Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o carinski službi (ZCS-1B), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 19. maja 2009.

V Zakonu o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo, in 113/05 – ZJU-B) se v prvem odstavku 3. člena 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. opravljanje carinskega, trošarinskega in okoljskega davčnega nadzora ter carinjenje blaga;«.
3. točka se spremeni tako, da se glasi:
»3. preprečevanje in odkrivanje prekrškov in drugih kaznivih ravnanj, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter vodenje postopka za prekrške;«.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. pobiranje uvoznih in izvoznih dajatev, drugih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu in izvozu, trošarin, proizvodnih dajatev za sladkor, okoljskih in drugih dajatev, za pobiranje katerih je pristojna služba (v nadaljnjem besedilu: dajatve);«.
Za 7. točko se doda nova 8. točka, ki se glasi:
»8. izvajanje postopkov davčne izvršbe dajatev ter denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti, ki se izterjujejo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, zakonom, ki ureja prekrške (razen terjatev, ki jih izreka Davčna uprava Republike Slovenije), zakonom, ki ureja kazenski postopek, zakonom, ki ureja pravdni postopek, zakonom, ki ureja sodne takse, in zakonom, ki ureja upravne takse, ter drugih denarnih terjatev, za izterjavo katerih je pristojna služba v skladu z drugimi predpisi (v nadaljnjem besedilu: drugih denarnih terjatev);«.
Dosedanje 8., 9., 10. in 11. točka postanejo 9., 10., 11. in 12. točka.

V prvem odstavku 6. člena se besedilo »carinskega in trošarinskega nadzora« nadomesti z besedilom »carinskega, trošarinskega in okoljskega davčnega nadzora«.

V 10. členu se 3. in 4. točka spremenita tako, da se glasita:
»3. zagotavlja enotno izvajanje carinskih in trošarinskih predpisov, predpisov s področja skupne kmetijske politike, predpisov v zvezi s skupno organizacijo notranjega trga za področje sladkorja, predpisov, ki urejajo okoljske dajatve, in drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
4. pobira dajatve, organizira in izvaja nadzor nad pobiranjem dajatev in drugih denarnih terjatev, vključno z davčno izvršbo, ter obravnava zaprosila za medsebojno upravno pomoč pri pobiranju davščin v okviru mednarodnega sodelovanja v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek;«.
V 5. točki se besedilo »carinski in trošarinski nadzor« nadomesti z besedilom »carinski, trošarinski in okoljski davčni nadzor«.
V 6. točki se besedilo »carinsko in trošarinsko kontrolo« nadomesti z besedilom »carinsko, trošarinsko in okoljsko davčno kontrolo«.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. preprečuje in odkriva prekrške, vodi prekrškovni postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter preprečuje in odkriva druga kazniva ravnanja;«.
14. točka se črta.
Dosedanje 15., 16., 17., 18. in 19. točka postanejo 14., 15., 16., 17. in 18. točka.

V 12. členu se 2. in 3. točka spremenita tako, da se glasita:
»2. sprejema prijave trošarinskih zavezancev in zavezancev za plačilo okoljskih dajatev, pobira in izvaja vračila trošarine in okoljskih dajatev ter nadzoruje gibanje trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine in sprostitve trošarinskih izdelkov v porabo;
3. pobira dajatve oziroma izvaja postopke davčne izvršbe dajatev in drugih denarnih terjatev, za izterjavo katerih je pristojna služba;«.
V 5. točki se besedilo »carinski in trošarinski nadzor« nadomesti z besedilom »carinski, trošarinski in okoljski davčni nadzor«.
V 6. točki se besedilo »carinsko in trošarinsko kontrolo« nadomesti z besedilom »carinsko, trošarinsko in okoljsko davčno kontrolo«.
7. točka se spremeni tako, da se glasi:
»7. izvaja postopke davčne izvršbe dajatev in drugih denarnih terjatev, katerih obveznost za plačilo je nastala v drugi državi članici EU;«.
10. točka se spremeni tako, da se glasi:
»10. preprečuje in odkriva prekrške, vodi prekrškovni postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter preprečuje in odkriva druga kazniva ravnanja;«.

Drugi odstavek 13. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) V postopku pred prekrškovnim organom službe pooblaščena uradna oseba iz prejšnjega odstavka odloča tudi, če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija odvzema predmetov oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka glede na naravo kršitve presodi, da so izpolnjeni pogoji za izrek stranske sankcije.«.

Prvi odstavek 15. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pooblaščene uradne osebe iz 14. člena tega zakona so:
1. carinik, ki nadzoruje pretok blaga in ljudi ter promet čez državno mejo na mejnih prehodih, ki jih določi vlada, opravlja carinski, trošarinski in okoljski davčni nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo ter okoljsko davčno kontrolo, izvaja posamezne ukrepe in dejanja carinske preiskave, carinjenje blaga, opravlja nadzor nad prijavo vnosa in iznosa domačih in tujih plačilnih sredstev na carinsko območje in z njega, zbira in preverja statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU, preprečuje in odkriva prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter druga kazniva ravnanja;
2. inšpektor, ki opravlja inšpekcijski nadzor, carinsko in trošarinsko kontrolo ter okoljsko davčno kontrolo v zahtevnejših zadevah, zbira, preverja, analizira in posreduje statistične podatke o blagovni menjavi z državami članicami EU, izvaja carinjenje blaga, preprečuje in odkriva prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ter druga kazniva ravnanja, opravlja carinske preiskave, opravlja nadzor in kontrolo nad delom notranjih organizacijskih enot ter vodi upravni postopek v zadevah iz pristojnosti službe in prekrškovni postopek za prekrške, določene v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba;
3. izterjevalec, ki izvaja postopke davčne izvršbe.«.
V drugem odstavku se besedilo »carinskih in trošarinskih prekrškov« nadomesti z besedilom »prekrškov, določenih v predpisih, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba«.

Besedilo 16. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izterjevalec kot pooblaščena uradna oseba izvaja postopke davčne izvršbe v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.
(2) Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico vstopiti v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, ter pravico pregledati naprave, blago, stvari, predmete, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente, ki omogočajo davčno izvršbo.
(3) Za poslovne prostore se štejejo tudi stanovanjski prostori, ki jih je dolžnik določil kot svoj sedež oziroma poslovni prostor, kjer se opravlja dejavnost.
(4) V primeru, da izterjevalec v poslovnih prostorih oziroma prostorih, kjer se opravlja dejavnost in služijo za njeno izvajanje, ne najde predmetov, iz katerih bi se s prodajo ali drugačnim unovčenjem lahko poplačal dolg, sme vstopiti na zemljišče dolžnika in v stanovanjske in druge prostore dolžnika, kjer se pričakuje, da se nahajajo premičnine, iz katerih bi se dolg lahko poplačal.
(5) Za vstop v stanovanje in druge neposlovne prostore ter na zemljišče z namenom, da se zarubijo predmeti, iz katerih naj se poravna dolg, je potrebno predhodno pridobiti odločbo pristojnega sodišča v skladu z določbami zakona o prekrških, ki urejajo hišno preiskavo.
(6) Pri opravljanju davčne izvršbe ima izterjevalec pravico pregledati listine, ki dokazujejo pravni status dolžnika ter druge listine in dokumente, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb.
(7) Izterjevalec ugotavlja identiteto iz šestega odstavka tega člena tako, da od osebe zahteva, da mu izroči na vpogled osebno izkaznico ali drugo veljavno javno listino s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, na podlagi katere lahko ugotovi njeno identiteto.
(8) Izterjevalec sme zaradi identifikacije, rubeža in prodaje posneti stanje vrednostnih papirjev, premičnega premoženja in nepremičnin, tako da jih fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov.
(9) Izterjevalec mora pred začetkom uporabe tehničnih pripomočkov za fotografiranje oziroma vizualno snemanje iz osmega odstavka tega člena s tem seznaniti dolžnika oziroma njegovega pooblaščenca.
(10) Ne glede na prejšnji odstavek se ukrepi iz osmega odstavka tega člena lahko izvajajo brez seznanitve dolžnika, če bi to onemogočilo ali otežilo opravljanje nalog službe, o čemer se naredi uradni zaznamek, ki vsebuje tudi navedbo o datumu in kraju fotografiranja oziroma snemanja. Fotografije in posnetki, pridobljeni na tak način, se lahko uporabijo kot dokaz v davčnem postopku.
(11) Oseba, ki je imenovana na delovno mesto izterjevalca, mora v enem letu od razporeditve na to delovno mesto opraviti poseben izpit za izterjevalca. Vsebino in način opravljanja strokovnega izpita predpiše minister, pristojen za finance, na predlog generalnega direktorja.
(12) Oseba, ki je imenovana na delovno mesto izterjevalca, ne more samostojno opravljati dela izterjevalca, dokler ne opravi posebnega izpita.
(13) Za opravljanje nalog izvajanja postopkov davčne izvršbe iz pristojnosti carinske službe lahko Generalni carinski urad pooblasti osebe, ki so v skladu z zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje, ali z drugim predpisom imenovane za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja, če izpolnjujejo pogoje za izterjevalca po tem zakonu in na način, ki ga določi minister, pristojen za finance.«.

V prvem odstavku 21. člena se za četrto alineo dodata novi peta in šesta alinea, ki se glasita:
»– okoljski davčni nadzor,
– okoljsko davčno kontrolo,«.
Dosedanji peta in šesta alinea postaneta sedma in osma alinea.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.

Drugi odstavek 21.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Trošarinska kontrola obsega preverjanje pravilnosti prijav trošarinskih zavezancev, trošarinskih obračunov in obračunov drugih dajatev, ki se plačujejo na enak način kakor trošarine, preverjanje zahtevkov za vračilo, odpust in oprostitev plačila trošarine, preverjanje izpolnjevanja obveznosti iz dovoljenj, ki jih izdaja služba, preverjanje porabe trošarinskih izdelkov za namene, za katere se trošarina ne plačuje, preverjanje popisov trošarinskih izdelkov, vodenja evidenc in dostavljanja podatkov ter preverjanje gibanja trošarinskih izdelkov v režimu odloga plačila trošarine in gibanja trošarinskih izdelkov s plačano trošarino.«.

Za 21.b členom se doda nov 21.ba člen, ki se glasi:

(1) Okoljski davčni nadzor je nadzor nad pravilnim izvajanjem predpisov o okoljskih dajatvah, za pobiranje katerih je pristojna služba, in se izvaja v skladu s tem zakonom, predpisi o okoljskih dajatvah in zakonom, ki ureja davčni postopek. Ta nadzor obsega izvajanje kontrol in drugih splošnih ukrepov za zagotavljanje pravilnega izvajanja predpisov, ki urejajo okoljske dajatve.
(2) Okoljska davčna kontrola obsega preverjanje pravilnosti prijav okoljskih zavezancev in okoljskih obračunov, vodenje evidenc zavezancev, ki so podlaga za obračun okoljske dajatve, in preverjanje zahtevkov za vračila okoljskih dajatev.«.

Besedilo 21.č člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno dejanje, s katerim so bili kršeni carinski, trošarinski ali drugi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, ukrenejo cariniki in inšpektorji vse potrebno, da preprečijo, raziščejo in odkrijejo kršitve.
(2) Da bi cariniki in inšpektorji izvršili naloge iz prejšnjega odstavka, izvajajo pooblastila iz 22. do 30. člena tega zakona.
(3) O dejstvih in okoliščinah, ki se ugotovijo pri posameznem dejanju v zvezi z izvajanjem pooblastil iz drugega odstavka tega člena se sestavi zapisnik ali uradni zaznamek.«.

Za 21.č členom se doda nov 21.d člen, ki se glasi:

(1) Ko obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je določena oseba kršila carinske, trošarinske ali druge predpise, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba, se s sklepom generalnega direktorja uvede carinska preiskava, ki pomeni izvajanje dejanj in ukrepov po tem zakonu, z namenom da se preprečijo, raziščejo in odkrijejo kršitve predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.
(2) Carinska preiskava se lahko uvede tudi zaradi izvajanja dejanj in ukrepov po tem zakonu za zagotovitev medsebojne pomoči organom Skupnosti, držav članic EU in tretjih držav.
(3) Sklep o carinski preiskavi vsebuje:
– ime pravne oziroma fizične osebe, ki se jo preiskuje;
– predmet in namen preiskave;
– datum začetka preiskave;
– opozorilo o zagroženi denarni kazni zaradi nesodelovanja ali oviranja preiskave.
(4) Sklep o carinski preiskavi se vroči osebno osebi, zoper katero poteka preiskava, v skladu z določili zakona, ki ureja upravni postopek.
(5) Zoper sklep o carinski preiskavi ni pravnega sredstva in sodnega varstva.
(6) Kadar to ni v nasprotju z javnim interesom ali interesom strank, lahko posamezna dejanja, ki zahtevajo posebno strokovno znanje, v carinski preiskavi opravljajo specializirane organizacije, zavodi ali posamezniki.
(7) O dejstvih in okoliščinah, ki se ugotovijo pri posameznem dejanju, se sestavi zapisnik ali uradni zaznamek, o opravljeni carinski preiskavi pa poročilo.
(8) Carinska preiskava se zaključi s podajo predloga carinskemu uradu za obračun dajatev, podajo predloga za uvedbo postopka o prekršku ali podajo kazenske ovadbe. Če se carinska preiskava ne zaključi na enega izmed načinov iz prejšnjega stavka, se ustavi s sklepom generalnega direktorja. Sklep se osebno vroči osebi, zoper katero je potekala preiskava, v skladu z določili zakona, ki ureja upravni postopek.«.

V prvem odstavku 24. člena se besedilo »carinske in trošarinske kontrole« nadomesti z besedilom »carinske, trošarinske in okoljske davčne kontrole«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Carinik in inšpektor lahko, za potrebe carinske, trošarinske ali okoljske davčne kontrole, inšpekcijskega pregleda ali carinske preiskave, brez nadomestila odvzameta vzorce blaga oziroma trošarinskega izdelka. Vzorec, ki po analizi ohrani uporabno vrednost, se na zahtevo lastnika vrne.«.

V prvem odstavku 25. člena se besedilo »carinske in trošarinske kontrole«, v prvem odstavku 26. člena besedilo »carinsko ali trošarinsko kontrolo«, v prvem odstavku 28. člena in prvem odstavku 30. člena pa besedilo »carinske oziroma trošarinske kontrole« nadomesti z besedilom »carinske, trošarinske ali okoljske davčne kontrole«, v ustreznem sklonu.

V prvem odstavku 27. člena se v 2. točki besedilo »na prostem« črta.
4. točka se spremeni tako, da se glasi:
»4. ugotavljata namensko uporabo pogonskega goriva v vseh prevoznih sredstvih, delovnih napravah in strojih ter namensko uporabo vseh drugih trošarinskih izdelkov, ugotavljata vsebnost sredstev za označevanje pri prodaji energentov za pogon in njihovo točenje v nasprotju z zakonom ter odrejata črpanje neustreznega energenta in čiščenje rezervoarja, v katerem se energent nahaja;«.
Doda se nova 5. točka, ki se glasi:
»5. pregledata blago, za katero obstaja sum, da je predmet ali sredstvo kršitve carinskih, trošarinskih ali drugih predpisov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba.«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Če je to nujno za uspešno izvedbo ukrepa, lahko carinik in inšpektor pooblastila iz 2., 3., 4. in 5. točke prvega odstavka tega člena izjemoma izvedeta v civilni obleki.«.

Za 29.b členom se dodata nova 29.c in 29.č člen, ki se glasita:

(1) Pred uporabo sredstev iz prejšnjega člena pooblaščena uradna oseba opravi varnostni pregled.
(2) Varnostni pregled osebe opravi pooblaščena uradna oseba tako, da z rokami pretipa površino njenih oblačil. Če pri tem otipa oziroma najde orožje ali drug nevaren predmet, ga zaseže in izroči policiji.
(3) Pooblaščena uradna oseba lahko opravi tudi varnostni pregled stvari in prevoznega sredstva, ki so v neposredni bližini in pod nadzorom osebe, katero varnostno pregleduje. Pri varnostnem pregledu prevoznega sredstva se pregleda notranjost prevoznega sredstva, prtljažnika in drugih prostorov za prtljago ali opremo, pri čemer se lahko uporabljajo tehnična sredstva.
(4) Varnostni pregled osebe praviloma opravlja pooblaščena uradna oseba istega spola, razen kadar tega pregleda ni mogoče odložiti.

Inšpektorji lahko pri izvajanju carinske preiskave zapečatijo poslovne prostore, poslovne knjige in drugo dokumentacijo za čas trajanja preiskave, vendar največ za 15 dni, v obsegu, potrebnem za njeno izvedbo. V obsežnejših primerih se lahko rok iz prejšnjega stavka izjemoma podaljša, vendar skupno do največ 90 dni. Podaljšanje roka odredi generalni direktor s sklepom.«.

V drugem odstavku 33. člena se besedilo »je kršena carinska oziroma trošarinska zakonodaja« nadomesti z besedilom »so bili kršeni carinski, trošarinski ali drugi predpisi, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojna služba«.

V prvem odstavku 35. člena se v 7. točki besedilo »carinskih in trošarinskih kontrol« nadomesti z besedilom »carinskih, trošarinskih in okoljskih davčnih kontrol«.
9. in 10. točka se spremenita tako, da se glasita:
»9. evidence o pobranih dajatvah;
10. evidenca predloženih instrumentov zavarovanja za plačilo dajatev;«.
18. točka se spremeni tako, da se glasi:
»18. evidenca o davčni izvršbi;«.
V 19. točki se pika nadomesti s podpičjem.
Za 19. točko se dodajo nove 20., 21. in 22. točka, ki se glasijo:
»20. evidenca zavezancev oziroma plačnikov okoljske dajatve;
21. evidenca upravičencev do vračila okoljskih dajatev v pristojnosti službe;
22. evidenca oseb, ki so oproščene plačila okoljske dajatve v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve.«.

V prvem odstavku 36. člena se v 7. točki besedilo »carinskih in trošarinskih kontrol« nadomesti z besedilom »carinskih, trošarinskih in okoljskih davčnih kontrol«.
9. in 10. točka se spremenita tako, da se glasita:
»9. evidence o pobranih dajatvah: podatki o stanju ter gibanju terjatev in obveznosti, podatki iz listin, ki so podlaga za knjiženje (obračuni, carinske deklaracije, odločbe, sklepi ipd.), datum sporočitve dolga dolžniku, rok plačila, podatki o izterjavi iz predloženega instrumenta zavarovanja;
10. evidenca predloženih instrumentov zavarovanja za plačilo dajatev: podatki o predlagatelju instrumenta zavarovanja in garantu, višina zavarovanja, obremenjenost z dolgom, dovoljeni odstotek prekoračitve višine zavarovanja z dolgom, veljavnost in rok unovčitve instrumenta zavarovanja;«.
18. točka se spremeni tako, da se glasi:
»18. evidenca o davčni izvršbi: podatki iz sklepov o izvršbi, podatki o plačilih in o poteku postopka davčne izvršbe;«.
Dodajo se nove 19., 20. in 21. točka, ki se glasijo:
»19. evidenca zavezancev oziroma plačnikov okoljske dajatve: podatki o zavezancu in odgovorni osebi, naziv in šifra dejavnosti, datum začetka, spremembe in konca opravljanja dejavnosti, vrsta okoljske dajatve, nadzorni organ, vrste izdelkov, za katere se plačuje okoljska dajatev;
20. evidenca upravičencev do vračila okoljskih dajatev v pristojnosti službe: podatki o upravičencu, vrsta okoljske dajatve, podatki o računu, znesek vrnjene okoljske dajatve;
21. evidenca oseb, ki so oproščene plačila okoljske dajatve v skladu s predpisi, ki urejajo okoljske dajatve: podatki o imetniku dovoljenja, nadzorni carinski organ, datum izdaje dovoljenja, naprave, v katerih bo gorivo uporabljeno, namen, vrsta, količina in način rabe goriva, ki ga upravljavec naprave lahko pridobi brez plačila okoljske dajatve, datum in razlog odvzema dovoljenja.«.

Besedilo 73. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Posamezniki, državni organi, samoupravne lokalne skupnosti, gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, društva in druge osebe ne smejo reproducirati ali uporabljati uniforme in oznak, ki so po barvi, kroju, označbah nazivov enake ali podobne uniformi in oznakam službe.
(2) Samostojni podjetnik posameznik, posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, in pravna oseba, ki ravna v nasprotju s prejšnjim odstavkom, se kaznuje za prekršek z globo od 2.100 do 4.200 eurov.
(3) Z globo od 850 do 2.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti in samostojnega podjetnika posameznika, z globo v višini 1.000 eurov pa odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(4) Z globo od 450 do 1.300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi posameznik.
(5) Predmeti, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prvim odstavkom tega člena, se odvzamejo.«.

Besedilo 74. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, se kaznuje za prekršek z globo od 1.800 do 16.800 eurov, pravna oseba pa z globo od 4.200 do 25.200 eurov, če:
1. ne zagotovi oziroma ne omogoči nemotenega opravljanja carinske, trošarinske oziroma okoljske davčne kontrole, inšpekcijskega nadzora ali carinske preiskave v skladu z drugim odstavkom 21. člena tega zakona;
2. v določenem roku ne predloži oziroma ne izdela zahtevanih dokumentov v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 24. člena tega zakona;
3. cariniku, izterjevalcu ali inšpektorju pri izvajanju pooblastil iz tega zakona ne dovoli oziroma ne omogoči vstopa na zemljišče, v poslovne prostore in druge prostore, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti ali pridobivanje dohodkov, ter njihovega pregleda, ali ne dovoli oziroma ne omogoči pregleda naprav, blaga, stvari, predmetov, poslovnih knjig, pogodb, listin in drugih dokumentov (drugi odstavek 16. člena, 26. člen, prvi odstavek 28. člena tega zakona);
4. onemogoča cariniku oziroma inšpektorju izvedbo ukrepov iz 27. ali 30. člena tega zakona;
5. poškoduje ali odstrani pečat, nameščen na podlagi 29.č člena tega zakona.
(2) Z globo od 850 do 2.200 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, z globo v višini 850 eurov pa odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo od 450 do 650 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

Besedilo 75. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Prekršek stori, kdor se nedostojno ali žaljivo vede do pooblaščene uradne osebe pri uradnem poslovanju ali zaradi uradnega poslovanja ali ne upošteva odrejenega zakonitega ukrepa pooblaščene uradne osebe oziroma onemogoča izvedbo uradnega dejanja.
(2) Prekršek stori, kdor na zahtevo carinika oziroma inšpektorja v skladu z 22. členom tega zakona in izterjevalca v skladu s sedmim odstavkom 16. člena tega zakona ne omogoči vpogleda v osebne dokumente.
(3) Prekršek stori tudi, kdor se ne odzove vabilu inšpektorja iz prvega odstavka 23. člena tega zakona.
(4) Za prekršek iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se posameznik kaznuje z globo od 220 do 420 eurov, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost in stori ta prekršek v zvezi z opravljanjem dejavnosti, pa se kaznuje z globo od 450 do 850 eurov.«.

(1) Uprava začne opravljati naloge davčne izvršbe denarnih terjatev države in samoupravnih lokalnih skupnosti za terjatve iz naslova:
1. denarnih kazni po zakonu, ki ureja pravdni postopek, denarnih kazni in stroškov postopka ter odvzema premoženjske koristi po zakonu, ki ureja kazenski postopek, sodnih taks po zakonu, ki ureja sodne takse, in glob ter stroškov postopka, ki jih izreka služba po zakonu, ki ureja prekrške, s 1. julijem 2009;
2. zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in zakona, ki ureja upravne takse, s 1. januarjem 2010;
3. zakona, ki ureja prekrške, razen glob in stroškov postopka, ki jih izreka Davčna uprava Republike Slovenije, in iz naslova drugih denarnih terjatev, ki niso davki in jih izterjuje davčni organ po drugih predpisih, s 1. januarjem 2012.
(2) Uprava izvršuje sklepe o začasnem odvzemu vrednostnih papirjev ali premičnin, ki so izdani v prekrškovnih postopkih, in odločbe o odvzemu premoženjske koristi s plačilom denarnega zneska v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, ki jih:
1. izdaja služba, s 1. julijem 2009;
2. izdajajo drugi prekrškovni organi, razen sklepov o začasnem odvzemu vrednostnih papirjev ali premičnin, ki jih v prekrškovnih postopkih izdaja Davčna uprava Republike Slovenije, s 1. januarjem 2012.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.