Številka: P-93/08-4

Datum: 12. 5. 2009

Ustavno sodišče je v postopku za rešitev spora glede pristojnosti, začetem z zahtevo Policijske postaje Grosuplje, na seji 12. maja 2009

Za odločanje v postopku o prekršku zaradi storitve prekrška, opisanega v obdolžilnem predlogu Policijske postaje Grosuplje št. 54/11-489565-2005-4359 z dne 22. 12. 2005, je pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

1. Policijska postaja Grosuplje je na podlagi prvega odstavka 103. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in nasl. – v nadaljevanju ZP-1) pri Okrajnem sodišču v Grosupljem vložila obdolžilni predlog zaradi storitve prekrška po tretjem odstavku 27. člena v zvezi s prvim odstavkom 234. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 83/04 in nasl. – v nadaljevanju ZVCP-1).
2. Okrajno sodišče v Grosupljem je v skrajšanem postopku o prekršku odločilo o storitvi navedenega prekrška, po vložitvi ugovora pa je izpodbijano sodbo razveljavilo in navedlo, da bo nadaljevalo redni sodni postopek. S sklepom predsednika Višjega sodišča v Ljubljani je bila zadeva prenesena v pristojnost Okrajnega sodišča v Kočevju. To sodišče se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo obdolžilni predlog Policijski postaji Grosuplje kot prekrškovnemu organu. Pojasnilo je, da je za prekršek predpisana le globa. V zvezi z že vodenim rednim postopkom o prekršku pred Okrajnim sodiščem v Grosupljem in Okrajnim sodiščem v Kočevju pa je navedlo, da je Ustavno sodišče v odločbi št. P-11/07 z dne 20. 4. 2007(1) odločilo, da je za postopek pristojen prekrškovni organ ne glede na to, da ga je Okrajno sodišče že začelo.
3. Policijska postaja Grosuplje v zahtevi za rešitev spora glede pristojnosti navaja, da se s sklepom Okrajnega sodišča v Kočevju ne strinja. Meni, da bi po prenosu pristojnosti Okrajno sodišče v Kočevju moralo odločiti o prekršku, in se ob tem sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča št. IV Ips 66/2007 z dne 18. 3. 2008. Pristojnost sodišča, ki je že odločalo v skrajšanem postopku, po ugovoru pa uvedlo redni postopek, naj bi se zaradi načel pravne varnosti, ekonomičnosti in odločanja brez nepotrebnega odlašanja ustalila. Zato Policijska postaja Grosuplje Ustavnemu sodišču predlaga, naj odloči, da je za postopek o prekršku še naprej pristojno Okrajno sodišče v Kočevju; zaradi bližnjega absolutnega zastaranja zadeve predlaga hitro odločitev.

4. Ustavno sodišče je na podlagi osme alineje prvega odstavka 160. člena Ustave pristojno, da odloča o sporih glede pristojnosti med sodišči in drugimi državnimi organi. Po drugem odstavku 61. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko, če pride do spora glede pristojnosti zato, ker več organov zavrača pristojnost v posamezni zadevi, zahteva rešitev spora glede pristojnosti organ, ki mu je bila zadeva odstopljena, pa meni, da zanjo ni pristojen.
5. Spor glede pristojnosti za postopek o prekršku med prekrškovnim organom in sodiščem je nastal po tem, ko je sodišče že začelo postopek in po uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 17/08 – v nadaljevanju ZP-1E). Navedeni zakon je spremenil tudi 52. člen ZP-1, ki razmejuje pristojnost za postopek o prekršku med prekrškovnimi organi in sodišči, vendar ni določil, da o prekrških, storjenih do njegove uveljavitve, odločajo organi, ki so bili pristojni za odločanje o prekrških po dotedanjih predpisih. Spremenjeni 52. člen ZP-1 se zato praviloma uporablja tudi v primerih postopkov o prekrških, začetih pred njegovo uveljavitvijo.
6. Vendar je Ustavno sodišče v primeru spora glede pristojnosti med prekrškovnim organom in sodiščem kljub uveljavitvi spremenjenega 52. člena ZP-1 v času, ko je postopek o prekršku pred sodiščem že tekel, iz razlogov smotrnosti določilo pristojnost sodišča, čeprav bi o prekršku lahko odločil prekrškovni organ in čeprav ZP-1 nima določb o ustalitvi pristojnosti (odločba št. P-78/08 z dne 19. 2. 2009, Uradni list RS, št. 17/09). Ker je ugotovilo, da je sodišče izvedlo vsa, za odločitev o prekršku potrebna procesna dejanja, in da se je sodišče izreklo za nepristojno po tem, ko je pretekla že več kot polovica časa, ki ga zakon določa za absolutno zastaranje postopka o prekršku, je pri določitvi pristojnosti upoštevalo načelo ekonomičnosti in bližajoče se absolutno zastaranje.
7. Iz podatkov spisa zadeve, ki ga je priložila Policijska postaja Grosuplje, ne izhaja, da bi sodišče pred izdajo sklepa o nepristojnosti že razpisalo glavno obravnavo, kot je to storilo sodišče v primeru, ki ga je obravnavala zadeva št. P-78/08. Zato ni mogoč zaključek, da je sodišče opravilo že vsa procesna dejanja, potrebna za odločitev o prekršku. Vendar pa iz spisa izhaja, da je Okrajno sodišče v Grosupljem po razveljavitvi sodbe, izdane v skrajšanem postopku, že opravilo procesno dejanje, namenjeno tudi ugotavljanju dejanskega stanja prekrška: obdolženki je vročilo zahtevo za pisni zagovor. Okrajno sodišče v Kočevju pa je priskrbelo podatke o vodenih postopkih o prekršku za obdolženko in izpisek iz evidence o pravnomočnih odločbah. Iz spisa izhaja tudi, da se je Okrajno sodišče v Kočevju izreklo za nepristojno šele potem, ko je pretekla že več kot polovica časa, ki ga zakon določa za absolutno zastaranje postopka o prekršku. Zato je zaradi izvedbe procesnega dejanja, namenjenega ugotavljanju dejanskega stanja prekrška, in zaradi izdaje sklepa o nepristojnosti po tem, ko je pretekla že več kot polovica časa, potrebnega za absolutno zastaranje postopka o prekršku, položaj v tem primeru podoben položaju v navedenem primeru spora glede pristojnosti. Glede na navedeno je zaradi ekonomičnosti postopka tudi v tem primeru smotrno, da je za odločanje v tem postopku pristojno sodišče in ne prekrškovni organ.
8. Ustavno sodišče je glede na navedeno odločilo, da je za odločanje v tem postopku o prekršku pristojno Okrajno sodišče v Kočevju.

9. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi četrtega odstavka 61. člena ZUstS in četrte alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Odločbo je sprejelo soglasno.

(1)Objavljeno na spletni strani Ustavnega sodišča:
.