkljaja parkirnih mest za obstoječe prebivalce.
3. Idejna višinska regulacija
Višine zunanje ureditve v prostorski enoti P1 se navezujejo na višine obstoječih utrjenih površin hodnikov za pešce.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta št. 4.7. »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija, načrt intervencijskih poti«.

1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju so:
– novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, vročevodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev vodov;
– komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo praviloma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– dopustne so spremembe tras posameznih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– glede na veliko gostoto vodov je na krajših odsekih možen potek vodov v isti trasi samo z vertikalnim odmikom po pogojih posameznih upravljavcev;
– obstoječe vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov;
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov;
– dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Vodovod
Obravnavano območje se z vodo oskrbuje iz centralnega vodovodnega sistema mesta Ljubljana.
Načrtovani objekti se priključijo na obstoječe in novo vodovodno omrežje.
Vodomerne jaške oziroma niše se izvede v objektih ali na funkcionalnem zemljišču posameznega objekta. Priključki so lahko maksimalne dolžine 50 m. Priključek se izvede praviloma za vse objekte hkrati, lahko pa ima objekt tudi več priključkov. Vsak lastnik oziroma upravljavec objekta ali dela objekta mora imeti svoj priključek, pri čemer se lahko priključki ločujejo tudi po dejavnostih. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec vodovodnega omrežja.
Na Gubčevi ulici je treba pred izvedbo novih priključkov del vodovoda DN 80 med Frankopansko in Žibertovo ulico obnoviti. Za objekt ob Medvedovi cesti bodo vodovodni priključki izvedeni na vodovodu NL DN 100 v severnem robu Žibertove ulice in vodovodu NL DN 100 Frankopanski ulici.
Vodovodi morajo biti zgrajeni iz atestiranih materialov. Pred zasipom novo zgrajenih vodovodov mora biti izveden tlačni preizkus. Vodovodi morajo biti zgrajeni v skladu z geotehničnimi pogoji. Obstoječe vodovode, katerim je potekla amortizacijska doba, se obnovi.
3. Kanalizacija
Na obravnavanem območju je obstoječa kanalizacija izvedena v mešanem sistemu.
Odpadne komunalne vode iz ureditvenega območja se prek hišnih priključkov priključi na obstoječe kanale po obodnih cestah.
Del obstoječega kanala na Gubčevi ulici, ki se priključuje na kanalizacijo ǿ500 mm na Žibertovi ulici, je potrebno obnoviti.
Padavinske vode s strešnih površin in padavinsko vodo z utrjenih funkcionalnih površin objektov je potrebno speljati v javno kanalizacijo.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom za odtoke s pritličij in nadstropij. Odvajanje iz kleti je možno le preko črpališč.
Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničinimi pogoji. Dimenzije kanalov se določi na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu.
4. Oskrba s plinom
Objekti na obravnavanem območju se za potrebe kuhe in tehnologije lahko priključijo na sistem zemeljskega plina – distribucijsko nizkotlačno plinovodno omrežje. Obstoječe glavno distribucijsko plinovodno omrežje, preko katerega je možna oskrba objektov na obravnavanem območju, je izvedeno po Medvedovi cesti v dimenziji PE 225 N10300. Zmogljivost obstoječega glavnega plinovodnega omrežja zadošča za priključitev in oskrbo objektov s plinom.
Za priključitev predvidenih objektov na sistem zemeljskega plina bo treba izvesti priključni plinovod do obstoječega glavnega plinovoda N10300 po Medvedovi cesti. Priključni plinovod se zaključi z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta.
Po Medvedovi ulici poteka srednjetlačni plinovod JE 200 v lasti in upravljanju Geoplin plinovodov d.o.o., ki ni namenjen oskrbi območja OPPN s plinom. Nanj sta navezana srednjetlačni plinovod PE 110 S1301 po Žibertovi ulici in priključek JE 100 za obstoječ objekt Slovenijavina v lasti in upravljanju Energetike Ljubljana, d.o.o., ki sta predvidena za ukinitev.
Pri projektiranju plinovodnega omrežja je treba upoštevati Idejno zasnovo plinovodnega omrežja št. R-35-D/5-2008, avgust 2008, Energetika Ljubljana, d.o.o.
Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 25/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.
5. Daljinski sistem oskrbe s toploto
Objekti na obravnavanem območju se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje. Možna je tudi priključitev objektov za potrebe hlajenja. Obstoječe glavno vročevodno omrežje predvideno za oskrbo območja je izvedeno po Gubčevi ulici v dimenziji DN 250. Zmogljivost glavnega vročevodnega omrežja zadošča za priključitev in oskrbo predvidenih objektov s toploto.
Za priključitev novih objektov bo treba od glavnega vročevoda po Gubčevi ulici izvesti nov glavni vročevod DN 125 po Žibertovi ulici in priključne vročevode do posameznih objektov v obravnavanem območju OPPN.
Pri projektiranju vročevodnega omrežja in priključnih vročevodov za priključitev objektov na območju OPPN na obstoječe vročevodno omrežje je treba upoštevati Idejno zasnovo vročevodnega omrežja št. R-35-D/5-2008, avgust 2008, Energetika Ljubljana, d.o.o.
Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem.
6. Elektroenergetsko omrežje
Območje se z električno energijo oskrbuje iz transformatorske postaje TP0688 Slovenija vino, ki se nahaja v kleti objekta Frankopanska ulica 18a. V transformatorski postaji obratujeta dva energetska transformatorja: eden moči 630 kVA napaja distribucijsko omrežje, drugi 1000 kVA pa napaja obstoječi objekt Slovenijavino.
Elektrifikacija predvidene novogradnje in preureditev obstoječih elektroenergetskih naprav zaradi novogradnje bo upoštevala Idejne rešitve št. 15/08, »EE Napajanje za stanovanjski kompleks na območju urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška – Slovenijavino«, ki jo je v mesecu juliju 2008 izdelal Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana mesto.
7. Telekomunikacijsko in kabelsko omrežje
Objekte se priključi na telekomunikacijsko omrežje Telekom Slovenije prek obstoječega telekomunikacijskega omrežja, ki poteka po Žibertovi ulici.
8. Javna razsvetljava
Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine je treba opremiti z javno razsvetljavo. Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski elementi. Razsvetljava mora ustrezati zahtevam, podanim v priporočilih SDR PR 5/2, ter smernicam glede varovanja okolja v smislu preprečevanja vsiljene svetlobe.
Komunalna in energetska ureditev je razvidna iz grafičnega načrta 4.6. »Zbirni načrt komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture«.

(1) Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za dela območij urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška in ŠR 1/2-1 Bellevue, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, pod številko projekta 6546 v januarju 2009.
(2) Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje nove komunalne opreme so 451.146,69 EUR;
– obračunski stroški za novo komunalno opremo so enaki skupnim stroškom gradnje nove komunalne opreme in so 451.146,69 EUR;
– obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo so 1.138.420,38 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme so enaki vsoti obračunskih stroškov za novo komunalno opremo in obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo in so 1.589.567,07 EUR;
– obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 parcele, so 229,67 EUR/m2 (od tega 65,18 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 164,49 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Obračunski stroški komunalne opreme, preračunani na m2 neto tlorisne površine, so 68,51 EUR/m2 (od tega 17,58 EUR/m2 za novo komunalno opremo in 50,93 EUR/m2 za obstoječo komunalno opremo). Preračun obračunskih stroškov po posamezni komunalni opremi je v programu opremljanja;
– obračunska območja za novo komunalno opreme so enaka prostorski enoti P1;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 9. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 9 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3:0,7. Faktor dejavnosti je 1, razen za kletne etaže namenjene parkiranju in servisnim prostorom, za katere se upošteva faktor dejavnosti 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
– v vseh stroških je vključen DDV;
– za indeksiranje stroškov se uporabi povprečni letni indeks cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela – ostala nizka gradnja«. Izhodiščni datum za indeksiranje je datum uveljavitve programa opremljanja;
– kolikor bodo površine parcele in/ali neto tlorisnih površin objektov večje/manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja;
– pri odmeri komunalnega prispevka se upošteva zmanjšanje komunalnega prispevka zaradi že poravnanih obveznosti obstoječih objektov, ki so predvideni za odstranitev.

Investitor in Mestna občina Ljubljana v skladu s programom opremljanja skleneta pogodbo o opremljanju, v kateri se določijo obveznosti investitorja pri izvedbi objektov, ki so v javno korist. Investitor mora, skladno s pogodbo, urediti vse javne površine na območju OPPN in opremiti zemljišče s komunalno in energetsko infrastrukturo ter zgrajeno komunalno opremo s pripadajočimi zemljišči neodplačno prenesti na Mestno občino Ljubljana.

Investitor mora sodelovati pri izvedbi javne infrastrukture, ki je potrebna za realizacijo objektov v ureditvenem območju v skladu s programom opremljanja zemljišča.
Investitor mora v času gradnje zagotoviti nemoteno delovanje sosednjih objektov in je sočasno z izgradnjo objektov dolžan zagotoviti gradnjo oziroma prestavitev vseh infrastrukturnih vodov, objektov in naprav, potrebnih za nemoteno delovanje sosednjih objektov v času med in po gradnji.
V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja sosednjih objektov. Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav, nastale v času gradnje, mora investitor sanirati. Izvedena sanacija je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja.

Pri horizontalnih gabaritih je dopustno odstopanje ± 1 m, vendar nadzemni del objekta ne sme segati izven investitorjeve parcele Odstopanje navznoter je dopustno tudi večje, če je utemeljeno z arhitekturno zasnovo stavb in zunanje ureditve.
Pri vertikalnih gabaritih je dopustno odstopanje ± 1 m.
Dovoljena je sprememba gabaritov in števila kletnih etaž pod pogojem, da ne vpliva na podtalnico in da ne posega v trase komunalnih vodov.
Števila stanovanj se ne sme povečevati. Število stanovanj se lahko zmanjša z združevanjem manjših stanovanjskih enot.
Stanovanjske površine se lahko zmanjšujejo s povečanjem površin za nestanovanjske dejavnosti. Pri tem je potrebno upoštevati izhodišča za določitev potrebnih parkirnih mest iz 21. člena tega odloka. Površine iz 13. in 16. člena tega odloka lahko odstopajo do ± 2%.
Mejne točke gradbene parcele objektov lahko odstopajo za 1% od koordinatnih točk navedenih v prilogi odloka, vendar ne smejo segati preko meja parcel, ki so v lasti investitorja.
Izjemoma so dopustne spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora, pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.

Po izvedbi z OPPN predvidene ureditve so v območju OPPN dopustna redna in investicijsko-vzdrževalna dela, spremembe namembnosti objektov (skladno z določbami 9. člena tega odloka) ter rekonstrukcije za potrebe spremembe namembnosti znotraj obstoječih tlorisnih gabaritov objekta, s tem, da niso dovoljeni posegi v fasado in konstrukcijo objekta.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo, v delih, ki se nanašajo na območje tega OPPN, veljati določila Odloka o ureditvenem načrtu za območje urejanja ŠS 1/1-2 Stara Šiška (Uradni list RS, št. 70/95, 67/05 – odločba US), Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto Š1 – Šiška (Uradni list SRS, št. 28/89 in Uradni list RS, št. 24/91-II., 58/92, 5/94, 24/96, 40/97, 43/00, 18/02, 55/04 in 28/05) in Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območji urejanja ŠR 1/2-1 Bellevue – del in ŠR 1/2-2 Tivoli (Uradni list RS, št. 76/00).

OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora;
– Upravni enoti Ljubljana – izpostava Šiška;
– Četrtni skupnosti Šiška.
Spis postopka priprave in sprejemanja občinskega podrobnega prostorskega načrta je na vpogled pri Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.