Na podlagi šestega odstavka 34. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se v skladu z Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04 in 33/07 – ZPNačrt) in Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04 in 33/07 – ZPNačrt) sprejme državni prostorski načrt za regionalno cesto III. reda R3-647/1368 Mlačevo–Rašica mimo naselja Ponikve (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Državni prostorski načrt je izdelalo podjetje Acer Novo mesto d. o. o. pod številko J-01/08.

(1) Ta uredba določa: prostorske ureditve, ki se načrtujejo z državnim prostorskim načrtom, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin ter pogoje varovanja zdravja ljudi, etapnost izvedbe prostorske ureditve, obveznosti investitorja in izvajalcev, dopustna odstopanja in nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije, Direktoratu za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Dobrepolje in Velike Lašče.

S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo ureditve, ki so povezane z novogradnjo regionalne ceste III. reda R3-647/1368 Mlačev–Rašica mimo naselja Ponikve (v nadaljnjem besedilu: nova regionalna cesta) in prestavitvijo oziroma zaščito elektroenergetskih in telekomunikacijskih vodov.

(1) Območje državnega prostorskega načrta je v občinah Dobrepolje in Velike Lašče. V območje so zajete vse površine, na katerih je predvidena umestitev in ureditev nove regionalne ceste.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, ki so priložene prikazu območja državnega prostorskega načrta z načrtom parcel.
(3) Na območju državnega prostorskega načrta iz prejšnjega odstavka tega člena so skladno z geodetskim načrtom parcele oziroma deli parcel v teh katastrskih občinah:
– k.o. Turjak:
2321, 2336, 2337, 2338, 2339/1, 2339/2, 2344/1, 2344/2, 2346, 2351, 2352, 2353/1, 2353/2, 2356, 2361, 2469, 2526, 2527, 2536, 2546/2, 2546/12, 2546/40, 2546/41, 2546/42, 2546/67, 2546/68, 2546/69, 2546/70, 2546/71, 2546/72, 2546/73, 2546/74, 2546/75, 2546/77, 2546/78, 2546/79, 2546/80, 2546/81, 2546/82, 2546/83, 2546/84, 2546/85, 2546/86, 2546/87, 2546/89, 2546/90, 2546/91, 2546/92, 2546/93, 2546/99, 2546/100, 2546/101, 3529, 3538, 3539/1, 3541/1, 3543, 4002/9, 4002/20, 4011/4, 4011/10, 4011/11, 4011/13, 4011/19, 4012/1, 4012/3, 4013/1, 4013/2, 4068/1;
– k.o. Cesta:
44/1, 47/3, 47/4, 49, 53/1, 53/2, 57, 58, 59, 60, 63, 68, 86/1, 89, 90, 96, 108/1, 108/2, 114, 119/1, 119/12, 119/13, 119/14, 119/15, 119/16, 119/17, 119/19, 119/37, 119/51, 119/52, 119/57, 119/58, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4, 131/12, 131/17, 131/18, 131/19, 131/20, 131/27, 131/28, 131/29, 161/42, 241, 247, 248, 250, 252, 253, 255, 259, 260, 262, 263, 267, 268, 270, 288, 291/2, 291/3, 291/10, 291/11, 293, 294/2, 294/1, 295, 301, 334, 336, 342, 344, 346, 451, 452, 453, 455, 456, 465, 466, 467, 468, 469, 472/1, 2372, 2373, 2333/1, 2353/1, 2353/8, 2369/2, 2369/6.

(1) Na območju državnega prostorskega načrta se zgradi nova regionalna cesta s cestnimi objekti in spremljajočimi ureditvami: deviacije kategoriziranih in nekategoriziranih cest, prepusti za dvoživke in naprave za odvodnjavanje ter križišča in izvedba območij za nakladanje lesa.
(2) Na območju državnega prostorskega načrta se izvedejo tudi ureditve obcestnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč ter prestavitve in zaščite energetskih in telekomunikacijskih infrastrukturnih vodov.

(1) Nova regionalna cesta je načrtovana kot dvopasovnica z nivojskimi križišči. Dolžina obravnavanega odseka je 3,549 km.
(2) Trasa nove regionalne ceste se odcepi od obstoječe ceste R3-647/1368 Mlačevo–Rašica v km 15,000 po stacionaži baze cestnih podatkov. Od odcepa najprej poteka trasa preko vrtačastega terena delno po terenu, delno v vkopih in na nasipih, ter se priključi na obstoječo glavno cesto G2-106/0261 Škofljica–Rašica v km 18,606.
(3) Vertikalni in horizontalni tehnični elementi upoštevajo projektno hitrost 70 km/h. Najmanjši polmer horizontalnih krivin je 300 m, največji podolžni nagib je 6,00%. Minimalna dolžina prehodnice je 69 m. Najmanjši polmer konveksnih vertikalnih krivin je 20.000 m in najmanjši polmer konkavnih vertikalnih krivin 4.000 m. Največji prečni nagib je 3,85% in najmanjši prečni nagib 2,5%.
(4) Projektirani normalni prečni profil je 11,50 m, in sicer dva vozna pasova širine 3,00 m, pas za leve zavijalce širine 3,00 m, dva robna pasova širine 0,25 m in dve bankini ali širine 1,00 m.
(5) V vkopnih brežinah, višjih od 3,00 m, so namesto bankin ob vozišču predvidene berme v širini 2,50 m, v preostalih vkopnih brežinah pa berme širine 1,25 m. Vzdolž berm se uredijo koritnice širine 0,75 m.

(1) Na trasi nove regionalne ceste se izvedejo nivojska križišča kategoriziranih in nekategoriziranih cest ali priključevanja poljskih in gozdnih poti, in sicer:
– v km 15,140 priključevanje obstoječe regionalne ceste R3-647/1368 Mlačev–Rašica na traso nove regionalne ceste (križišče);
– v km 15,275 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 15,685 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 15,825 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 15,925 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 16,000 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 16,010 križišče z javno potjo;
– v km 16,40 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 16,445 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 16,520 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 16,620 priključevanje lokalne ceste Ponikve–Škocjan (križišče) (111160);
– v km 16,930 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 17,510 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 17,645 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 17,830 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 17,960 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 18,070 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 18,125 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 18,220 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 18,470 priključevanje poljske oziroma gozdne poti;
– v km 18,610 rekonstrukcija obstoječe glavne ceste G2-106/0261 Škofljica–Rašica na mestu priključevanja z novo regionalno cesto.
(2) Razširitve cestišča za ureditev območij za nakladanje lesa se v velikosti 25 m×8 m in makadamski izvedbi uredijo v km 16,910, km 17,630, km 18,110 in km 18,455.
(3) Priključki poljskih in gozdnih poti ter gozdnih cest na cesto se asfaltirajo do konca zavijalnih radijev.
(4) Vsa križanja iz prvega odstavka tega člena so razvidna iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (lista št. 3.1 in 3.2 Ureditvena situacija).

(1) Odvodnjavanje ceste se uredi s prestrezanjem padavinskih voda na nižje ležečem voziščnem robu v koritnici širine 0,75 m. Na delih odseka, kjer trasa poteka po nižjih nasipih, kjer je spodnji ustroj pod nivojem terena, so predvideni jarki.
(2) Zbrana voda v koritnicah in odvodnih jarkih se preko meteorne kanalizacije odvaja prek lovilcev olj na obstoječi teren ali v obstoječe vrtače, kjer ponikne. Ostalo odvodnjavanje je predvideno z jarki ob cestišču.
(3) Na območjih vkopov se uredi sistem odvodnjavanja tako, da se prepreči morebitno zadrževanje meteorne vode na tleh, odprtih z odkopom.
(4) Med gradnjo se zagotovi ureditev površinskega odtoka s stabilizacijo brežin vkopov in nasipov ter drugih novo oblikovanih in poškodovanih površin, zato se intenzivno zatravijo.
(5) V začetnem obdobju, preden bo dosežena ustrezna stabilizacija, se zagotovi stalno opazovanje in redno vzdrževanje vseh koritnic in odvodnih jarkov.
(6) Zagotovi se redno vzdrževanje in čiščenje koritnic in odvodnih jarkov.

Promet med gradnjo nove regionalne ceste poteka po obstoječi regionalni cesti skozi naselje Ponikve.

(1) Zaradi gradnje nove regionalne ceste se izvedejo deviacije kategoriziranih cest ter javnih, poljskih in gozdnih poti.
(2) Deviacije kategoriziranih cest se izvedejo v asfaltu. Prečni profil lokalne ceste Ponikve–Škocjan je 8 m, pri čemer je širina vozišča 2 × 2,75 m, širina robnih pasov 2 × 0,25 m in širina bankin 2 × 1,00 m.
(3) Deviacije javnih, poljskih in gozdnih poti se izvedejo v makadamu s širino 3 m.
(4) Normalni prečni profil posamezne deviacije, dolžina in lokacija so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (lista št. 3.1 in 3.2 Ureditvena situacija).

Na območju nasipov se izvedejo naslednji objekti za prehajanje dvoživk:
– v km 16,760 cevni prepust za dvoživke (1) Ø 250, v dolžini 43 m,
– v km 16,850 cevni prepust za dvoživke (2) Ø 200, v dolžini 34 m,
– v km 17,595 cevni prepust za dvoživke (3) Ø 150, v dolžini 23 m,
– v km 17,690 cevni prepust za dvoživke (4) Ø 120, v dolžini 19 m in
– v km 17,780 cevni prepust za dvoživke (5) Ø 120, v dolžini 19 m.

(1) Vkopi se izvedejo z razširitvijo spodnje berme do 2,50 m. Brežine vkopov med km 16,920 in km 17,450 se na spodnjem delu izvedejo v naklonu 3:2 do višine 5 m, kjer se izvede vmesna berma širine 1,5 m, nato pa preidejo v naklon 2:3. Vse druge brežine se izvedejo v naklonu 2:3, da se omogočita humusiranje in zatravitev. Vkopne brežine se na zgornjem delu izvedejo z zaokrožitvijo in speljavo v raščeni teren.
(2) Brežine nasipov se izvedejo v naklonu 2:3, z zaokrožitvijo nožice in speljavo v raščeni teren.
(3) Horizontalni in vertikalni potek berme se na zgornjih delih brežine prilagodita poteku zgornjega roba vkopa in se ne izvedeta geometrijsko pravilno ali vzporedno z novo regionalno cesto, kar se podrobneje opredeli v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in na podlagi ugotovitev projektantskega nadzora pri izvajanju zemeljskih del.

(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane s to uredbo, mora vsebovati načrt krajinske arhitekture. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi s preoblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem brežin vkopov in nasipov ter preostalih prostih površin v obcestnem prostoru. Pri izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za ureditve, načrtovane to uredbo, se upoštevajo naslednji pogoji za krajinsko oblikovanje:
– odbojne ograje na cesti se predvidijo v kovinski izvedbi v skladu s slovenskimi standardi SIST EN 1317-1 in SIST EN 1317-2;
– priključki, križišča in cestna oprema se krajinsko oblikujejo v skladu s sodobnimi načeli oblikovanja ter v skladu z urbano in krajinsko podobo prostora.
(2) Relief se oblikuje v skladu z naravnimi reliefnimi oblikami, z doslednim vertikalnim zaokroževanjem konkavne in konveksne krivine brežin ter ustreznim oblikovanjem prehodov brežin nasipov in vkopov v obstoječi relief.
(3) Na poteku skozi gozdno območje se vegetacija odstrani samo tam, kjer je to nujno. Z zasaditvami se utrjujejo tla in zagotavlja vpetost ureditve v prostor ter oblikuje za voznika prijeten in pregleden obcestni prostor. Z zasaditvami ni dovoljeno oblikovati sestojev, ki bi privabljali zadrževanje divjadi v bližini ceste. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (gozdni sestoji in gozdni robovi, travinje). Brežine vkopov in nasipov se čim bolj zatravijo in se na območju, kjer trasa poteka prek gozdnih površin, mestoma ob novem gozdnem robu zasadijo z manjšimi skupinami grmovnic kot inicialna zarast. Na brežinah z naklonom, večjim od 2:3, se za zatravitev zagotovijo inženirsko biološki ukrepi oziroma vegetacijsko utrjevanje talk, kakor je setev travne mešanice z uporabo rastne pulpe, na spodnji bermi pa se predvidi tudi zasaditev avtohtonih vzpenjalk.
(4) Vsi odseki obstoječih cest in poti ali drugih rab, ki po izvedbi ureditev, načrtovanih s to uredbo, ostanejo brez funkcije, se rekultivirajo v skladu z rabo sosednjih zemljišč (kmetijska zemljišča, vegetacijski sestoji).

(1) Pred predvideno gradnjo se zakoličijo obstoječi energetski in telekomunikacijski vodi, naprave in objekti na kraju samem.
(2) Zagotovi se usklajeni potek gradnje ceste in prestavitve droga daljnovoda ali zaščite telekomunikacijskega voda.
(3) Vsi vodi gospodarske javne infrastrukture so prikazani v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (list št. 4: Zbirna situacija komunalnih vodov in naprav).

(1) Zaradi gradnje nove regionalne ceste se prestavi drog daljnovoda 20 kV v km 18,463 tako, da oddaljenost katerega koli dela stebra od zunanjega roba ceste ni manjša od 10 m.
(2) Pri daljnovodih 110 kV Grosuplje–Ribnica se v km 18,440 južna stebra dvigneta na takšno višino, da bo vključno s povesom višina zračnih vodov nad novo regionalno cesto večja od 7 m.

(1) Na območju križišča z obstoječo regionalno cesto R3-647/1368 Mlačevo–Rašica se zagotovita prestavitev in zaščita obstoječega telekomunikacijskega voda.
(2) Ob vzhodni strani glavne ceste G2-106/0261 Škofljica–Rašica se izvede zaščita obstoječega telekomunikacijskega voda.

(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel in s tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, lista št. 7.1 in 7.2), na katerem so s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo, določene tudi lomne točke meje območja državnega prostorskega načrta.
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo skladno z izvedenim stanjem na podlagi lastništva oziroma upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.

(1) Znotraj območja državnega prostorskega načrta je vplivno območje kulturne dediščine Ponikve pri Dobrepolju – Domačija Gačnik (EŠD 559), ovrednotene za kulturni spomenik, ter dve enoti kulturne dediščine: Rašica pri Velikih Laščah – Vas (EŠD 614) in Knej – kulturna krajina Rašice in Mišje doline (EŠD 18465). Zagotovi se varstvo prostorskih kakovosti tega območja, zato je tu prepovedano odlaganje materiala, promet ter posek ali poškodbe gozdne vegetacije zunaj ožjega območja vkopov in nasipov.
(2) Zagotovi se:
– izvedba predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni, intenzivni površinski in podpovršinski pregled, geofizikalne meritve in analize aeroposnetkov) na celotni trasi na območju državnega prostorskega načrta, na podlagi katerih bodo naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji varstva;
– izvedba zaščitnih izkopavanj potencialno odkritih najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki; glede na rezultate arheoloških raziskav se lahko zahtevajo tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih aktov;
– stalni arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli v sklopu izvedbe državnega prostorskega načrta cestnega odseka.
(3) Vsaj deset dni pred začetkom gradbenih del se o tem obvesti pristojna območna enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
(4) Predhodne arheološke raziskave (pregledi in izkopavanja) je treba izvesti pred začetkom gradnje.

(1) Predvidena prostorska ureditev posega na območje pričakovanih naravnih vrednot: območje karbonatnih kamnin in ekološko pomembno območje: osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri (koda: 80000).
(2) Po končani gradnji se vse prizadete površine renaturirajo. Drevesna in grmovna vegetacija morata ustrezati lokalnim gozdnim združbam.
(3) Prepreči se zaraščanje z alohtonimi vrstami, npr. Robinia pseudoacacia ter Reynoutria japonica.
(4) Na odsekih od km 15,000 do km 16,560; od km 16,560 do km 16,900; od km 17,500 do km 17,900; od km 18,280 do km 18,540 in od km 18,540 do konca trase, kjer je trasa predvidena v višini terena ali nad nivojem terena, se za zagotovitev odvračanja živali od približevanja k vozišču izvedejo klasični svetlobni odsevniki in svetlobni odsevniki v kombinaciji z dodanimi zvočnimi odvračali, ki se prek posebnih senzorjev aktivirajo le ob nevarnosti (namestitev v obcestne stebričke). Svetlobni odsevniki se namestijo na vsak smernik, zvočna odvračala pa na vsak drugi smernik, tako da je na eni strani cestišča vedno odsevnik z dodanimi zvočnimi odvračali, na drugi strani pa klasični svetlobni odsevnik. Na odsekih od km 17,900 do km 18,280 in od km 18,460 do km 18,540 s potekom trase v vkopih in na nasipih se izvede namestitev ultrazvočnih odvračal s senzorji. Na odseku od km 16,900 do km 17,500, kjer je predviden vkop do globine 18 m, se izvede namestitev ultrazvočnih ali drugih trajno delujočih odvračal. Natančne mikrolokacije svetlobnih odsevnikov, ultrazvočnih ali drugih trajno delujočih odvračal je treba določiti naknadno, ko bo cesta v končni fazi izgradnje. Za vsak količek z napravo se lokacija določi na terenu ob upoštevanju konfiguracije površja in fizikalnih lastnosti širjenja zvoka.
(5) Brežine nasipov in vkopov se zatravijo in redno kosijo. Na brežinah se grmovna ali drevesna vegetacija ne zasadi vse do razdalje 4.00 m od roba vozišča, zunaj te črte pa je dopustna le zasaditev s posameznimi grmovnicami.
(6) Na celotni trasi se namesti prometna signalizacija, ki udeležence v prometu opozarja na nevarnost naleta divjadi.
(7) Če bi na posameznih odsekih regionalne ceste R3-647/1368 Mlačevo–Rašica prihajalo do več kakor treh povozov živali letno, se predvidijo dodatni zaščitni ukrepi, ki se določijo na podlagi ugotovitev okoljskega monitoringa.
(8) Za prehajanje dvoživk, na odsekih med km 16,680 in km 16,900 in med km 17,560 in km 17,940, se izvedejo prepusti za dvoživke s premerom med 1,20 m in 2,50 m v kombinaciji z usmerjevalnimi ograjami, ki se izvedejo v obliki podpornega zidu višine 80 cm. Spodnji rob nasipa se oblikuje kot gladek navpični oporni zid višine najmanj 80 cm. Površine pred vhodi v prepuste in vzdolž spodnjega roba opornega zidu se redno kosijo.
(9) Ob nepredvidenem odprtju jame se obvesti območna enota Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, ki jamo pregleda in da navodila za ustrezno zavarovanje oziroma sanacijo podzemnega habitata.
(10) Za zagotavljanje varstva narave se smiselno uporabljajo tudi določbe 21., 24. in 26. člena te uredbe, ki urejajo varovanje gozdnih zemljišč, varstvo tal in varstvo voda.
(11) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za pripravo državnega lokacijskega načrta za regionalno cesto III. reda R3-647/1368 Mlačevo–Rašica mimo naselja Ponikve« (ZRSVN, OE Ljubljana, februar 2006).

(1) Zagotovi se najmanjša mogoča mera poseganja na kmetijske površine.
(2) Ves čas gradnje in po njej se zagotovi neoviran dostop do sosednjih kmetijskih zemljišč. Če cestni odsek ovira ali preseka dostope preko obstoječih poljskih poti, se omogoči prehod kmetijske mehanizacije s poti na cesto, ki bo omogočala dostop do kmetijskih površin na drugi strani. Preprečijo se nekontrolirani prevozi po kmetijskih zemljiščih.
(3) Gradbena dela se izvajajo v času, ko so škode na pridelkih lahko najmanjše, to je pred setvijo in po spravilu.
(4) Ravnanje z rodovitno zemljo se izvaja skladno z določbami 24. člena te uredbe, ki ureja varstvo tal.

(1) Zagotovi se najmanjše mogoče poseganje v gozdne površine.
(2) Odvečni odkopni material, nastal pri gradnji, in odpadki se ne odlagajo v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala ali se vkopljejo v zasip. Gradbeni materiali ali odpadki se ne odlagajo na območje naravne vrednote Veliki log pri Rašici. Pred posekom brežine se skupaj z zavodom, krajevno pristojnim za gozdove, določi površina za posek in evidentira lesna masa. Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe gozdnega drevja in gozdnih poti ter začasnih gradbenih površin, iz gozda pa odstrani ves neporabljen material.
(3) Pri poseku in spravilu lesa se upoštevajo predpisi in navodila, ki urejajo področje sečnje, ravnanja s sečnimi ostanki, spravila in zlaganja gozdnih lesnih sortimentov ter varstva pred požari v naravnem okolju.
(4) Presekane gozdne komunikacije se primerno povežejo, tako da se povrne dostopnost gozdov, kakršna je bila zagotovljena pred posegom. Po izvedbi posega se omogoči gospodarjenje z gozdom in dostop do gozdnih zemljišč pod enakimi pogoji kakor pred posegom, zato se dostopi do gozda po gozdnih vlakah, poteh in stezah ne smejo zapirati.
(5) Za potrebe nakladanja lesa se zagotovijo štiri območja za nakladanje lesa z okvirno površino po 200 m2.
(6) Poseg v gozd se izvede tako, da bo povzročena le minimalna škoda na gozdnem rastju in na tleh. Po končani gradnji se sanirajo morebitne poškodbe, nastale zaradi gradnje na gozdni cesti, okoliškem gozdnem drevju in na gozdnih poteh (vlakah) ter začasnih gradbenih površinah.

Požarna varnost obstoječih objektov se zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta ne sme poslabšati. Pri izvedbi križanj elektroenergetskih vodov se upoštevajo zadostne višine vodnikov od načrtovane ceste med gradnjo in v času obratovanja.

(1) Viški izkopanega materiala se uporabijo za gradnjo ceste in za rekultivacije.
(2) Med gradnjo in po njej se ne smejo odlagati nikakršne vrste materiala v gozdove, vrtače, strugo potoka Rašica in njegov obvodni prostor, pa tudi ne na druge površine, ki niso vnaprej določene v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ali usklajene na podlagi nadzora ob izvajanju.

(1) Na območju posega se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi, tako da bo obseg uničenja in poškodb tal čim manjši, da se preprečijo onesnaženja z gorivi, motornimi olji in drugimi škodljivimi snovmi in da se zagotovita ločeno odstranjevanje in odlaganje rodovitnih in nerodovitnih slojev tal ter uporaba rodovitnih tal za rekultivacije.
(2) Posegi v tla se izvajajo tako, da so prizadete čim manjše površine. V času gradnje se razgaljene površine ponovno zatravijo in protierozijsko zaščitijo. Pri izvajanju del se upoštevajo ustrezni zaščitni ukrepi za preprečevanje poškodovanja sosednjih zemljišč.
(3) Zgornje plasti tal se namenijo za rekultivacije in izboljšavo manj kakovostnih kmetijskih zemljišč v okolici načrtovanih ureditev, ob predhodni uskladitvi z občinama Dobrepolje in Velike Lašče. Živica se odstrani in deponira tako, da se ohranita njena plodnost in količina.
(4) Za zagotavljanje varstva tal se smiselno uporabljajo tudi določbe 26. člena te uredbe, ki ureja varstvo voda.

(1) Med gradnjo je treba preprečiti prašenje z odkritih delov trase in gradbišč in zagotoviti redno vlaženje odkritih delov cestišča ob suhem in vetrovnem vremenu. Preprečujeta se nekontroliran raznos materialov z gradbišča ter prašenje z odkritih delov trase, prometnih in delovnih površin, deponij materiala in gradbišč. Pri vožnji po javnih prometnih površinah se sipki tovori prekrivajo in zagotovi se čiščenje vozil pri vožnji z območja gradnje na javne prometne površine.
(2) Uporabljajo se tehnično brezhibna gradbena mehanizacija, delovne naprave in transportna sredstva, ki se redno vzdržujejo. Ob ustavljanju vozil, transportnih sredstev in delovnih naprav za daljši čas je treba motor izključiti.

(1) Pri posegih v tla se zagotovi, da se le-ti izvajajo na območjih, opredeljenih pred začetkom del, in da so prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri gradnji se lahko uporabljajo le gradbeni in drugi materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin, in materiali z dokazili o njihovi neškodljivosti za okolje. Zagotovi se ustrezno odlaganje gradbenih odpadkov in odvečnega materiala.
(3) Če oskrba transportnih vozil in drugih naprav poteka na območju gradbišča, transportnih in drugih delovnih površin, se te površine uredijo tako, da ni mogoče odtekanje nevarnih snovi, odpadnih ali izcednih vod v tla. Ploščad za pretakanje goriva in za pranje vozil ali mehanizacije mora biti izvedena kot neprepustna skleda, ki zadrži celotno morebiti izlito količino goriva ali vode za pranje.
(4) Odvodnjavanje cestnih površin mora biti urejeno tako, da tudi v času največjih padavin ali ob nesreči z izlivom ni mogoča neposredno infiltracija vode ali nevarnih snovi v tla. Zagotoviti je treba čiščenje in vzdrževanje koritnic in odvodnih jarkov.
(5) V primeru razlitja nevarnih snovi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev, kraj razlitja pa se takoj sanira. Onesnaženi material mora preiskati pooblaščena institucija, tako da se lahko določi ustrezen način deponiranja.
(6) Pri izvedbi vkopov se ob miniranju zagotovi uporaba okoljsko sprejemljivih razstreliv ali se razstreljuje z manjšimi detonacijskimi učinki. Pri razstreljevanju se izvaja polnitev v dodaten plastični ovoj.
(7) Za zagotavljanje varstva voda se smiselno uporabljajo tudi določbe 24. člena te uredbe, ki ureja varstvo tal.

(1) V času gradnje ne smejo biti presežene zakonsko določene ravni hrupa. Za varovanje pred hrupom se uporabljajo delovne naprave in gradbeni stroji, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev, ki se uporabljajo na prostem. Hrupna dela se lahko izvajajo le med 7. in 19. uro.
(2) Zagotovi se ustrezna organizacija gradbišča (omejitev zvočnih signalov, motorjev, strojev, ki naj ne obratujejo brez potrebe v prostem teku; transportne poti na gradbišče morajo v največji mogoči meri potekati zunaj stanovanjskih območij). Zagotovita se izvedba monitoringa hrupa med gradnjo in ukrepanje ob ugotovljenih prekoračitvah vrednosti, določenih za čas gradnje.
(3) Prve meritve hrupa se izvedejo skladno s predpisi, ki urejajo prve meritve in obratovalni monitoring hrupa za vire hrupa in pogoje za njegovo izvajanje.

Med gradnjo mora izvajalec spremljati stanje objektov in vse ugotovljene nove poškodbe odpraviti ali prilagoditi tehnologijo gradnje ob resnejših poškodbah zaradi tresljajev. Za gradnjo se uporabljajo stroji, izdelani skladno z emisijskimi normami za tresljaje, ki jih povzročajo gradbeni stroji. Če med gradnjo pride do poškodbe objektov, mora izvajalec gradbenih del sanirati nastalo škodo.

Ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se izvajajo fazno ob upoštevanju natančno določenega zaporedja:
– deviacija lokalne ceste Ponikve–Škocjan s križiščem ter izkopi in nasipi med km 16,500 do km 17,100;
– trasa in deviacije med km 15,000 in 16,650, preostala dela na območju križišča v km 16,623, vključno s celotno lokalno cesto ter izkopi in nasipi po trasi od tega križišča v smeri proti križišču z glavno cesto do km 17,160;
– izkopi in nasipi do križišča z glavno cesto v km 18,560;
– od km 16,650 do km 18,792 (konec trase) se izvede zgornji ustroj po celotni trasi in deviacijah ter druga dela, vključno z izvedbo križišča z glavno cesto in izvedbo kraka proti Rašici.

(1) Investitor in izvajalec zagotovita program monitoringa kot načrt za spremljanje in nadzor v vseh fazah med gradnjo in obratovanjem ceste in tudi v času dolgoročnega nadzora, v obsegu in na način, ki sta določena s to uredbo in v strokovnih podlagah, ki se izdelajo v času izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Dodatni ustrezni zaščitni ukrepi, ki jih mora investitor izvesti na podlagi rezultatov monitoringa, so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin;
– drugi ustrezni ukrepi (omilitveni ukrepi).
(3) Med gradnjo se izvaja nadzor nad izvajanjem celotne gradnje ceste v skladu z določbami projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, še posebej nadzor nad oblikovanjem vkopnih in nasipnih brežin v skladu z načrtom krajinske arhitekture.
(4) V času gradnje je izvajalec del odgovoren za izvajanje programa spremljanja stanja okolja.
(5) V času obratovanja ceste je upravljavec odgovoren za izvajanje programa spremljanja stanja okolja.
(6) Podrobnejše določbe za spremljanje stanja okolja se opredelijo v programu monitoringa v sklopu izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, na podlagi strokovnih podlag, ki so bile izdelane v času izdelave državnega prostorskega načrta ali projektne dokumentacije.

(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se določijo morebitne lokacije začasnih deponij in morebitne trase transportnih poti zunaj območja obstoječe ceste v območju DPN.
(3) S fazno gradnjo se zagotovi čim večja izravnava zemeljskega oziroma gradbenega materiala znotraj območja državnega prostorskega načrta. Vgradni izkopani material se uporabi za gradnjo nasipov in za druge ureditve na območju državnega prostorskega načrta.
(4) Sečnja drevja se opravi izven vegetacijske sezone. Ostala hrupnejša dela se ne izvajajo v času gnezdenja ptic, to je od začetka aprila do konca junija.
(5) Obseg površin, na katerih se izvede golosek, se zmanjša, kolikor je mogoče, površine za potrebe gradbišča, ki ne vključujejo trase ceste, pa se uredijo zunaj gozda.
(6) Štori in odvečni odkopni material, nastal pri gradnji, se ne odlagajo v gozd, ampak le na urejene deponije odpadnega gradbenega materiala ali se vkopljejo v zasip. Gradbeni materiali ali odpadki se ne odlagajo na območje naravne vrednote Veliki log pri Rašici.
(7) Prevoz gradbene mehanizacije in dovoz gradbenega materiala, kolikor je mogoče, potekata po obstoječi infrastrukturi. Dodatne dovozne ceste do gradbišča, deponije gradbenega materiala, parkirišča in obračališča za tovorna vozila se predvidijo zunaj območij naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov.
(8) Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih te uredbe, investitor in izvajalci v času gradnje in po izgradnji zagotovijo tudi upoštevanje naslednjih pogojev:
– ceste in poti za morebitne obvoze ali transporte med gradnjo se pred začetkom del ustrezno uredijo, po izgradnji ceste pa sanirajo morebitne poškodbe;
– objekti in infrastrukturni vodi se obnovijo ali sanirajo, če se med gradnjo poškodujejo zaradi izvajanja del;
– med gradnjo se zagotovita komunalna in energetska oskrba objektov prek obstoječih ali začasnih infrastrukturnih objektov in naprav;
– v času gradnje se zagotovijo vsi potrebni varnostni ukrepi in organizacija na gradbišču, tako da se prepreči onesnaženje okolja in voda zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi;
– ob nezgodi se zagotovi takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v prejšnjih členih, morajo investitor in izvajalci tudi:
– nadomestiti izpad dohodka od kmetijskih površin, ki se začasno izvzamejo iz kmetijske rabe;
– pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;
– kriti stroške zaščite, prestavitev, nadzora, zakoličbe tras, spremembe dokumentacije obstoječe infrastrukture, ki ni v varovalnem pasu obstoječe državne ceste, in morebitnih poškodb, nastalih zaradi izvedbe državnega prostorskega načrta;
– v času gradnje sproti obveščati prizadeto prebivalstvo na območju, kjer poteka gradnja ceste, o vseh dejavnostih glede ureditve med gradnjo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

(1) Pri realizaciji državnega prostorskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, geomehanskih, hidroloških in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometnotehničnega ali okoljevarstvenega vidika.
(2) Odstopanja od funkcionalnih in tehničnih rešitev iz prejšnjega odstavka ne smejo spreminjati načrtovanega videza območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju državnega prostorskega načrta oziroma na sosednjih območjih in ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.
(3) Za dopustna odstopanja po tej uredbi se lahko štejejo tudi druga križanja objektov gospodarske javne infrastrukture na območju državnega prostorskega načrta, ki niso določena s to uredbo in če niso v nasprotju s to uredbo. K vsaki drugačni rešitvi križanja novih objektov gospodarske javne infrastrukture na območju državnega prostorskega načrta mora investitor takega objekta gospodarske javne infrastrukture predhodno pridobiti soglasje investitorja ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, če le-te še niso izvedene, ali upravljavca ureditev, načrtovanih s tem državnim prostorskim načrtom, če se le-te že uporabljajo.

Z dnem uveljavitve te uredbe se za območje tega državnega prostorskega načrta šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni:
– Dolgoročni plan občine in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje občine Velike Lašče (Uradni list SRS, št 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94 in 70/98, Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 4/04);
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Velike Lašče (Uradni list SRS, št. 6/86, RS, št. 40/92, 5/93 in 70/98, Uradno glasilo Občine Velike Lašče, št. 2/05);
– Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2001 (Uradni list RS, št. 79/04);
– Prostorsko ureditveni pogoji za občino Dobrepolje za planske celote I., II., III., IV. in V. Kartografski del. Občina Dobrepolje, januar 1998 (Uradni list RS, št. 39/98, 79/99, 51/02 in 103/05 – popr.).

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.