Na podlagi 19. in 128. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09) je Občinski svet Občine Brežice na 19. seji dne 14. 5. 2009 sprejel
P O S L O V N I K
Občinskega sveta Občine Brežice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov in članic občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: člani sveta).
(2) V tem poslovniku uporabljeni izrazi, ki se nanašajo na osebe in so zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moški in ženski spol.
2. člen
Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles sveta in njihovih članov ter svetov krajevnih skupnosti in njihovih članov (v nadaljevanju: KS). Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles.
3. člen
Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku.
4. člen
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2) Način zagotavljanja javnosti dela in načine omejitve javnosti dela sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik.
(3) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine označeni kot tajnost.
5. člen
(1) Svet dela na rednih, izrednih, dopisnih in slavnostnih sejah.
(2) Župan sklicuje redne seje sveta po potrebi, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
(3) Izredne seje se skliče po določilih tega poslovnika ne glede na rokovne omejitve, ki veljajo za redne seje.
(4) Dopisne seje se skliče po določbah tega poslovnika v primerih, če gre za nujne in nepredvidljive zadeve, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic izredne seje.
(5) Slavnostne seje se skliče ob praznikih občine, žalnih slovesnostih, lahko pa tudi ob drugih priložnostih.
6. člen
Svet predstavlja župan, delovno telo sveta pa predsednik delovnega telesa.
7. člen
(1) Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom.
(2) Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih.
(3) Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta.
(4) Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave.
II. KONSTITUIRANJE SVETA
8. člen
(1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta pripravi in skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot deset dni po izvedbi drugega kroga volitev župana.
(2) Zaradi priprave na prvo sejo lahko župan skliče predstavnike kandidatur oziroma list kandidatov, s katerih so bili izvoljeni člani sveta.
(3) Svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta.
9. člen
(1) Obvezni dnevni red konstitutivne seje je:
1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov.
2. Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana.
3. Imenovanje komisije za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana.
4. Poročilo komisije in potrditev mandatov članov sveta.
5. Poročilo komisije in odločanje o pritožbah kandidatov za župana in ugotovitev izvolitve župana.
6. Slovesna prisega župana.
7. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(2) O dnevnem redu konstitutivne seje svet ne razpravlja in ne odloča.
10. člen
(1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član sveta oziroma član sveta, ki ga na predlog najstarejšega člana sveta določi svet.
(2) Na prvi seji svet izmed navzočih članov sveta najprej imenuje tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane komisije lahko predlaga vsak član sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča.
(3) Komisija iz prejšnjega odstavka na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdil o izvolitvi članov pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane sveta, predlaga svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov sveta.
(4) Če je vložena pritožba kandidata ali predstavnika kandidata za župana, komisija iz drugega odstavka tega člena na podlagi poročila občinske volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana pripravi poročilo o vsebini in upravičenosti pritožbe ter predlaga svetu odločitve o posameznih pritožbah.
11. člen
(1) Mandate članov sveta potrdi svet na predlog komisije iz prejšnjega člena potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list.
(2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej.
(3) Član sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste.
(4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila komisije iz prejšnjega člena posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana oziroma predstavnikov kandidatur. Če je za župana izvoljen kandidat, ki je bil hkrati izvoljen tudi za člana sveta, pa je zoper njegov mandat župana vložena pritožba, pri odločanju o pritožbi ne sme glasovati. Glasovati ne sme niti vlagatelj pritožbe – kandidat za župana, če je bil izvoljen tudi za člana sveta.
12. člen
(1) Ko se svet konstituira, nastopijo mandat novoizvoljeni člani sveta, mandat dotedanjim članom sveta pa preneha.
(2) Kolikor je svet pritožbo iz četrtega odstavka prejšnjega člena, vloženo zoper mandat župana, zavrnil, prične novoizvoljenemu županu teči mandat, mandat dotedanjemu županu pa preneha.
(3) Izvoljeni župan poda slovesno prisego, ki se glasi: »Izjavljam, da bom svojo dolžnost opravljal v skladu s pravnim redom Republike Slovenije. Pri izvrševanju svoje funkcije bom ravnal vestno in odgovorno v korist in za blaginjo občank in občanov Občine Brežice.«
13. člen
S prenehanjem mandata članov sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih sveta.
14. člen
Ko je svet konstituiran, na konstitutivni seji ali najkasneje na prvi naslednji seji izmed svojih članov imenuje komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo, s tem pa preneha mandat začasni komisiji iz 12. člena tega poslovnika.
III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV SVETA
15. člen
(1) Pravice in dolžnosti članov sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom.
(2) Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja.
(3) Član sveta ima pravico:
1. predlagati svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana;
2. predlagati svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti;
3. glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov;
4. sodelovati pri oblikovanju programa dela sveta in dnevnih redov njegovih sej;
5. predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike.
(4) Član sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere izve pri svojem delu.
(5) Član sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom sveta do plačila za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja.
16. člen
(1) Član sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije.
(2) Član sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren.
17. člen
(1) Člani sveta imajo pravico, da se povezujejo v svetniške skupine. Posamezni član sveta je lahko član le v eni svetniški skupini. Svetniška skupina mora šteti najmanj tri člane občinskega sveta. Člani svetniške skupine izmed sebe določijo vodjo svetniške skupine. Član sveta, ki ni vključen v svetniško skupino, ali je edini izvoljen z liste kandidatov, ima naziv samostojnega svetnika.
(2) Člani sveta lahko ustanovijo svetniško skupino kadarkoli v času trajanja svojega mandata. O ustanovitvi svetniške skupine vodja svetniške skupine obvesti župana in mu predloži seznam članov z njihovimi podpisi.
(3) Vodja svetniške skupine obvesti župana o morebitnih spremembah števila članov svetniške skupine v osmih dneh po nastali spremembi. Ob pristopu novih članov predloži županu njihove podpisane pristopne izjave. Če se število članov svetniške skupine zmanjša pod tri člane, župan ugotovi prenehanje obstajanja svetniške skupine in o tem obvesti svet ter svetniško skupino, ki je prenehala obstajati. Dvoje ali več svetniških skupin se lahko združi v eno svetniško skupino.
(4) Vodja svetniške skupine ima pravico na seji sveta pred glasovanjem v imenu svetniške skupine zahtevati deset minutno prekinitev seje sveta. To pravico lahko izkoristi le enkrat pred glasovanjem pri vsaki točki dnevnega reda. Predsedujoči prekine sejo sveta brez predhodnega glasovanja.
18. člen
(1) Član sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih.
(2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki.
(3) Član sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanja ter jima lahko da pobude za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti.
19. člen
(1) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov.
(2) Član sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. Pisne pobude se lahko dajo med sejama ali na seji sveta. Ustna vprašanja in pobude se lahko dajo na seji sveta, in sicer na podlagi pisne prijave, ki jo mora član sveta predložiti predsedujočemu sveta, najkasneje do začetka obravnave te točke dnevnega reda.
(3) Vsak član sveta lahko na eni seji sveta postavi največ dve ustni vprašanji oziroma pobudi.
(4) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru predsedujoči na to opozori in člana sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni.
(5) Obrazložitev pisne pobude oziroma vprašanja, ali ustno postavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot tri minute.
(6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji sveta obvezno prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana, določita, kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude.
(7) Na seji sveta se odgovarja na vsa pisna vprašanja in pobude, ki so bila oddana najmanj tri delovne dni pred začetkom seje ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov sveta na katera je možno takoj odgovoriti.
(8) Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, lahko župan ali direktor občinske uprave odgovorita na naslednji seji.
(9) Župan ali direktor občinske uprave lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno ali ustno, pisno pa morata odgovoriti na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom sveta praviloma do naslednje seje sveta, najkasneje pa v treh mesecih od dne, ko je bilo vprašanje zastavljeno oziroma podana pobuda.
20. člen
(1) Če član sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem.
(2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red ene od naslednjih rednih sej sveta.
21. člen
(1) Član sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je.
(2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče.
(3) Članu sveta ali članu delovnega telesa, ki se ne udeleži seje sveta oziroma seje delovnega telesa, katerega član je, ne pripada plačilo, določeno v 15. členu tega Poslovnika.
(4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev.
IV. SEJE SVETA
1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji
22. člen
(1) Občinski svet dela in odloča na sejah.
(2) Župan sklicuje seje sveta in predlaga dnevni red.
(3) Župan sklicuje seje sveta v primerih, za katere to določa zakon ali statut občine oziroma na lastno pobudo, na podlagi sklepa sveta ali na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine.
(4) Župan lahko skliče redno sejo sveta, preden je končana predhodno sklicana seja, svet pa nove redne seje ne more začeti, dokler ne konča prejšnje redne seje.
a) Sklic redne seje
23. člen
(1) Sklic seje sestavlja predlog dnevnega reda in gradivo, ki naj bi ga svet obravnaval. Na dnevni red seje sveta ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino. Gradivo za uvrstitev točke na dnevni red seje sveta lahko predlaga župan, član sveta, delovno telo ali nadzorni odbor v zadevah iz njegove pristojnosti. Svet ne more odločati o zadevah, o katerih članom sveta do odločanja ni bilo poslano oziroma izročeno gradivo ali če svet odloči drugače.
(2) Sklic seje sveta z gradivom se pošlje članom sveta najmanj 10 dni pred dnem, določenim za sejo. Posamezno gradivo se lahko posreduje tudi kasneje, če predlagatelj ugotovi, da je obravnava kasneje posredovanega gradiva potrebna za odločanje sveta.
(3) Za vsako sejo občinskega sveta se sklic pošlje županu, podžupanu, članom nadzornega odbora občine, direktorju občinske uprave, predsednikom svetov KS, predsednikom občinskih odborov političnih strank, katerih listam so pripadali mandati za člane sveta občine na lokalnih volitvah in predsednikom strank, ki so dobile najmanj 50% glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta, predstavnikom medijev, javnim zavodom, katerih ustanovitelj je občina in območni obrtni zbornici.
(4) Sklici iz prejšnjih dveh odstavkov se pošljejo po pošti v fizični obliki, lahko pa tudi na zgoščenki, drugem podobnem nosilcu podatkov, ali po elektronski pošti, če tako s pisno izjavo naroči prejemnik. Sklic z gradivom se objavi tudi na uradni spletni strani občine najmanj 5 dni pred sejo sveta.
(5) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave.
(6) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna.
b) Sklic izredne seje
24. člen
(1) Izredno sejo sveta skliče župan za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje ali na zahtevo ene četrtine članov sveta.
(2) Če izredno sejo skliče župan na lastno pobudo, mora članom sveta gradivo vročiti najkasneje tri dni pred sejo.
(3) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta. V tem primeru se lahko dnevni red predlaga in gradivo zanj predloži na sami seji.
(4) Na zahtevo najmanj ene četrtine članov sveta župan skliče izredno sejo, ki mora biti v petnajstih dneh po vložitvi zahteve. Župan mora v zahtevi predlagane točke dati na dnevni red, dopolni pa ga lahko še z novimi točkami. Če župan izredne seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani sveta, ki so zahtevo podali, in sicer najkasneje tri dni pred sejo.
(5) V zahtevi članov sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča. Če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, mora biti v zahtevi županu in občinski upravi navedeno, katero gradivo naj se za sejo pripravi.
(6) Vabilo se pošlje v skladu s 23. členom tega poslovnika, objavi pa se tudi na uradni spletni strani občine.
(7) Na dnevni red seje sveta ni mogoče uvrstiti posameznega akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
c) Dopisna seja
25. člen
(1) Dopisna seja se lahko opravi, kadar ni pogojev za sklic izredne seje sveta. Na dopisni seji ni mogoče odločati o proračunu in zaključnem računu občine, o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve ter o zadevah, iz katerih izhajajo finančne obveznosti občine. Dopisna seja se opravi na podlagi v fizični ali elektronski obliki vročenega vabila s priloženim gradivom ter predlogom sklepa, ki naj se sprejme ter z osebnim telefonskim glasovanjem ali glasovanjem po elektronski pošti. Glede na način izvedbe dopisne seje mora sklic seje vsebovati rok trajanja dopisne seje (točen datum in čas trajanja seje, to je do katere ure se šteje trajanje seje).
(2) Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom sveta, od katerih jih je vročitev potrdilo več kot dve tretjini vseh članov sveta. Šteje se, da so vročitev potrdili člani, ki so glasovali.
(3) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo je sprejet, če je za sklep glasovalo najmanj dve tretjini vseh članov sveta.
(4) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev koliko članov sveta je glasovalo. Potrditev zapisnika dopisne seje se uvrsti na prvo naslednjo redno sejo sveta.
č) Slavnostna seja
26. člen
Slavnostno sejo skliče župan.
2. Dnevni red
27. člen
(1) Predlog dnevnega reda seje sveta pripravi župan.
(2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina.
(3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom.
(4) Na dnevni red ni mogoče uvrstiti akta, če še ni končan postopek o aktu z enako ali podobno vsebino.
(5) Na dnevni red seje sveta se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo.
(6) O sprejemu dnevnega reda odloča svet na začetku seje.
(7) Na dnevi red seje se ne uvrstijo zadeve, za katere članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj ali če svet tako odloči in zadeve, za katere svet tako odloči.
(8) Na koncu dnevnega reda se uvrsti točka »Razno«. Pod to točko župan, občinska uprava ali član sveta posredujejo obvestila, vabila in informacije, ki se ne nanašajo na zadeve, ki so bile obravnavane na tej seji. Pri tej točki se ne glasuje oziroma ne odloča.
3. Vodenje seje
28. člen
(1) Seji sveta predseduje župan. Župan lahko za vodenje seje sveta pooblasti podžupana ali drugega člana sveta. Če nastopijo razlogi, da župan ne more voditi že sklicane seje sveta, pa ni izdal pooblastila za vodenje seje, jo vodi podžupan, če pa tudi ta ne more voditi seje, jo vodi najstarejši navzoči član sveta.
(2) Izredno sejo sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu s tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali.
29. člen
(1) Seje sveta so javne.
(2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah sveta.
(3) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane sveta.
(4) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči svet.
(5) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja, moti delo sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela sveta, ga odstrani iz prostora.
30. člen
(1) Župan predlaga svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja.
(2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov sveta navzoč na seji.
4. Potek seje
31. člen
(1) Navzočnost članov sveta na seji se ugotovi s podpisi članov sveta na listi navzočnosti pred začetkom seje oziroma pred nadaljevanjem prekinjene seje.
(2) Seja sveta lahko poteka, če je svet sklepčen. Svet je sklepčen, ko je navzočih več kot polovica vseh članov sveta. Preverjanje sklepčnosti se izvede po končani razpravi pri posamezni točki dnevnega reda z uporabo glasovalne naprave, dvigom kartonov ali poimenskim klicanjem članov sveta. Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli.
(3) Po ugotovitvi sklepčnosti predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo.
(4) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji.
32. člen
(1) Preden svet določi dnevni red seje, odloča o potrditvi zapisnika prejšnje seje, o mandatnih vprašanjih, ki se nanašajo na člane sveta, župan poda poročilo o svojem delu, delu občinske uprave med dvema sejama in o izvrševanju sklepov občinskega sveta.
(2) Član sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet, brez obravnave.
(3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami.
33. člen
(1) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali nujni postopek in o spremembi vrstnega reda predlaganih točk.
(2) Predlagatelj posamezne zadeve lahko le-to umakne z dnevnega reda brez razprave in glasovanja.
34. člen
(1) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje.
(2) Predlagatelj spremembe vrstnega reda točke navede v predlogu, za katero točko na sklicu predlaganega dnevnega reda naj uvrsti njegov predlog. Vsaka sprejeta sprememba se uvrsti na predlagano mesto, prej sprejete spremembe ter točke, predlagane z dnevnim redom pa se ustrezno preštevilčijo.
(3) Ko je glasovanje o spremembah dnevnega reda končano, svet glasuje o sprejemu predloga dnevnega reda s sprejetimi spremembami. V primeru zavrnitve dnevnega reda svet glasuje o posameznih točkah predlaganega dnevnega reda ob upoštevanju sprejetih sprememb predloga dnevnega reda. Če nobena izmed predlaganih točk dnevnega reda ni sprejeta, se seja konča.
35. člen
(1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po sprejetem vrstnem redu.
(2) Med sejo lahko svet izjemoma spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda, če med potekom seje nastopijo okoliščine, zaradi katerih je potrebno posamezno gradivo obravnavati pred točko dnevnega reda, na katero je uvrščeno. Spremembo vrstnega reda obravnave je potrebno obrazložiti.
36. člen
Točko dnevnega reda se obravnava tako, da predsedujoči prebere številko in naziv točke ter da uvodno besedo predlagatelju ali poročevalcu, ki mora biti predhodno najavljen v gradivu.
37. člen
Po končanem pojasnilu predlagatelja ali poročevalca predsedujoči da besedo predstavnikom pristojnih delovnih teles sveta, ki imajo pravico do pet minutne pojasnitve stališč teh teles do predlaganih sklepov in gradiva.
38. člen
Po podanih pojasnilih iz 36. in 37. člena tega poslovnika predsedujoči odpre razpravo o obravnavani točki dnevnega reda. Najprej da besedo predstavnikom svetniških skupin, nato pa posameznim članom sveta.
39. člen
Razpravo odpre predsedujoči z ustno ugotovitvijo, da je razprava odprta. Razprava pri obravnavani točki dnevnega reda je omejena na vsebino gradiva, o katerem se glasuje.
40. člen
(1) K razpravi se lahko prijavijo člani sveta. Razpravljavec ima ob posamezni točki dnevnega reda pravico do ene razprave, ki lahko traja največ pet minut.
(2) K razpravi se prijavi pisno do začetka razprave. Predsedujoči določi vrstni red razpravljavcev na podlagi vrstnega reda prijav. Župan ali drug predlagatelj ter njuni predstavniki se lahko prijavijo k razpravi ustno mimo vrstnega reda. Če prijavljene osebe ni v dvorani, ko je na vrsti za razpravo, se šteje, da se je razpravi odpovedala.
(3) Razpravljavec sme govoriti le vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval.
(4) Predsedujoči med sejo daje postopkovna pojasnila ter navodila in pripombe, ki se nanašajo na potek seje, vsebinsko pa lahko razpravlja le na način, ki velja za člane sveta.
41. člen
(1) Osebe iz prejšnjega člena imajo pravico do replike na posamezno razpravo, kar zahtevajo z dvigom roke in glasnim vzklikom: “Prosim za repliko!” Replika lahko traja največ tri minute. Replika se lahko zahteva le med ali neposredno po razpravi osebe, ki se ji replicira. Če se prijavi več replikantov, se najprej zvrstijo vse replike in se šele nato nadaljuje z razpravo.
(2) Replika se lahko nanaša le na razpravo. Replikant na začetku navede, na kateri del razprave se nanaša njegova replika. Razpravljavec, na katerega razpravo se replike nanašajo, ima pravico do odgovora, ko so podane vse replike k njegovi razpravi. Odgovor na replike sme trajati najdlje tri minute.
(3) Replike na repliko ni.
42. člen
Predsedujoči podeljuje in odvzema besedo govorniku. Govorniku se beseda odvzame, če prekorači s tem poslovnikom določen čas, če je njegovo izvajanje žaljivo, če se ne drži točke dnevnega reda ali če drugače krši določila tega poslovnika. Predsedujoči lahko govorniku odvzame besedo le, če ga prej enkrat opomni. Zoper odvzem besede govornik lahko ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave in brez obrazložitve glasu.
43. člen
Med sejo lahko član sveta o istem vprašanju enkrat zahteva besedo za razpravo o postopku. To naredi tako, da dvigne roko in glasno reče: “Postopkovno!” Predsedujoči da besedo članu sveta za postopkovno razpravo takoj, ko jo zahteva.
44. člen
(1) O postopkovnem vprašanju sprejme odločitev predsedujoči. Če se član sveta z odločitvijo predsedujočega ne strinja, lahko zahteva, da svet o njej glasuje. Svet o postopkovnem predlogu odloči brez razprave.
(2) Seja se nadaljuje po rešitvi postopkovnega vprašanja skladno s sprejeto odločitvijo.
45. člen
(1) Predsedujoči razpravo konča, ko na izrecno vprašanje, ali še kdo želi razpravljati, ni nobene prijave. Ko predsedujoči konča razpravo, se ta praviloma ne sme ponovno odpreti. Če je po koncu razprave predloženo novo dodatno gradivo v zvezi s točko dnevnega reda, lahko na predlog predsedujočega ali najmanj petih članov sveta svet odloči o ponovnem odprtju razprave.
(2) Preden se razprava sklene, se lahko predlagatelj do nje opredeli.
46. člen
Občinska uprava skrbi za merjenje časa. Po preteku predvidenega časa predsedujoči člana sveta opozori. V primeru, da član sveta v pol minute ne konča svoje razprave, mu predsedujoči odvzame besedo.
47. člen
(1) Seje sveta se sklicujejo najprej ob 15.30 in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure.
(2) Predsedujoči odredi največ deset minutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela.
(3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov sveta, župana ali drugega predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandmajev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat.
(4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič.
48. člen
Predsedujoči prekine sejo sveta, če so potrebna usklajevanja, posvetovanja, če seja ni sklepčna ter v drugih primerih, kadar tako odloči svet.
49. člen
(1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave, ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi nadaljuje v nadaljevanju prekinjene seje ali pa se preloži na eno izmed naslednjih sej.
(2) V primeru, da svet zaradi poteka za sejo predvidenega časa iz 47. člena tega poslovnika ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda, predsedujoči sejo prekine, preostale točke dnevnega reda pa svet obravnava v nadaljevanju prekinjene seje ali pa se le-te prenesejo na eno izmed naslednjih sej.
50. člen
Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo.
5. Vzdrževanje reda na seji
51. člen
(1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede.
(2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči.
52. člen
Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe:
1. opomin,
2. odvzem besede,
3. odstranitev s seje ali z dela seje.
53. člen
(1) Opomin se lahko izreče članu sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo, če se žaljivo izraža ali če na kak drug način krši red oziroma določbe tega poslovnika na seji.
(2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red oziroma določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red oziroma določbe tega poslovnika.
(3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu sveta oziroma govorniku, če kljub odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta.
(4) Član sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. Odsotnost člana sveta s seje med trajanjem tega ukrepa se šteje za neupravičeno odsotnost s seje.
54. člen
(1) Predsedujoči lahko odredi, da se odstrani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje.
(2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci.
55. člen
Če predsedujoči z ukrepi iz 52. člena tega poslovnika ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine.
6. Odločanje
56. člen
(1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta, če ni z zakonom ali statutom določeno drugače.
(2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi.
(3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov sveta v sejni sobi (dvorani) na način, kot velja za glasovanje (glasovalna naprava, dvig kartonov ali rok). Preverjanje sklepčnosti lahko zahteva vsak član sveta ali predsedujoči kadarkoli.
(4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča, če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov sveta.
57. člen
Predlagana odločitev je na sklepčni seji sveta sprejeta, če se je večina članov sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon.
58. člen
(1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča.
(2) Član sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen, če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ eno minuto.
(3) Predsedujoči pred vsakim glasovanjem prebere predlagano besedilo sklepa ali amandmaja.
(4) K glasovanju pozove predsedujoči člane sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno.
(5) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja.
59. člen
(1) Svet odloča z javnim glasovanjem ali s tajnim glasovanjem.
(2) Svet praviloma odloča z javnim glasovanjem.
(3) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako določa zakon, statut, ta poslovnik ali če tako sklene svet pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali vsak član sveta.
60. člen
(1) Javno glasovanje se lahko opravi z dvigom rok oziroma kartona za glasovanje, z uporabo glasovalne naprave, ali s poimenskim izjavljanjem.
(2) Poimensko glasujejo člani sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj osmih članov sveta.
(3) Javno posamično glasovanje poteka tako, da predsedujoči sveta poimensko kliče člane sveta po abecednem seznamu, vsak pa se izreče z besedo “ZA” ali “PROTI”. Pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave za organiziranje dela sveta zapiše izjavo člana sveta ali njegovo odsotnost pri njegovem imenu in priimku na seznamu.
(4) Po končanem javnem posamičnem glasovanju pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave za organiziranje dela sveta predloži zaznamek predsedujočemu, ki razglasi rezultat glasovanja. Zaznamek se arhivira in je dostopen javnosti.
(5) Javnega posamičnega glasovanja se ne ponavlja.
61. člen
(1) Tajno se glasuje z glasovnicami.
(2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči seje. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali pooblaščeni javni uslužbenec.
(3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. Glasovnice morajo biti overjene s pečatom, ki ga uporablja svet.
(4) Glasovalna komisija pred začetkom glasovanja prešteje glasovnice ter pregleda in zapečati glasovalno skrinjico.
(5) Pred začetkom glasovanja predsedujoči poda navodila za glasovanje in določi čas glasovanja.
(6) Predsedujoči komisije vroči glasovnice članom sveta, ki jih poimensko kliče po seznamu in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja.
(7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI« pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«.
(8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje.
(9) Glasovnica za imenovanje, volitve in razrešitve vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in imenom kandidata, za katerega se želi glasovati in največ toliko zaporednih številk kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati.
(10) Ko član sveta izpolni glasovnico, jo odda v glasovalno skrinjico.
62. člen
(1) Ko je glasovanje končano, se člani glasovalne komisije umaknejo v poseben prostor, da ugotovijo izid glasovanja. Preden odprejo glasovalno skrinjico, preštejejo nerazdeljene glasovnice in jih vložijo v poseben omot, na katerem navedejo številko in datum seje sveta, točko dnevnega reda in število glasovnic ter ga zapečatijo.
(2) Prazna glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu z navodilom o načinu glasovanja je neveljavna.
(3) Komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
(4) Poročilo o izidu glasovanja vsebuje podatke o:
1. datumu in številki seje sveta,
2. predmetu glasovanja,
3. sestavi glasovalne komisije s podpisi njenih članov,
4. številu razdeljenih glasovnic,
5. številu oddanih glasovnic,
6. številu neveljavnih glasovnic,
7. številu veljavnih glasovnic,
8. številu glasov »ZA« in število glasov »PROTI« oziroma pri glasovanju o kandidatih, oziroma o številu glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat,
9. ugotovitvi, da je predlog izglasovan s predpisano večino, ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, katerih kandidat je imenovan.
(5) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta.
63. člen
(1) Če član sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi.
(2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. O isti zadevi je mogoče glasovati največ dvakrat.
7. Izločitev zaradi nepristranosti
64. člen
Razlogi za izločitev članov sveta iz odločanja o posamezni zadevi zaradi pristranosti so podani v naslednjih primerih:
1. v zadevah, v katerih je udeležen on sam, njegov zakonec ali izvenzakonski partner, njegov prednik ali potomec, brat, sestra ali oseba, s katero je v svaštvu, njegov posvojitelj ali posvojenec ter njun potomec, zakonec ali izvenzakonski partner, njegov rejnik, rejenec ali oseba v njegovem skrbništvu,
2. v zadevah v katerih je postavljen kot pooblaščenec stranke,
3. v zadevah, v katerih je udeleženo podjetje, zavod ali druga organizacija, v kateri ima svoj kapitalski delež, ki presega 20% celotne vrednosti podjetja, zavoda ali druge organizacije,
4. če obstajajo drugi tehtni razlogi, zaradi katerih bi lahko obstajal dvom o njegovi nepristranosti.
65. člen
(1) Pobudo za izločitev lahko poda predsedujoči sveta ali vsak član sveta s pisno obrazložitvijo, ki jo je potrebno predložiti na seji sveta najkasneje do obravnave točke na katero se pobuda za izločitev nanaša.
(2) Če se član sveta z izločitvijo strinja, se o izločitvi ne glasuje.
(3) V primeru, da se član sveta, za katerega je vložena pobuda za izločitev, z izločitvijo ne strinja, ima pravico do ustnega ugovora. O utemeljenosti ugovora odloči občinski svet.
(4) Član sveta, ki se z izločitvijo ne strinja, nima pravice glasovati o svoji izločitvi.
66. člen
Izločitev pomeni le izločitev iz odločanja oziroma glasovanja. Izločeni član sveta lahko sodeluje pri razpravi.
67. člen
Postopek izločitve se opravi pri odločanju o točki dnevnega reda, na katero se odločitev nanaša.
8. Zapisnik seje sveta
68. člen
(1) O vsaki seji sveta in seji delovnih teles sveta se piše zapisnik.
(2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov sveta na seji in posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, imenih razpravljavcev, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, o podanih pobudah in vprašanjih, o vseh postopkovnih odločitvah predsedujočega in sveta, o stališčih statutarno pravne komisije o postopkovnih vprašanjih, ter povzetek predlogov članov sveta podanih pri obravnavi gradiv v prvem branju. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji.
69. člen
(1) Vse seje občinskega sveta se zvočno snemajo.
(2) Dobesedni zapisnik je prepis zvočnega zapisa poteka seje (magnetogram).
(3) Zvočni zapis seje se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje.
(4) Člani sveta in drug udeleženec javne seje ima pravico poslušati zvočni zapis. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti javnega uslužbenca, ki ga na podlagi pisne vloge člana sveta ali drugega udeleženca javne seje določi predsedujoči oziroma drug pooblaščeni javni uslužbenec, v terminu, ki ga ta določi.
(5) Vsakdo lahko pisno zaprosi, da se del zvočnega zapisa, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Zahteva za posredovanje informacij javnega značaja mora imeti vse sestavine v skladu z zakonom.
70. člen
(1) Na vsaki redni seji sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej sveta. Vsak član sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe.
(2) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči seje sveta in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave, ki je vodil zapisnik.
(3) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine.
(4) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje sveta se ne prilaga v gradivo za redno sejo sveta in se ne objavlja. Vroči se samo članom sveta, ki ga potrdijo na nejavni seji oziroma nejavnem delu seje sveta.
71. člen
(1) Ravnanje z gradivom sveta, ki je zaupne narave, določi svet na podlagi zakona s posebnim aktom.
(2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov sveta, zapisniki sej ter vse gradivo sveta in njegovih delovnih teles, se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
72. člen
(1) Član sveta ima pravico vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled dovoli direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana sveta. Original zahteve, dovoljenje oziroma sklep o zavrnitvi, se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano.
(2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave, odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom sveta.
9. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet
73. člen
(1) Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa sveta je odgovoren direktor občinske uprave.
(2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe sveta in določi javnega uslužbenca, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila potrebna za nemoteno delo sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto.
(3) Za zapisnik sveta in delovnih teles sveta skrbi pooblaščeni javni uslužbenec občinske uprave.
10. Delovna telesa sveta
a) Uvodne določbe
74. člen
Svet ima:
1. stalne in začasne komisije ter
2. stalne in začasne odbore.
75. člen
Svet ustanovi delovna telesa za obravnavo posameznih gradiv iz pristojnosti sveta, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za preučevanje in obravnavo gradiva, ki je predloženo v obravnavo svetu.
76. člen
Zadeve, ki sodijo na posamezno področje, obravnava za to pristojno delovno telo. Predlog dnevnega reda seje delovnega telesa sestavi predsednik delovnega telesa.
77. člen
Delovno telo ima predsednika in enega namestnika predsednika, ki se ju imenuje skladno z določbo 139. člena tega poslovnika.
78. člen
(1) Stalna delovna telesa sveta se imenujejo v dveh mesecih od konstituiranja sveta, razen Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki se imenuje na konstitutivni oziroma najkasneje na prvi naslednji seji.
(2) Stalna in začasna delovna telesa sveta se ustanovijo in delujejo skladno s statutom občine, tem poslovnikom, odlokom ali drugim aktom sveta.
79. člen
(1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače.
(2) Predsednika komisije in odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov.
(3) Prvo sejo komisije in odbora skliče župan.
(4) Članstvo v komisiji ali odboru sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi ali službi ožjega dela občine.
b) Naloge in način dela delovnih teles
80. člen
(1) Na dnevni red sej delovnega telesa se uvrščajo zadeve, ki so predložene v obravnavo svetu, ter zadeve skladno s sklepi ali s programom dela sveta ali delovnega telesa.
(2) O obravnavi zadeve na seji delovno telo oblikuje poročilo svetu.
81. člen
(1) Če delovno telo, ki za obravnavano zadevo ni pristojno, presodi, da je glede posameznega akta v katerikoli fazi njegove obravnave, ali glede kakšnega drugega vprašanja izven svoje pristojnosti zainteresirano podati svoje mnenje, ga poda pristojnemu delovnemu telesu. Do tega mnenja se mora pristojno delovno telo opredeliti in o tem obvestiti zainteresirano delovno telo.
(2) Na seji pristojnega delovnega telesa, na kateri se obravnava mnenje zainteresiranega delovnega telesa, sodeluje njegov predstavnik.
(3) Predsednik pristojnega in zainteresiranega delovnega telesa se lahko dogovorita za skupno sejo obeh delovnih teles.
82. člen
(1) Poročilo delovnega telesa o obravnavi splošnega ali drugega akta se v posamezni fazi obravnave pisno predloži svetu. V poročilu o obravnavi akta v prvi obravnavi osnutka se navedejo pripombe, mnenja, stališča ali predlogi, ki se nanašajo na spremembo, dopolnitev, sprejem ali zavrnitev akta. V poročilu o obravnavi akta v drugi obravnavi delovno telo predloži svetu amandmaje k aktu ali mnenje o amandmajih, ki so jih vložili drugi predlagatelji. Poročilo lahko vsebuje ločeno mnenje, če tako zahteva posamezni član delovnega telesa.
(2) Poročevalec na seji sveta je praviloma predsednik delovnega telesa, delovno telo pa lahko izmed svojih članov določi tudi drugega poročevalca. Poročevalec predstavi poročilo delovnega telesa, navede razloge za sprejete pripombe, mnenja, stališča, predloge ali amandmaje ter povzame glavne dileme iz razprave.
83. člen
Delovno telo lahko pozove župana, da mu posreduje podatke ali posamezne dokumente, ki so pomembni za pripravo mnenja oziroma stališča delovnega telesa v zvezi z obravnavo zadeve, ki jo delovno telo obravnava.
84. člen
Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira delo delovnega telesa, sklicuje in vodi seje ter skrbi za izvajanje sklepov delovnega telesa.
85. člen
(1) Delovno telo dela oziroma se sestaja na rednih, izrednih in dopisnih sejah.
(2) Delovno telo je sklepčno, če je navzočih več kot polovica članov. Delovno telo veljavno odloča z večino navzočih članov.
(3) Glasovanje v delovnem telesu je javno ali tajno. O tajnem glasovanju odloči delovno telo z večino navzočih članov.
86. člen
(1) Sklic seje delovnega telesa vsebuje:
1. kraj in čas seje,
2. predlog dnevnega reda z morebitnimi gradivi,
3. seznam vabljenih oseb.
(2) Gradivo za sejo pristojnega delovnega telesa se članom iz vrst občanov pošlje praviloma istočasno s sklicem seje sveta.
(3) Sklic seje delovnega telesa se praviloma pošlje pet dni pred sejo delovnega telesa članom delovnega telesa, županu, podžupanu, direktorju občinske uprave in uslužbencem določenim v 92. členu poslovnika.
87. člen
Sklic izredne seje delovnega telesa je praviloma vezan na sklic izredne seje sveta.
88. člen
(1) Dopisno sejo delovnega telesa skliče njegov predsednik:
1. če je za nemoteno delo sveta potrebna odločitev delovnega telesa o gradivu, ki je vsem članom znano, in
2. če jo je potrebno sklicati v roku 48 ur.
(2) Člani delovnega telesa svojo odločitev na dopisni seji potrdijo s svojim podpisom na prvi naslednji seji.
89. člen
Seje delovnega telesa ni mogoče sklicati v času, ki je predviden za sejo sveta, oziroma ko ta poteka, razen kadar svet med sejo zahteva mnenje delovnega telesa.
90. člen
Seje delovnih teles sveta se praviloma sklicujejo v prostorih občinske uprave oziroma prostorih občinskega sveta.
91. člen
O vsaki seji delovnega telesa se sestavi zapisnik, skladno z določbo drugega odstavka 68. člena tega poslovnika.
92. člen
Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni javni uslužbenci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko.
93. člen
Občinski svet ima naslednja stalna delovna telesa, odbore in komisije:
1. komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja,
2. statutarno-pravna komisija,
3. komisija za vloge in pritožbe,
4. odbor za družbene dejavnosti,
5. odbor za proračun, finance in občinsko premoženje,
6. odbor za gospodarstvo,
7. odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja,
8. odbor za urbanizem,
9. odbor za gospodarske javne službe in varstvo okolja.
94. člen
(1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima sedem članov, ki jih imenuje svet izmed svojih članov.
(2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
1. svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih organov in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij,
2. oblikuje predloge sklepov o podaji mnenja oziroma soglasja k imenovanju ravnateljev in direktorjev javnih zavodov,
3. opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije,
4. svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti sveta,
5. pripravlja predloge odločitev sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve občinskega sveta, (zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev),
6. obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet.
95. člen
(1) Statutarno-pravna komisija občinskega sveta ima pet članov.
(2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika sveta in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih svet sprejema v obliki predpisov.
(3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni, podzakonskimi in drugimi predpisi in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine.
(4) Komisija lahko predlaga svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter avtentično razlago določb splošnih aktov občine.
(5) Med dvema sejama sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik sveta.
96. člen
Komisija za vloge in pritožbe ima pet članov in obravnava vloge, pritožbe ter posreduje pri pristojnih organih.
97. člen
Odbor za družbene dejavnosti ima sedem članov in opravlja naloge iz 75. člena tega poslovnika, ki se nanašajo na:
1. vzpodbujanje zdravstva, socialnega skrbstva, predšolskega varstva, varstva otrok in družine, invalidov in ostarelih,
2. vzpodbujanje vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah izobraževanja ter izobraževanje odraslih,
3. pospeševanje kulturne, raziskovalne, knjižničarske, informacijsko-dokumentacijske dejavnosti,
4. razvoj športa in rekreacije,
5. promocijo občine – organizacijo promocijskih prireditev ter izdajanje ustreznih publikacij,
6. varstvo naravne in kulturne dediščine,
7. obravnavo proračunskega plana in zaključnega računa za to področje.
98. člen
Odbor za proračun, finance in občinsko premoženje, ki ima sedem članov opravlja naloge iz 75. člena tega poslovnika, ki se nanašajo na:
1. obravnavo vsebine proračuna in zaključnega računa občine,
2. financiranje porabnikov občinskega proračuna,
3. gospodarjenje z občinskim premoženjem in sredstvi,
4. najemanje posojil občine.
99. člen
Odbor za gospodarstvo ima sedem članov in opravlja naloge iz 75. člena tega poslovnika, ki se nanašajo na:
1. sodelovanje med občino in gospodarskimi subjekti,
2. problematiko zaposlovanja,
3. opredelitve industrijskih, podjetniških oziroma obrtnih con ter na pridobivanje investitorjev za gradnjo industrijskih in obrtnih objektov pod ugodnimi pogoji,
4. razvoj podjetništva, obrti, trgovine in turizma,
5. razvoj demografsko ogroženih in obmejnih območij,
6. stanovanjsko problematiko,
7. inovativno dejavnost,
8. obravnavo proračunskega plana in zaključnega računa za to področje.
100. člen
Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja ima sedem članov in opravlja naloge iz 75. člena tega poslovnika, ki se nanašajo na:
1. gospodarjenje in razdeljevanje sredstev, ki so v občinskem proračunu predvidena za razvoj, investicije in odškodnine v kmetijstvu,
2. posege in druge naloge v kmetijstvu, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti občine,
3. skrb za skladen razvoj podeželja,
4. obravnavo proračunskega plana in zaključnega računa za to področje.
101. člen
Odbor za urbanizem ima sedem članov in opravlja naloge iz 75. člena tega poslovnika, ki se nanašajo na:
1. varstvo naravnih spomenikov in arhitekturne kulturne dediščine,
2. spremembe prostorskih planov občine in načrtovanje drugih posegov v prostor,
3. urejanje prometnega režima na cestah, kjer je to v pristojnosti lokalne skupnosti,
4. naloge, ki v skladu z zakonom sodijo na področje, za katerega je ustanovljen odbor, v pristojnosti občine,
5. obravnavo proračunskega plana in zaključnega računa za to področje.
102. člen
Odbor za gospodarske javne službe in varstvo okolja ima sedem članov in opravlja naloge iz 75. člena tega poslovnika, ki se nanašajo na:
1. izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih objektov in naprav,
2. izgradnjo, vzdrževanje in upravljanje javnih cest, javnih poti, parkirišč, trgov, parkov in drugih javnih površin,
3. ustanavljanje, financiranje in nadzorovanje javnih služb s področja komunalne dejavnosti,
4. varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom, zbiranje in odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
5. obravnavo proračunskega plana in zaključnega računa za to področje.
103. člen
(1) Občasna delovna telesa ustanovi svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa, število članov in imenovanje le-teh.
(2) Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge.
V. AKTI SVETA
1. Splošne določbe
104. člen
(1) Občinski svet sprejema:
1. statut občine,
2. poslovnik o delu občinskega sveta,
3. proračun občine in zaključni račun proračuna,
4. planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte,
5. odloke,
6. odredbe,
7. pravilnike,
8. navodila,
9. sklepe.
(2) Svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, avtentične razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine.
(3) Akte svet sprejema na sklepčni seji. Za sprejem aktov sklepa je potrebna naslednja večina:
1. za statut občine dve tretjini vseh članov sveta,
2. za poslovnik o delu občinskega sveta dve tretjini prisotnih članov sveta,
3. proračun občine in zaključni račun, planski in razvojni akti občine ter prostorski izvedbeni akti, odloki, odredbe, pravilniki, navodila in sklepi se sprejemajo z večino članov sveta, ki glasujejo.
105. člen
(1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v sprejem župan.
(2) Komisije in odbori sveta ter vsak član sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka.
(3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta.
106. člen
(1) Akte, ki jih sprejema svet, podpisuje župan.
(2) Izvirnike aktov sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave.
107. člen
Svet sprejema splošne akte (v nadaljevanju: akti) v rednem, skrajšanem in nujnem postopku.
2. Redni postopek za sprejem odloka
108. člen
(1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev.
(2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. Glede na vsebino odloka mora biti uvodu priloženo tudi grafično ali kartografsko gradivo.
(3) Če je predlagatelj odloka delovno telo sveta ali član sveta pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje sveta.
109. člen
(1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah sveta.
(2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah sveta, tudi kadar ni predlagatelj.
110. člen
Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah.
111. člen
(1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka.
(2) Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku.
(3) Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali, da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne.
(4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj umakne predlog odloka.
(5) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko svet, na predlog predlagatelja, sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita.
112. člen
Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne.
113. člen
(1) V drugi obravnavi člani sveta razpravljajo o posameznih členih predloga odloka.
(2) V drugi obravnavi predloga odloka lahko člani sveta predlagajo spremembe in dopolnitve naslova in členov predloga odloka samo v obliki amandmaja. Amandmaji morajo biti posredovani predlagatelju v pisni obliki najkasneje tri dni pred dnem določenim za sejo sveta. Na sami seji lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov sveta.
(3) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in amandmaje na amandmaje članov sveta k vsakemu predlogu odloka.
(4) Amandma mora biti predložen v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma.
(5) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno.
(6) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti.
114. člen
(1) O vsakem amandmaju se glasuje posebej.
(2) Glasovanje se izvede tako, da se najprej glasuje o uskladitvenem amandmaju predlagatelja, kolikor je bil ta podan, nato o amandmajih predlagatelja, potem pa še o drugih amandmajih po vrstnem redu tako, kot so bili vloženi.
(3) Če predsedujoči ugotovi, da so zaradi sprejetega oziroma nesprejetega amandmaja drugi amandmaji postali brezpredmetni, se o njih ne glasuje.
(4) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli potrebna večina članov sveta, ki glasujejo.
115. člen
(1) Statut občine in poslovnik sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka.
(2) Proračun občine sprejema svet po postopku, določenem s tem poslovnikom.
116. člen
O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače.
117. člen
(1) Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine.
(2) V primeru, da postopki niso zaključeni občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval.
3. Nujni postopek za sprejem odlokov
118. člen
(1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po nujnem postopku. Po nujnem postopku sprejema občinski svet tudi avtentične razlage določb splošnih aktov občine.
(2) Nujni postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi nujnega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda.
(3) Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po nujnem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka.
(4) Pri nujnem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka.
(5) Pri nujnem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji.
(6) Pri nujnem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka.
4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov
119. člen
(1) Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre:
1. za manj zahtevne spremembe in dopolnitve,
2. prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom,
3. uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine,
4. spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča,
5. prečiščena besedila aktov.
(2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predloga.
(3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka.
120. člen
(1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.
(2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.
5. Postopek za sprejem proračuna
121. člen
(1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini.
(2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun.
(3) Župan lahko občinskemu svetu skupaj z osnutkom proračuna za naslednje proračunsko leto predloži tudi osnutek proračuna za leto, ki temu sledi, vendar samo znotraj mandatnega obdobja, za katero je bil občinski svet izvoljen.
122. člen
(1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v tridesetih dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v šestdesetih dneh po izvolitvi sveta.
(2) Župan pošlje vsem članom sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava.
(3) V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu svetu:
1. temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna,
2. načrtovane politike občine,
3. oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih,
4. okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt,
5. načrt razvojnih programov,
6. načrt nabav.
(4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava.
(5) Če občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedem dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi sveta v njem upoštevani.
(6) Če občinski svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi sveta pošlje v javno razpravo župan.
123. člen
(1) Predlog proračuna mora biti v javni razpravi najmanj 15 dni.
(2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine.
(3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh.
124. člen
(1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti krajevnih skupnosti ter zainteresirana javnost.
(2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu.
(3) Predsedniki delovnih teles sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan ali predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine.
125. člen
(1) Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjeni odlok o proračunu občine ter skliče sejo sveta, na kateri se bo obravnaval.
(2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se vložijo pri županu.
(3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. O amandmajih, ki niso pripravljeni v skladu s tem načelom, se ne glasuje.
126. člen
(1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni ter obrazloži zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna.
(2) V nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlagani amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja.
(3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom sveta.
(4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj.
127. člen
(1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine, v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine.
(2) Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine.
(3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve.
(4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave.
(5) Občinski svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine.
(6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet.
(7) Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna.
(8) Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča, po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za sprejem odloka.
128. člen
Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme župan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana, podaljša s sklepom sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za nujni postopek za sprejem odloka.
129. člen
(1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine.
(2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa sveta, vendar o njem ni javne razprave.
(3) Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna.
6. Postopek za sprejem prostorskih aktov
130. člen
(1) Prostorske akte, za katere je z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, določen postopek, ki zagotavlja sodelovanje občanov pri oblikovanju njihove vsebine, sprejme občinski svet z odlokom v eni obravnavi, ki se opravi v skladu z določbami tega poslovnika, ki urejajo drugo obravnavo predloga odloka.
(2) Če je k odloku sprejet amandma, ki spreminja s predlogom prostorskega akta določeno prostorsko ureditev, ki je bila razgrnjena in v javni obravnavi se šteje, da prostorski akt ni sprejet in se postopek o odloku konča.
(3) Postopek sprejemanja prostorskega akta se začne znova z razgrnitvijo predloga, v katerega je vključen amandma iz prejšnjega odstavka.
7. Postopek za sprejem avtentične razlage
131. člen
(1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok, lahko poda zahtevo za avtentično razlago določb občinskih splošnih aktov.
(2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za avtentično razlago.
(3) Zahtevo za avtentično razlago najprej obravnava statutarno pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog avtentične razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek.
(4) Občinski svet sprejema avtentično razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka.
8. Postopek za sprejem prečiščenega besedila
132. člen
(1) Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi sprememb in dopolnitev najmanj ene četrtine števila njegovih členov spremenjen, predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta in prečiščeno besedilo akta z vidno označenimi spremembami in dopolnitvami.
(2) Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi oziroma sprejme občinski svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka.
(3) Spremembe in dopolnitve akta ter prečiščeno besedilo se objavita v skladu s statutom občine.
133. člen
(1) Po sprejetju večih sprememb in dopolnitev odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno četrtino njegovih členov, pripravi občinska uprava uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta.
(2) Uradno prečiščeno besedilo statuta ali poslovnika se pripravi po vsaki sprejeti spremembi in dopolnitvi statuta oziroma poslovnika.
(3) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika sveta ali odloka, tako določi občinski svet.
(4) Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka določi oziroma sprejme občinski svet po skrajšanem postopku za sprejem odloka.
(5) Uradno prečiščeno besedilo se objavi v skladu s statutom občine.
VI. VOLITVE IN IMENOVANJA
1. Splošne določbe
134. člen
(1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika.
(2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali.
135. člen
(1) Če se javno glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se opravi javno poimensko glasovanje, pri katerem vsak član sveta pove ime in priimek kandidata, za katerega glasuje.
(2) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje.
(3) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati.
(4) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«.
(5) Če se tajno glasuje o več kandidatih za več istovrstnih funkcij, se lahko glasuje za največ toliko kandidatov, kot je funkcij.
136. člen
Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če zanj glasuje večina članov sveta, ki so glasovali. Pri tajnem glasovanju se za navzoče štejejo člani sveta, ki so prevzeli glasovnice.
137. člen
(1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom.
(2) Pri ponovnem glasovanju se glasuje o kandidatih po vrstnem redu glede na število glasov, dobljenih pri prvem glasovanju. Če pa se ponovno glasuje o kandidatih, ki so pri prvem glasovanju dobili enako število glasov, se glasuje po abecednem vrstnem redu kandidatov.
(3) Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri ponovnem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, ali pa ni izvoljeno zadostno število kandidatov, se za manjkajoče kandidate ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega predloga kandidatur.
138. člen
Če se glasuje o več kandidatih o več istovrstnih funkcijah, se lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kot je funkcij, pri tem so izvoljeni tisti kandidati, ki so prejeli največ glasov.
2. Imenovanje članov delovnih teles sveta
139. člen
(1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Lista kandidatov vsebuje predlog kandidata za predsednika in namestnika predsednika delovnega telesa ter predlog kandidatov za člane delovnega telesa.
(2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede poimensko imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta.
(3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa.
3. Imenovanje člana sveta za začasno opravljanje funkcije župana
140. člen
(1) V primeru, da ima občina več podžupanov, in župan, ki mu je predčasno prenehal mandat, ne določi, kateri od dveh ali več podžupanov bo začasno opravljal funkcijo župana, ali če je župan razrešen, imenuje svet izmed svojih članov člana, ki bo to funkcijo opravljal do izvolitve novega župana.
(2) O tem, ali se imenovanje izvede na podlagi javnega ali tajnega glasovanja, odloči svet pred glasovanjem o imenovanju.
(3) Kandidat je imenovan, če dobi večino glasov navzočih članov sveta.
4. Postopek za razrešitev
141. člen
(1) Oseba, ki jo voli ali imenuje svet, se razreši po postopku, ki ga določa ta poslovnik, če ni z drugim aktom določen drugačen postopek.
(2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagatelja, ki je skladno s statutom občine in tem poslovnikom pristojen za podajo predloga za izvolitev ali imenovanje osebe, ali na predlog najmanj ene četrtine članov sveta. Če predlagatelj razrešitve ni komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, se predlog razrešitve vloži pri komisiji.
(3) Predlog za razrešitev mora vsebovati obrazložitev, v kateri so navedeni razlogi za razrešitev.
142. člen
(1) Predlog za razrešitev se posreduje županu. Če predlog ne vsebuje obrazložitve po določilih drugega odstavka prejšnjega člena, ga župan vrne predlagatelju v dopolnitev.
(2) Predlog za razrešitev mora biti vročen osebi, na katero se nanaša, najmanj osem dni pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, na katero se razrešitev nanaša, ima pravico pisno se opredeliti o predlogu razrešitve.
(3) Župan uvrsti predlog za razrešitev na prvo sejo sveta, do katere je mogoče upoštevati rok iz prejšnjega odstavka tega člena.
143. člen
(1) Po končani obravnavi predloga za razrešitev svet sprejme odločitev o predlogu z večino, ki je predpisana za izvolitev ali imenovanje osebe, zoper katero je vložen predlog za razrešitev.
(2) O razrešitvi se izda pisni odpravek sklepa s pravnim poukom.
5. Odstop članov sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine
144. člen
(1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti.
(2) Županu in članom sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat.
(3) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
(4) Na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občinski svet s sklepom ugotovi predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa.
(5) Sklep o predčasnem prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji, ki postopa v skladu z zakonom.
145. člen
(1) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji.
(2) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu sveta dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata.
VII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM
146. člen
(1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje.
(2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov.
(3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali.
147. člen
(1) Župan skrbi za izvajanje odločitev sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan, ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave, o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta.
(2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni in navesti razloge za neizvršitev sklepa.
(3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti.
(4) Župan skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine.
(5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine.
VIII. JAVNOST DELA
148. člen
(1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno.
(2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s pisnimi sporočili na spletni strani občine, s posredovanjem pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu sveta, delovnih teles sveta, župana in občinske uprave.
(4) Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost.
149. člen
(1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta.
(2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov.
(3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave.
(4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje.
IX. DELO SVETA V IZREDNEM STANJU
150. člen
(1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja sveta, ki jih določa statut in ta poslovnik.
(2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane.
X. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA
151. člen
(1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka.
(2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov.
152. člen
(1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno pravni komisiji, da do naslednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe.
(2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno pravna komisija.
(3) Vsak član sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno pravna komisija, odloči svet.
XI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
153. člen
Določbe 93. do vključno 102. člena tega poslovnika, ki se nanašajo na poimenovanje, število članov in naloge delovnih teles, se začnejo uporabljati po prvih naslednjih volitvah članov v Občinski svet Občine Brežice.
154. člen
Z dnem uveljavitve tega poslovnika preneha veljati Poslovnik Občinskega sveta Občine Brežice, sprejet na 11. seji občinskega sveta dne 23. decembra 1999.
155. člen
Ta poslovnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan l.r.
