Na podlagi tretjega odstavka 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, v nadaljevanju ZJZP) je Občinski svet Občine Log - Dragomer na 20. redni seji dne 13. 5. 2009 sprejel

Koncesijski akt vsebuje določila o načinu izgradnje ter upravljanju večnamenskega športnega objekta v Občini Log - Dragomer. Koncesijski akt opredeljuje predvsem:
– javni interes,
– predmet javno-zasebnega partnerstva,
– obliko javno-zasebnega partnerstva,
– postopek izbire koncesionarja,
– pogoje za izbiro koncesionarja,
– merila za izbor koncesionarja,
– pravice in obveznosti partnerjev,
– pravice in dolžnosti uporabnikov,
– trajanje koncesijskega razmerja,
– nadzor nad izvajanjem koncesijskega razmerja in
– prenehanje pogodbe ter prenehanje koncesijskega razmerja.
V koncesijskem aktu uporabljeni pojmi imajo naslednji pomen:
– koncedent je Občina Log - Dragomer
– koncesionar je fizična ali pravna oseba zasebnega prava oziroma skupno več fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava.

Občina skladno z določilom enajste alineje 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – Odl. US, 76/08, 100/08 – Odl. US) v povezavi s tretjo alinejo, drugega odstavka 3. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, 27/02 – Odl. US, 110/02 – ZGO-1, 15/03 – ZOPA) s tem aktom sprejema odločitev, da obstoja javni interes za izgradnjo športnega objekta v Občini Log - Dragomer. Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.

Predmet javno-zasebnega partnerstva je projektiranje, izgradnja, vzdrževanje in upravljanje večnamenskega športnega objekta v Občini Log - Dragomer s podelitvijo koncesije gradenj.
Zasebni partner je dolžan objekt projektirati in zgraditi v skladu z idejnim projektom in terminskim planom, dogovorjenim v postopku izbire zasebnega partnerja.
Zasebni partner mora zagotoviti tudi financiranje projekta. V zameno bo javni partner, po uspešno končani gradnji, z aktom o oblikovanju etažne lastnine, na zasebnega partnerja prenesel lastninsko pravico na športni dvorani in prostoru, namenjenemu tržnim dejavnostim.

Večino poslovnega tveganja za izvajanje javno-zasebnega partnerstva prevzema zasebni partner, zato se javno-zasebno partnerstvo skladno s 27. členom ZJZP izvede v koncesijski obliki javno-zasebnega partnerstva, kot koncesija gradenj.
Koncesija gradenj se izvede po modelu BTO (model izgradi – prenesi v last – upravljaj).

Zasebnega partnerja se izbere v postopku konkurenčnega dialoga, ki se izvede skladno z določili Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Javni razpis se objavi na Portalu javnih naročil, lahko pa tudi v dnevnem časopisju.
V postopku izbire mora javni partner zagotoviti transparentno in enakopravno obravnavanje kandidatov.

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba zasebnega prava oziroma skupno več fizičnih ali pravnih oseb zasebnega prava.
Koncesionar mora poleg z javnim razpisom določenih pogojev, izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da koncesionar in vsak njegov zakoniti zastopnik, kolikor gre za pravno osebo, ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj, določenih v prvem odstavku 42. člena ZJN-2;
– da v zadnjih 12 mesecih ni imel blokiranih poslovnih računov;
– da ima poravnane vse davke in prispevke;
– da ima on ali njegov izvajalec gradnje ustrezne reference, ki se nanašajo na gradnjo in upravljanje podobnih objektov;
– da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni stroški projektiranja, gradnje, vzdrževanja in upravljanja objekta, ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov;
– da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal, da bo sklenil zavarovanje proti odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali/in v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni tretjim osebam, občini ali državi;
– da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da sprejema vse obveznosti, določene s tem aktom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
– da bo podal pisno izjavo, s katero se bo zavezal vzdrževati objekt skozi celotno koncesijsko obdobje;
– da bo podal pisno izjavo, s katero bo potrdil, da je sposoben zagotavljati obratovanje objekta na kontinuiran in kakovosten način ob upoštevanju tega akta, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev.

Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejše ponudbe usposobljenega kandidata.

Koncesionar mora ves čas veljavnosti pogodbe izpolnjevati pogodbeno določene pogoje za koncesionarja in ima naslednje pravice:
– da upravlja (koristi) športno dvorano (z vso opremo in vsemi napravami),
– da upravlja (koristi) prostore, namenjene za izvajanje tržne dejavnosti,
– da ob pogojih, določenih v koncesijski pogodbi upravlja in koristi v pogodbi posebej določene skupne in druge prostore.
Poleg navedenih pravic ima koncesionar še naslednje dolžnosti:
– da ob pogojih, določenih v koncesijski pogodbi, vzdržuje in upravlja celoten objekt na način, kot bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo,
– da si bo prizadeval, da bo športna dvorana optimalno izkoriščena (na razpolago različnim uporabnikom, kar bosta pogodbeni stranki uredili naknadno s koncesijsko pogodbo),
– da bo poskrbel, da se bodo v prostorih, namenjenih za tržne dejavnosti izvajale le tiste dejavnosti, ki so združljive s športom oziroma s športno infrastrukturo. Konkretne vsebine teh dejavnosti bosta pogodbena partnerja uredila s koncesijsko pogodbo.
Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije ali dela koncesije na drugo osebo.
Vse ostale pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se natančneje uredijo s koncesijsko pogodbo. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje.
Javni partner mora s koncesijsko pogodbo vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.

Uporabniki imajo od koncesionarja pravico:
– da v skladu s pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi, pod enakimi pogoji koristijo oziroma najamejo športno dvorano,
– do rednega nemotenega koriščenja prostorov v skladu s sklenjeno najemno pogodbo,
– da skladno z navodili javnega partnerja uporabljajo javni del objekta.
Uporabnik storitev se lahko pritoži koncesionarju ali koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju s tem aktom, koncesijsko ali najemno pogodbo.

Uporabniki imajo do koncesionarja dolžnost:
– da upoštevajo koncesionarjeva navodila glede koriščenja prostorov,
– da upoštevajo vsa ostala določila iz najemne pogodbe.

Dolžnosti koncedenta glede na njegov sorazmerni lastniški delež objekta, določen z načrtom etažne lastnine, so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje koncesije skladno s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov in naprav koncesije, torej da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost,
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitve koncesionirane dejavnosti,
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

Upravljanje in vzdrževanje koncesioniranega objekta se financira iz plačil uporabnikov. Plačila uporabnikov so lahko različna za različne kategorije uporabnikov ali za različne namene uporabe.
Partnerja s koncesijsko pogodbo lahko opredelita tudi morebitne javnofinančne vire financiranja.

Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe in traja 20 let.
Obveznosti, ki izhajajo iz koncesije gradenj, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki je opredeljen v koncesijski pogodbi.
V primeru, da javni in zasebni partner soglašata, se lahko koncesijsko razmerje podaljša. Koncesijsko razmerje se podaljša s spremembo koncesijskega akta in sklenitvijo aneksa h koncesijski pogodbi največ za obdobje 10 let.

Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe. Koncesijska pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta koncesionar in koncedent.
Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

Za objavo javnega razpisa, izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.
Pred izdajo akta o izbiri koncesionarja župan pridobi mnenje občinskega sveta.

Javni partner bo, v zameno za s koncesijsko pogodbo prevzete in izvedene obveznosti, na zasebnega partnerja prenesel lastninsko pravico na športni dvorani in prostoru, namenjenemu tržnim dejavnostim. Zasebni partner prevzema financiranje izgradnje komunalne in prometne infrastrukture, kakor bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo.
Javni partner ne bo prevzel nobenih drugih finančnih obveznosti, povezanih s projektiranjem in gradnjo večnamenskega športnega objekta.
Partnerja bosta v koncesijski pogodbi opredelila način financiranja vzdrževanja in upravljanja s koncesioniranim objektom.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in 2 člana. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave. Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Poročilo pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Poročilo je podlaga za pripravo upravne odločbe izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda župan. Poročilo se posreduje v vednost tudi občinskemu svetu.

Nadzor nad izvajanjem koncesije vršita župan in občinski svet. Župan je o aktivnostih povezanih s sklenitvijo in izvajanjem javno-zasebnega partnerstva dolžan poročati občinskemu svetu.
Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih in kvaliteti izvajanja koncesije.
Koncesionar mora na vsako zahtevo koncedenta podati poročilo o opravljanju dejavnosti iz koncesijske pogodbe in dovoliti koncedentu vpogled v tisti del svojega poslovanja, ki se nanaša na predmet koncesije.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Koncesionar ne sme brez dovoljenja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
V primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …) mora koncesionar obvestiti koncedenta.

Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe ali
– z odvzemom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena,
– z enostransko odpovedjo (razdrtjem) ali
– s sporazumno razvezo.

Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši ali je ne izpolnjuje, tako da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– če koncesionar koncedentu ne omogoča nadzora v skladu z določili te pogodbe,
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s koncesijskim aktom in/ali koncesijsko pogodbo.
V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko koncedent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o enostranskemu razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire novega koncesionarja naloži izvajanje koncesije v vmesnem času na drug ustrezen način.
Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe in to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti po pravilih pravdnega postopka. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice.
Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin, ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

Odvzem koncesije je oblastno enostransko ravnanje, s katerim koncedent z upravnim aktom odvzame koncesionarju koncesijo. Za izdajo upravne odločbe se uporabijo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju zaradi ponavljajočih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe. Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi.
Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.

Občina Log - Dragomer si pridržuje predkupno pravico na športni dvorani in na prostoru, namenjenemu tržnim dejavnostim.
V primeru, da Občina Log - Dragomer od koncesionarja odkupi športno dvorano ali prostor, namenjen tržnim dejavnostim, se odkup izvrši po tržnih cenah.

Za vse spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.

S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.