Številka: Up-953/07-13

Datum: 9. 4. 2009

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi Boruta Krnca, Boštanj, ki ga zastopa Zoran Dular, odvetnik v Krškem, na seji 9. aprila 2009

Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. PRp 2085/2006 z dne 10. 1. 2007 v zvezi s sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah št. PR-550/2006 z dne 2. 10. 2006 se zavrne.

1. Pritožnik je bil s sodbo Okrajnega sodišča v Brežicah spoznan za odgovornega storitve dveh prekrškov po Zakonu o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1): prekrška po petem odstavku 30. člena in prekrška po d) točki četrtega odstavka 130. člena. Po določitvi sankcij za posamezen prekršek sta mu bili izrečeni enotna globa 170.000 SIT in stranska sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za B kategorijo vozil. Višje sodišče je spremenilo prvostopenjsko sodbo po uradni dolžnosti tako, da je izreklo enotno globo 709,40 EUR in stransko sankcijo 22 kazenskih točk za prekršek, storjen z vozilom B kategorije, zaradi česar mu je izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel pritožnik dovoljenje dne 22. 5. 2006. V ostalem je prvostopenjsko sodbo potrdilo in zavrnilo pritožbo pritožnikovega zagovornika kot neutemeljeno.
2. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitve več določb Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1), kršitev pravic iz 22., 23., 25. in 29. člena Ustave ter 6. in 13. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Navaja, da je izrek sodbe nerazumljiv, v nasprotju sam s seboj in z razlogi sodbe. Sodišče naj ne bi preizkusilo njegovega zagovora in ne navedlo, katera dejstva je štelo za dokazana in iz katerih razlogov. Navaja tudi, da so bili s policijskim ogledom prometne nesreče in z zbiranjem podatkov pridobljeni dokazi, na katere se sodba ne bi smela opirati. Prometno nesrečo, v kateri naj bi bil udeležen le on, bi namreč policija kot prometno nesrečo I. kategorije lahko obravnavala le na njegovo zahtevo. Pritožnik zatrjuje tudi, da je drugostopenjsko sodišče z izrekom sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil kršilo prepoved spremembe sodbe v njegovo škodo (prepoved reformatio in peius), saj je prvostopenjsko sodišče izreklo sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za B kategorijo vozil.

3. Ustavna pritožba je vložena v zadevi prekrška. Po prvem odstavku 55.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) v zvezi s četrto alinejo drugega odstavka istega člena ustavna pritožba zoper posamične akte, izdane v zadevah prekrškov, ni dovoljena. Tretji odstavek 55.a člena ZUstS omogoča izjemen sprejem sicer nedovoljene ustavne pritožbe, če gre za odločitev o pomembnem ustavnopravnem vprašanju, ki presega pomen konkretne zadeve. Senat Ustavnega sodišča je na tej pravni podlagi sprejel ustavno pritožbo v obravnavo s sklepom št. Up-953/07 z dne 18. 1. 2008. Izjemen sprejem ustavne pritožbe v obravnavo je narekovalo vprašanje, ali je drugostopenjsko sodišče z izrekom sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na način, kot izhaja iz drugostopenjske sodbe, glede na izrek te sankcije v prvostopenjski sodbi kršilo prepoved spremembe v škodo pritožnika in s tem poseglo v kakšno njegovo ustavno pravico. Ustavno sodišče se je pri presoji omejilo le na to vprašanje, saj drugih pomembnih ustavnopravnih vprašanj, ki bi presegala pomen konkretne zadeve, ustavna pritožba ne odpira.
4. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis Okrajnega sodišča v Brežicah št. PR-550/2006.

5. Po ustaljeni presoji Ustavnega sodišča lahko kršitev prepovedi spremembe odločbe v škodo pritožnika pomeni kršitev načel poštenega sojenja,(1) predvsem pravic iz 23. člena in iz prve alineje 29. člena Ustave (npr. odločba št. Up-49/97 z dne 29. 11. 2001, Uradni list RS, št. 101/01 in OdlUS X, 232). V navedeni odločbi je Ustavno sodišče navedlo, da prepoved spremembe odločbe v škodo pritožnika ni le v tem, da obdolženec ne sme biti obsojen po strožjem kazenskem zakonu (neugodnejša pravna kvalifikacija) in tudi ne na strožjo kazen, ampak ker sta pravna kvalifikacija kaznivega dejanja in izrek kazenske sankcije le posledici tako ali drugače ugotovljenega dejanskega stanja tudi v ugotovitvi neugodnejšega dejanskega stanja. Pri tem je zapisalo: »Ali je sodišče v ponovnem sojenju ravnalo v skladu s to prepovedjo, je treba ugotoviti s primerjavo prvotne (razveljavljene) prvostopenjske sodbe in v ustavni pritožbi izpodbijane prvostopenjske sodbe.«
6. Ustavno sodišče je že v odločbi št. Up-120/97 z dne 18. 3. 1999 (Uradni list RS, št. 31/99 in OdlUS VIII, 126) navedlo, da morajo biti temeljna jamstva poštenega postopka zagotovljena tudi v postopku o prekršku.
7. Po enajstem odstavku 163. člena ZP-1 se sodba o prekršku ne sme spremeniti v škodo obdolženca, če je pritožba vložena le v njegovo korist. Ali je sodišče s spremembo sodbe v pritožbenem postopku kršilo prepoved spremembe sodbe v škodo pritožnika, je mogoče ugotoviti le s primerjavo izrekov prvostopenjske in drugostopenjske sodbe. Primerjava sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot jo je izreklo prvostopenjsko sodišče, s sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, kot izhaja iz drugostopenjske sodbe, vzbuja na prvi pogled vtis, da je slednja sankcija strožja, glede na vrste sankcij za prekrške po 4. členu ZP-1(2) pa lahko tudi vtis, da je sankcija, ki jo je izreklo prvostopenjsko sodišče, po zakonu neobstoječa.
8. Iz izpodbijane drugostopenjske sodbe izhaja, da se je zoper prvostopenjsko sodbo pritožil le pritožnik. Iz nje nadalje izhaja, da je sodišče pri preizkusu prvostopenjske sodbe po uradni dolžnosti ugotovilo, da je bil sodbeni izrek v delu o enotni kazni nerazumljiv, kar je ocenilo kot bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1. Izrek je bil nerazumljiv, ker ni vseboval seštevka kazenskih točk, določenih za vsakega od obeh prekrškov, s čimer prvostopenjsko sodišče enotne kazni ni izreklo na način, določen v 27. členu ZP-1.(3) Z izrekom »stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za B kategorijo vozil« pa je bila po stališču drugostopenjskega sodišča izrečena sankcija, ki je ZP-1 ne pozna. Pri tem je drugostopenjsko sodišče navedlo, da so po 4. členu ZP-1 sankcija za prekršek tudi kazenske točke v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel storilec dovoljenje. Izrek o enotni sankciji je zato spremenilo tako, da je poleg enotne globe in stranske sankcije 22 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, izreklo »prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel pritožnik dovoljenje dne 22. 5. 2006.«
9. Po četrtem odstavku 149. člena tedaj veljavnega Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 25/06 – ur. p. b – v nadaljevanju ZVCP) je veljavno vozniško dovoljenje za B kategorijo motornih vozil vključevalo tudi dovoljenje za kategorijo G in H. Pritožnik ne navaja, da bi imel poleg vozniškega dovoljenja za B kategorijo vozil dovoljenje še za katero drugo kategorijo vozil. Iz podatkov spisa Okrajnega sodišča v Brežicah št. PR 550/2006 izhaja, da je imel pritožnik na dan prekrška 22. 5. 2006, s katerim je dosegel 18 kazenskih točk, vozniško dovoljenje za B kategorijo vozil. Tudi med osebnimi podatki pritožnika v prvostopenjski sodbi je navedeno, da je imel pritožnik »le« vozniško dovoljenje za B kategorijo vozil. Glede na navedeno drugostopenjsko sodišče z izrekom sankcije »prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel pritožnik dovoljenje dne 22. 5. 2006«, ni izreklo sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za katero od kategorij, ki ne bi bila obsežena že v sankciji, ki jo je izreklo prvostopenjsko sodišče. Zato z jezikovno le nekoliko drugače oblikovanim besedilom pri poimenovanju sporne sankcije sodišče ni moglo odločiti v škodo pritožnika.
10. Ker drugostopenjsko sodišče z izrekom sankcije za prekršek ni odločilo v škodo pritožnika, mu z njenim izrekom niso mogle biti kršene pravice iz kroga pravic, ki zagotavljajo pošten postopek o prekršku. Zato je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zavrnilo.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1)Pojem poštenega sojenja v kazenskem postopku je Ustavno sodišče opredelilo v odločbi št. U-I-289/95 z dne 4. 12. 1997 (Uradni list RS, št. 5/98 in OdlUS IV, 165), zato se Ustavno sodišče na stališča iz navedene odločbe sklicuje tudi v tej zadevi.
(2)Po drugem odstavku 4. člena ZP-1 so sankcije za prekršek:
– globa;
– opomin;
– kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja;
– prepoved vožnje motornega vozila;
– izgon tujca iz države;
– odvzem predmetov;
– vzgojni ukrepi.
(3)Člen 27 ZP-1 se glasi:
»(1) Če je storilec z enim dejanjem ali z več dejanji storil več prekrškov, o katerih še ni izdana odločba oziroma sodba, postopek pa teče pred istim organom oziroma sodiščem, se določi najprej sankcijo za vsak posamezni prekršek, nato pa se izrečejo kot enotna sankcija vse tako določene sankcije.
(2) Če so za prekrške, storjene v steku, določene sankcije iste vrste, se izreče enotna sankcija, ki je enaka njihovemu seštevku, vendar enotna sankcija ne sme presegati dvakratne največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu.
(3) Če seštevek določenih kazenskih točk doseže število točk, za katere je določeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, se v enotni sankciji izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.«