Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 112/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A in 70/08), 21., 29., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 27/08 – odl. US, 76/08 in 100/08 – odl. US), 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08, 21/08 – popr. in 76/08 – ZIKS-1C), 3. in 10. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Brežice (Uradni list RS, št. 32/08 in 99/08) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 10/09) je Občinski svet Občine Brežice na 19. redni seji dne 14. 5. 2009 sprejel

Ta odlok določa način opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: javna služba) na območju Občine Brežice, ki obsega:
1. organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
2. vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
3. pogoje za zagotavljanje in uporabo javne kanalizacije,
4. pravice in obveznosti uporabnikov,
5. vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
6. cene storitev javne službe,
7. nadzor nad izvajanjem javne službe,
8. druge elemente, potrebne za opravljanje in razvoj gospodarske javne službe.

Ta odlok je tudi koncesijski akt za obvezno gospodarsko javno službo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, s katerim so določeni predmet in pogoji za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode ter urejena druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje gospodarske javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.

Javno službo zagotavlja Občina Brežice v obliki koncesionirane gospodarske javne službe na območju Občine Brežice v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

(1) Storitve javne službe po tem odloku se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in na padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin ali streh.
(2) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvih. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok na presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
2. Padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo.
3. Kanalizacija je omrežje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje odpadne vode iz stavb ali ločeno od njih oziroma skupaj z njimi tudi padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin.
4. Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Javna kanalizacija je lokalna gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na javno kanalizacijo, greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki so v zasebni lasti, niso objekti javne kanalizacije.
5. Interna kanalizacija je sistem kanalov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki so namenjene odvajanju odpadne in padavinske vode od mesta nastanka do izpusta v javno kanalizacijsko omrežje.
6. Javna površina je površina objekta ali dela objekta občinske gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih o graditvi objektov.
7. Kanalizacijski priključek po tem odloku je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.
8. Uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, ki je priključena na javno kanalizacijo oziroma fizična ali pravna oseba, ki koristi storitve javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
9. Nepretočna greznica je neprepusten zbiralnik komunalne odpadne vode, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda in izločeno blato v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
10. Pretočna greznica je naprava za čiščenje komunalne odpadne vode brez ozračevanja, v kateri se komunalna odpadna voda anaerobno obdela skladno s standardoma SIST DIN 4261 – del 1 in SIST EN 752-1: 1995.
11. Skupna čistilna naprava je čistilna naprava za mešanico komunalne ali padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku.
12. Mala komunalna čistilna naprava je naprava za obdelavo komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja manjšo od 2.000 PE, v kateri poteka biološka razgradnja na način, določen skladno s predpisi o emisiji snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav. Za malo komunalno čistilno napravo z zmogljivostjo čiščenja do 50 PE se šteje tudi naprava za čiščenje komunalne odpadne vode, ki je izdelana v skladu s standardi od SIST EN 12566-1 do SIST EN 12566-5 in iz katere se v skladu s temi standardi odvaja očiščena odpadna voda neposredno v površinsko vodo preko filtrirne naprave za predčiščeno komunalno odpadno vodo ali posredno v podzemno vodo preko sistema za infiltracijo v tla.
13. Populacijski ekvivalent (v nadaljnjem besedilu: PE) je enota za obremenjevanje vode, določena s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Drugi pojmi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen kot je določeno v zakonu o varstvu okolja in podzakonskih predpisih, ki so izdani na njegovi podlagi.

(1) Pristojni organ za izvajanje tega odloka je, če ni z odlokom ali zakonom drugače določeno, organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni organ), ki opravlja tudi strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, skrbi za koordinacijo med občino in izvajalcem javne službe in izvaja nadzor nad izvajanjem javne službe skladno s predpisi in dogovorjenim načrtom nadzora in zagotavljanja kakovosti.
(2) Organ, pristojen za inšpekcijski nadzor in organ za odločanje o kršitvah določb tega odloka je, če ni z zakonom ali podzakonskim predpisom ali odlokom drugače določeno, Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica (v nadaljevanju: prekrškovni organ).
(3) Pristojni organ in prekrškovni organ lahko pri opravljanju nadzora izdajajta odločbe ter odrejata druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(4) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina s tem odlokom prenese na izvajalca javne službe so:
– strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe, varnim in zanesljivim obratovanjem javne kanalizacije ter vzdrževanje objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe;
– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za načrtovanje in usklajevanje rabe javne kanalizacije;
– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;
– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe;
– vodenje katastra javne kanalizacije;
– načrtovanje razvoja infrastrukturnih objektov in naprav javne kanalizacije, namenjenih izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.
(5) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni v skladu s tem odlokom kršitelje prijaviti prekrškovnemu organu ali pristojnemu organu.

(1) Izvajalec gospodarske javne službe je fizična ali pravna oseba, kateri se podeli koncesijo na celotnem območju Občine Brežice v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
(2) Izvajalec javne službe pripravi Tehnični pravilnik z navodili, normativi in standardi o javni kanalizaciji in storitvah javne službe v Občini Brežice (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik). Tehnični pravilnik sprejme občinski svet.

Občina zagotavlja izvajanje storitev javne službe na vseh poselitvenih območjih na njenem območju.

(1) Javna kanalizacija je last Občine Brežice in se odda v najem izvajalcu javne službe. Objekti in naprave javne kanalizacije, ki se oddajo v najem izvajalcu javne službe, so:
– primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije,
– komunalne čistilne naprave so naprave v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav,
– male čistilne naprave, ki so v lasti Občine Brežice.
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena morajo biti pred izročitvijo izvajalcu javne službe natančno popisani, popis pa je priloga pravne ureditve razmerja med občino in izvajalcem javne službe.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajeno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti obravnavano kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last občini.
(2) Za prevzem objektov in omrežij iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster,
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov.

(1) Vodenje zbirke podatkov o omrežjih in objektih gospodarske javne infrastrukture (v nadaljevanju: kataster javne kanalizacije) zagotavlja občina. Kataster javne kanalizacije z vsemi zbirkami podatkov je last občine. Vodenje katastra se podeli v izvajanje izvajalcu javne službe. Stroški se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Brežice.
(2) Kataster javne kanalizacije se vodi skladno s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje in vsebino katastra javne infrastrukture za posamezne vrste omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture. Kataster se vodi v obliki informatizirane baze podatkov.
(3) Vpogled v podatke katastra javne kanalizacije je javen. Do podatkov katastra javne kanalizacije se dostopa v skladu s predpisi, ki urejajo pogoje in način računalniškega dostopa do podatkov zemljiškega katastra, katastra stavb in registra prostorskih enot, ki jih vodi in vzdržuje geodetska uprava.

(1) Če je več stavb na geografsko zaokroženem območju, na katerem ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo in je skupna obremenitev zaradi odvajanja te odpadne vode manjša od 50 PE, se lahko komunalna odpadna voda, ki nastaja v teh stavbah, odvaja v kanalizacijo, ki nima statusa javne kanalizacije in čisti v mali komunalni čistilni napravi, ki je namenjena skupnemu čiščenju in je v lasti in upravljanju lastnikov stavb.
(2) Če odvajanje odpadne vode na način iz prvega odstavka tega člena ni možno, se komunalna odpadna voda izjemoma lahko zbira v nepretočni greznici, katere praznjenje je zagotovljeno v okviru storitev javne službe.

(1) Javna služba se mora izvajati v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki mora vsebovati podatke, določene z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje občini v uskladitev najpozneje do 31. 10. v tekočem letu. Izvajalec javne službe pripravi program v elektronski obliki v skladu z navodili, ki jih na spletnih straneh objavi ministrstvo, pristojno za okolje. Izvajalec javne službe mora usklajeni program posredovati do 31. 12. tekočega leta v elektronski obliki ministrstvu, pristojnemu za okolje, v skladu z navodili, ki jih na spletnih straneh objavi ministrstvo, pristojno za okolje.
(3) Program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode mora biti sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja izvajalca javne službe.

(1) Javna služba po tem odloku v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, obsega:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta in
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave, ne glede na to, ali male komunalne čistilne naprave upravlja izvajalec javne službe v okviru storitev javne službe ali jih upravlja druga oseba.
(2) V okviru javne službe po tem odloku mora izvajalec javne službe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelavo njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(3) Izvajalec javne službe mora zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
(4) Izvajalec javne službe poleg nalog, ki jih določa zakon in podzakonski predpis o nalogah, ki se izvajajo v okviru javne službe, izvaja še naslednje naloge:
– predlaga razvoj in izgradnjo manjkajoče javne kanalizacije,
– svetuje uporabnikom in izvaja nadzor nad izvajanjem odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih vod pri uporabnikih,
– nadzoruje uporabnike v zvezi z izvajanjem priključitev na javno kanalizacijo,
– na podlagi posebnega naročila mora opravi nujna in nepredvidena vzdrževalna dela in storitve, čeprav niso zajeta v programu dela,
– obračun storitev javne službe ter drugih dajatev določenih z zakonom, podzakonskimi predpisi in s tem odlokom.

(1) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi, se mora odvajati v javno kanalizacijo ali neposredno v malo komunalno čistilno napravo, ali način, določen v 12. člena tega odloka.
(2) Komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi v naselju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo, se mora obvezno neposredno odvajati v javno kanalizacijo.
(3) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, kjer je predpisano odvajanje v javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(4) Izjemoma se komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi znotraj območja naselja ali dela naselja, kjer je predpisano odvajanje v javno kanalizacijo, odvaja na način iz 12. člena tega odloka, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno le z namestitvijo naprav za prečrpavanje.
(5) Do zagotovitve komunalne opremljenosti območij poselitve, kjer je v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi potrebno odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, je dovoljeno odvajati komunalno odpadno vodo v obstoječe greznice, do izgradnje javne kanalizacije je dopustno tudi odvajanje odpadne vode v nepretočne greznice in male komunalne čistilne naprave.
(6) Odvajanje komunalne odpadne vode v nepretočne greznice je dovoljeno na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in kjer ni predpisano odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, če obremenjevanje okolja zaradi nastajanja odpadne vode v stavbi ne presega 50 PE in je nepretočna greznica zgrajena v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode, upravljavec nepretočne greznice pa zagotavlja njeno praznjenje z uporabo storitev javne službe, izvajalec javne službe pa čiščenje prevzete komunalne odpadne vode in blata v komunalni čistilni napravi.
(7) Na območjih iz prejšnjega odstavka lahko lastniki stavb odvajajo komunalno odpadno vodo tudi neposredno v malo komunalno čistilno napravo.

(1) Odvajanje odpadne vode se izvaja na območju Občine Brežice po:
– primarnem kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavljajo kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi, ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežjih na posameznih območjih naselja in ki se zaključi v komunalni ali skupni čistilni napravi;
– po sekundarnem kanalizacijskem omrežju javne kanalizacije, ki ga sestavlja sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode ipd.), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu in ki se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.
(2) Čiščenje odpadne vode se izvaja na območju Občine Brežice v:
– komunalnih čistilnih napravah in skupni čistilni napravi za odpadne vode, ki se odvajajo preko primarnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključena,
– malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode, ki se odvajajo preko sekundarnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključena.

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
(2) Izvajalec javne službe mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca opraviti v roku šest mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(3) Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije, ki se zaključi s komunalno ali skupno čistilno napravo, odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode, kar mora obvezno izvršiti po predhodno pridobljenem soglasju izvajalca javne službe in pod nadzorom izvajalca javne službe. Stroški nadzora bremenijo uporabnika.

(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega soglasja izvajalca javne službe ob upoštevanju pogojev iz tega odloka po tem, ko so s strani uporabnika poravnane vse obveznosti.
(2) Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko skupnega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka, ki morajo pred priključitvijo medsebojna razmerja v zvezi s priključkom urediti s pogodbo, v kateri morajo tudi določiti upravljalca priključka, en izvod pogodbe pa morajo izročiti izvajalcu javne službe.
(3) Sprememba dimenzije priključka, trase, merskega mesta in izvedba dodatnega priključka se obravnava na enak način kot da gre za nov kanalizacijski priključek.

(1) Začasni priključek na javno kanalizacijo se izvede le za gradbišča, javne prireditve in začasne objekte in je mogoč pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječe javne kanalizacije.
(2) Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca javne službe. K vlogi za pridobitev začasnega priključka mora biti priložen dokument, ki utemeljuje začasno potrebo. Soglasje se izda za določeno dobo do enega leta, ki se lahko iz utemeljenih razlogov podaljša še za eno leto.

(1) Uporabnik mora izvajalca javne službe pravočasno obvestiti o začetku del za priključitev stavbe na javno kanalizacijo.
(2) Vsa dela na kanalizaciji in priključkih na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen in registriran izvajalec pod nadzorom upravljalca.
(3) Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede izvajalec javne službe na stroške uporabnika. Stroške nadzora izvajalec javne službe zaračuna na podlagi tarifnega sistema, ki ga občina določi v posebnem odloku.
(4) Stavba, ki se zaradi neugodne lege v prostoru nahaja pod koto dna odvodnega kanala, se na javno kanalizacijo priključi preko hišnega črpališča, ki ga je dolžan zgraditi in upravljati lastnik stavbe.
(5) Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.

(1) Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zasebnega zemljišča in javne lastnine.
(2) Če revizijskega jaška ni mogoče postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu javne službe dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(3) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti zunaj stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.
(4) Izvajalcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.

Kanalizacijski priključek se lahko ukine le na podlagi pisnega zahtevka uporabnika, ki nosi tudi stroške ukinitve. Izvajalec po ukinitvi priključka izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.

Obveznosti izvajalca javne službe po tem odloku so:
1. zagotavljati redno in nepretrgano odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode,
2. skrb za brezhibno delovanje ter vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije, ki so v njegovem upravljanju,
3. skrb za meritve in obračun odvedene in očiščene odpadne vode ter za obračun ostalih storitev javne službe (npr. praznjenje greznic),
4. redno kontrolirati sestav odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode ter pregledovati dnevnik obratovanja le-teh,
5. neposredno ali prek sredstev javnega obveščanja obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda,
6. omogočati priključitev na javno kanalizacijo,
7. pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
8. sistematično pregledovati objekte in naprave javne kanalizacije ter priključne jaške,
9. izdelati načrt ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile,
10. organizirati odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile ter o tem poroča pristojnemu organu,
11. vzpostaviti in voditi evidenco uporabnikov z greznicami, na podlagi katere pripravlja terminski plan za redno praznjenje, v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
12. kontrolirati in izvajati praznjenje greznic skladno s terminskim planom,
13. v zvezi z delovanjem malih čistilnih naprav zagotoviti vse potrebne storitve v skladu z zakonom in predpisi,
14. pristojnemu organu občine in ministrstvu poročati ter predložiti program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode ter ostale akte, na način in v rokih, ki jih opredeljuje zakon in podzakonski predpis o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne javne službe,
15. za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, izvajati ukrepe za zmanjševanje količin padavinske vode, ki se odvajajo v to javno kanalizacijo zlasti tiste, ki se odvaja s streh,
16. za naselje ali del naselja, ki je opremljeno z mešano javno kanalizacijo za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode, zagotoviti ustrezno zadrževanje prvega naliva padavinske odpadne vode v napravah za zadrževanje in mehansko čiščenje ter za zajeto padavinsko vodo po končanem nalivu odvajanje v čistilni napravo,
17. načrtovanje izvajanja vzdrževanja javne kanalizacije,
18. izvajanje predpisanih storitev na območjih, kjer ni javne kanalizacije,
19. izdelovanje programskih rešitev, ki obsegajo pisno in slikovno gradivo z usmeritvami, kako naj se izvaja širitev javne kanalizacije v okviru opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo,
20. vodenje predpisanih evidenc, poročanje in priprava programov v skladu s podzakonskimi predpisi in omogočanje občini dostop do podatkov iz evidenc,
21. redno obračunavanje storitev javne službe, okoljskih dajatev in ostalih s posebnimi predpisi določenih dajatev,
22. izvajanje rednih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
23. predlaganje investicijskih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
24. izvajanje javnih pooblastil,
25. kontroliranje ustreznosti kanalizacijskega priključka pred priključitvijo stavbe na javno kanalizacijo na stroške uporabnika v skladu s soglasjem za priključitev in v okviru nadzora nad izvedbo priključka,
26. vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture,
27. izvajanje drugih obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe.

(1) Izvajalec javne službe mora lastnike greznic in upravljavce malih komunalnih čistilnih naprav z naznanilom na spletu, v sredstvih javnega obveščanja ali na krajevno običajen način obvestiti o:
– komunalni ali skupni čistilni napravi, na kateri se obdeluje komunalna odpadna voda in blato,
– rokih in času praznjenja nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzemanja blata malih komunalnih čistilnih naprav,
– načinu predvidene obdelave prevzetega blata ter nadaljnje uporabe, predelave ali odstranjevanja obdelanega blata in
– drugih pogojih za praznjenje nepretočnih greznic, obstoječih greznic in prevzem blata malih komunalnih čistilnih naprav.
(2) Izvajalec javne službe mora upravljavce površin, iz katerih se odvaja padavinska voda v javno kanalizacijo, redno obveščati, da naj:
– na svojih površinah redno čistijo in vzdržujejo utrjene površine in peskolove ter lovilce olj na njih in
– čistijo in vzdržujejo svoje kanalske vode, namenjene za odvajanje padavinske vode.

Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se za odvajanje komunalne odpadne vode uporabljajo objekti, ki izpolnjujejo zahteve, določene za kanalizacijo v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti, da se komunalna odpadna voda z območij poselitev, kjer se odvaja v javno kanalizacijo, pred odvajanjem posredno ali neposredno v vode očisti tako, da parametri komunalne odpadne vode ne presegajo predpisanih mejnih vrednosti.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena mora biti za komunalno odpadno vodo, ki se odvaja po javni kanalizaciji z območij poselitve z obremenjenostjo, manjšo od 2.000 PE, zagotovljeno čiščenje v skladu s podzakonskim predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku in ga obdelati na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na štiri leta.
(2) Če izvajalec javne službe sam ne upravlja komunalne ali skupne čistilne naprave, ki je opremljena za obdelavo blata, mora zagotoviti obdelavo blata pri upravljavcu komunalne ali skupne čistilne naprave, ki ima za obdelavo blata proste zmogljivosti, ali ga obdelati v premični napravi za obdelavo blata.
(3) Za obdelano blato komunalnih in skupnih čistilnih naprav mora izvajalec javne službe zagotoviti predelavo in odstranjevanje blata po predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti redno praznjenje nepretočnih greznic.
(2) Izvajalec javne službe mora prevzeto komunalno odpadno in padavinsko vodo iz nepretočne greznice odvažati v čiščenje na komunalno ali skupno čistilno napravo.

Izvajalec javne službe mora za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in za stavbe zunaj naselja, zagotoviti prevzem blata iz obstoječih greznic ter njegovo obdelavo na komunalni ali skupni čistilni napravi, ki je opremljena za obdelavo blata, najmanj enkrat na štiri leta.

(1) Če izvajalec javne službe upravlja s komunalno čistilno napravo, mora kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z blatom. V načrt ravnanja z blatom mora izvajalec javne službe vključiti tudi ravnanje z blatom malih komunalnih čistilnih naprav, če ga v okviru storitev javne službe prevzema od upravljavcev malih komunalnih čistilnih naprav ali od upravljavcev komunalnih čistilnih naprav, ki sami ne zagotavljajo ravnanja z blatom.
(2) Načrt ravnanja z blatom iz prejšnjega odstavka mora biti izdelan v skladu podzakonskim predpisom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode.

(1) Izvajalec mora v okviru javne službe vzdrževati in čistiti javno kanalizacijsko omrežje za odvajanje padavinske vode.
(2) Za odpadke iz peskolovov in lovilcev olj mora izvajalec javne službe kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z odpadki iz peskolovov in lovilcev olj in ravnati s temi odpadki skladno z načrtom.

Izvajalec javne službe mora voditi evidence v skladu s predpisi, ki veljajo za področje izvajanja javne službe.

(1) Izvajalec javne službe mora ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja, najkasneje do 31. marca tekočega leta posredovati letno poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto, katerega sestavni del so tudi podatki iz evidence iz 32. člena odloka. Poročilo o izvajanju javne službe je treba poslati ministrstvu na podlagi navodila, ki ga objavi ministrstvo na svojih spletnih straneh.
(2) V roku iz prvega odstavka tega člena je izvajalec javne službe dolžan kopijo poročila iz prejšnjega odstavka po elektronski pošti posredovati tudi občini. Izvajalec javne službe mora v enakem roku občini posredovati tudi poročilo v pisni obliki, ki vsebuje podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti po pogodbi o javno-zasebnem partnerstvu;
– obveznostih, terjatvah in drugem premoženju izvajalca;
– pritožbah uporabnikov storitev javne službe in o njihovem reševanju;
– oddaji poslov podizvajalcem;
– škodnih dogodkih.
(3) Med letom je izvajalec javne službe dolžan obveščati občino oziroma drug pristojni organ o vseh dejstvih in pojavih, ki pomembneje vplivajo na izvajanje javne službe.

(1) Na podlagi tega odloka se izvajalcu javne službe podeljuje javno pooblastilo za odločanje v upravnih zadevah izdaje projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, soglasij za priključitev v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in za izdajanje smernic za načrtovanje predvidene prostorske ureditve in mnenj k predlogom prostorskih aktov v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje, soglasij za vse posege v prostor, kjer poteka javna kanalizacija in za vodenje evidenc v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih vod in za vodenje katastra.
(2) Soglasje za priključitev se izda takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:
– da je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil predpisano dokumentacijo,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz predhodnih soglasij,
– da je priključitev na javno kanalizacijo tehnično možna,
– da investitor predloži dokazilo o poravnanem komunalnem prispevku in drugih obveznostih, ki se morajo poravnati v primeru vsakega priklopa na javno kanalizacijo.
(3) Izvajalec izdaja smernice in mnenja k predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: smernice in mnenja), projektne pogoje (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektnim rešitvam in soglasja za priključitev (v nadaljnjem besedilu: soglasja) ter sklepa pogodbe za priključitev na podlagi predložene dokumentacije, in sicer za:
1. Smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora.
2. Pogoje:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– idejno zasnovo, ki mora vsebovati:
– opis posega,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
– kopija katastrskega načrta,
– situacija z vrisanim objektom,
– podatki o komunalni opremljenosti zemljišča.
3. Soglasja k projektnim rešitvam:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki mora vsebovati:
– vodilno mapo,
– zunanjo ureditev,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
– izjavo ustrezne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprave za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena).
4. Soglasja za priključitev:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– idejno zasnovo, ki mora vsebovati:
– opis posega,
– kopijo katastrskega načrta,
– situacijo z vrisanim objektom,
– podatke o komunalni opremljenosti zemljišča,
– zunanja ureditev,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
– izjavo ustrezne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprave za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena).
5. Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti gradnje objekta,
– kopija katastrskega načrta s posestnim listom,
– projekt PGD,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– situacijo objekta v merilu 1:1000 ali 1:500,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– hidravlični izračun s presojo vpliva na obstoječe razmere v sistemu odvajanja in čiščenja,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in oceno kvalitete in tipa odpadne vode,
– izjavo ustrezne strokovne institucije o vplivu predvidene gradnje na podtalnico in vodne vire v primeru, da se predvidena gradnja nahaja v varstvenih pasovih obstoječih ali predvidenih vodnih virov,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprave za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena),
– pravnomočno odločbo o odmeri komunalnega prispevka, v kolikor ni zajeta v izdanem gradbenem dovoljenju.
6. Pogodbo za začasni priključek (za gradbišče, javno prireditev ali začasni objekt):
– dokazilo o pravici razpolagati z zemljiščem oziroma objektom,
– dokazilo o pravici graditi in odločbo upravnega organa o začasnem objektu,
– situacija objekta v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt predvidene priključitve na javno omrežje,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal kanalizacijski priključek,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
7. Za ukinitev priključka:
– dokazilo o lastništvu objekta, kateremu se priključek ukinja,
– situacijo z vrisano stavbo in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500 in
– dokazilo, da na objektu komunalna in padavinska odpadna voda ne nastaja.
(4) Izvajalec lahko s ciljem racionalizacije postopkov po lastni strokovni presoji za konkretne primere zmanjša obseg potrebne dokumentacije iz točk 3 do 7 drugega odstavka tega člena.
(5) Izvajalec javne službe vodi kataster gospodarske javne infrastrukture in sodeluje pri tehničnih pregledih objektov, če je tako določeno s predpisi.

(1) Izvajalec javne službe ima pravico, da prekine odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda za krajši čas zaradi izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah javne kanalizacije ter za čas, ki je potreben, da se odpravijo okvare na objektih in napravah javne kanalizacije.
(2) V primeru prekinitve odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ki traja več kot 24 ur, mora izvajalec javne službe zagotoviti nadomestno odvajanje s premičnimi napravami.
(3) Izvajalec javne službe mora o prekinitvi iz zgornjega odstavka pravočasno obvestiti uporabnike o času, vzroku in predvidenem trajanju prekinitve.

(1) Izvajalec javne službe mora v okviru obratovalnega monitoringa zagotavljati občasne ali trajne meritve parametrov in količine odpadnih vod.
(2) Meritve se izvajajo na način in v obsegu, določenim s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.

Izvajalec javne službe, ki upravlja tudi s komunalno čistilno napravo, mora v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, voditi poslovnik za obratovanje čistilne naprave ter obratovalni dnevnik in občini omogočiti vpogled v navedena dokumenta.

(1) Izvajalec javne službe mora zagotoviti prve meritve in obratovalni monitoring za male čistilne naprave za vsako malo komunalno čistilno napravo na območju izvajanja javne službe, ne glede na to ali malo komunalno čistilno napravo upravlja izvajalec javne službe v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga oseba.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotoviti obratovalni monitoring v skladu z veljavnim predpisom, ki ureja področje emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav ter predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod.
(3) Izvajalec javne službe lahko v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, namesto obratovalnega monitoringa za male komunalne čistilne naprave na območju občine, izdela oceno obratovanja naprave, ne glede na to, ali malo komunalno čistilno napravo upravlja sam v okviru izvajanja storitev javne službe ali jo upravlja druga oseba.
(4) Upravljavec male komunalne čistilne naprave mora omogočiti izvajalcu javne službe redno izvajanje obratovalnega monitoringa oziroma izdelave ocene o obratovanju male komunalne čistilne naprave in mu na njegovo zahtevo predložiti vse predpisane podatke za izdelavo poročila o izvajanju obratovalnega monitoringa.

O občasnih ali trajnih meritvah mora izvajalec javne službe, ki upravlja z objekti javne kanalizacije, za vsako koledarsko leto izdelati poročilo v skladu s predpisom, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda in kopijo tega poročila poslati občini vsako leto do 31. marca za preteklo leto.

(1) Uporabniki imajo pravico do trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev izvajalca javne službe, ki je enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine.
(2) Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z dolžnostjo izvajalca javne službe, da opravlja storitve gospodarske javne službe, možnostjo vložitve pritožbe na župana občine zoper odločitve izvajalca javne službe, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil, možnostjo zahtevati varstvo pri Svetu za varstvo uporabnikov javnih dobrin v Občini Brežice zaradi odločitev, dejanj ali opustitev izvajalca javne službe, ki so v nasprotju z določbami tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo to javno službo in ukrepi, določenimi z zakonodajo o varstvu potrošnikov.

(1) Uporabniku se dovoljuje v javno kanalizacijo odvajati samo odpadne vode, ki ustrezajo predpisom o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda.
(2) Če izvajalec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo v nasprotju z določbami prvega in drugega odstavka tega člena, obvesti o dogodku prekrškovni organ, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere.

Uporabnikom je prepovedano:
– izpuščati v javno kanalizacijo vsebino greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij;
– izpuščati ali odvajati odpadno komunalno vodo, vsebino greznic, gnojišč, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij v okolje;
– odvajati odpadne vode neposredno v podzemne vode, celinske vode ali vode, namenjene pripravi pitne vode ali kopalne vode;
– komunalno in industrijsko odpadno vodo ali mešanico obeh odvajati v greznico ali jo v njej obdelovati;
– odvajati industrijsko odpadno vodo ali padavinsko odpadno vodo v malo komunalno čistilno napravo ali v javno kanalizacijo, ki se zaključi z malo komunalno čistilno napravo.

(1) Uporabnik mora na območju poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo odvajati v javno kanalizacijo, če je to tehnično možno in je za čiščenje industrijske odpadne vode zagotovljena zmogljivost komunalne ali skupne čistilne naprave, ki zaključuje javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo, v skladu z veljavnimi predpisi in pod pogoji, določenimi v soglasju za priključitev, kontrolirati sestavo odpadne industrijske vode in rezultate dostavljati izvajalcu javne službe, poročati v skladu s predpisi o monitoringu za industrijsko odpadno vodo.
(3) Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti izvajalcu javne službe vedno na razpolago.
(4) Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino tehnološke odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca javne službe.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– priključiti se na javno kanalizacijo v skladu s soglasjem izvajalca v rokih in na način, kot je določen v tem odloku,
– ne dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca javne službe,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski priključek skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem izvajalca,
– omogočati izvajalcu javne službe pregled stanja priključka na javno kanalizacijo in stalen dostop in nadzor nad kanalizacijskim priključkom in revizijskim jaškom,
– redno vzdrževati kanalizacijski priključek in interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami in zagotoviti njihovo vodotesnost,
– omogočiti dostop za izvedbo praznjenja greznic in malih komunalnih čistilnih naprav,
– javljati izvajalcu vse okvare na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku ter vse pojave, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– prijaviti upravljavcu vsako spremembo okoliščin, ki bistveno vpliva na količino in kvaliteto odpadne vode,
– spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode,
– uporabniki, ki odvajajo v javno kanalizacijo industrijsko odpadno vodo, morajo izvajalcu predložiti letno poročilo o emisijskem monitoringu,
– odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo izvajalca pisno obvestiti o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov predčiščenja,
– uporabniki ne smejo otežiti, onemogočiti ali prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku,
– odgovarjati za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, na lastnem ali tujem priključku, ki jo povzročijo,
– odgovarjati za škodo, povzročeno z drugim ravnanjem, ki pomeni kršitev določb tega odloka.

(1) Na območjih poselitve, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, mora upravljavec stavbe, v kateri nastaja komunalna odpadna voda zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo.
(2) Upravljavec stavbe na območju, kjer ni javne kanalizacije mora pod pogoji, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda, ki nastane v stavbi, pred odvajanjem v vode očisti na mali komunalni čistilni napravi oziroma se odvaja v nepretočno greznico.
(3) Če stavba nima upravljavca, določenega v skladu s predpisi, ki urejajo stanovanjska razmerja, prevzema obveznosti iz prejšnjih odstavkov tega člena lastnik stavbe oziroma lastniki delov stavbe, iz katerih se odvaja odpadna voda.

(1) Javna kanalizacija in kanalizacijski priključek morata biti vedno dostopna izvajalcu. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja izvajalca.
(2) Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije in kanalizacijskega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop, dovoliti prehod.

(1) Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zemljišč, v katerih poteka javna kanalizacija in kanalizacijski priključki, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov.
(2) Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del pri izvajalcu javne službe priskrbeti podatke o poteku javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
(3) Izvajalec del iz prvega odstavka tega člena mora po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo in kanalizacijske priključke v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom izvajalca javne službe.
(4) V primeru nastalih poškodb javne kanalizacije pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del dolžan naročiti popravilo poškodb pri izvajalcu javne službe in poravnati vse stroške popravila.

(1) Objekti in naprave uporabnikov so:
– interna kanalizacija,
– kanalizacijski priključek,
– greznice,
– male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, ki so v zasebni lasti.
(2) Objekti in naprave iz prvega odstavka tega člena niso objekti javne kanalizacije in so v lasti lastnikov stavb, ki jim pripadajo. Z njimi upravlja upravljavec stavbe ali lastniki stavbe.
(3) Lastniki ali upravljavci iz prejšnjega odstavka morajo na svoje stroške zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov,
– redno vzdrževanje greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti kanalizacijskih priključkov, greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na 20 let.
(4) Lastniki objektov in naprav iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov in naprav s pogodbo prenesejo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

Viri financiranja javne službe so:
– cena storitev javne službe,
– sredstva občinskega proračuna,
– drugi viri, določeni z zakonom ali odlokom občine.

Sredstva za razvoj infrastrukture se pridobivajo:
– iz plačil uporabnikov storitev javne službe,
– iz komunalnega prispevka,
– iz proračuna občine,
– iz proračuna države,
– iz drugih virov, določenih z zakonom ali odlokom občine.

(1) Cene storitev javne službe mora izvajalec javne službe oblikovati v skladu z merili iz zakona in podzakonskih predpisov o oblikovanju cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(2) Tarifni sistem odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode sprejme občina s posebnim odlokom, s katerim podrobneje določi elemente obračuna in osnovne tarifne postavke za obračun storitev javne službe po tem odloku.
(3) Uporabnik plačuje odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode v kubičnih metrih v enaki količini in v enakih razdobjih kot porabljeno pitno vodo. Podatke o porabljeni pitni vodi in druge potrebne podatke za obračun mora upravljalec vodovoda v roku 5 dni od opravljenih meritev porabe pitne vode, najmanj pa enkrat letno, posredovati izvajalcu.
(4) Če izvajalcu javne službe podatkov iz tretjega odstavka tega člena ne sporoči upravljalec vodovoda, jih mora v roku 15 dni od prejema poziva izvajalca uporabnik sam posredovati izvajalcu. Če uporabnik izvajalcu v prej določenem roku ne posreduje zahtevanih podatkov, se mu obračuna pavšalna količina 150 litrov vode na osebo na dan, po pridobitvi podatkov o dejanskih količinah pa se opravi obračun.

(1) Izvajalec javne službe mora še pred vložitvijo zahteve za pridobitev predhodnega soglasja pristojnega ministrstva k ceni, predložiti predlagano ceno v potrditev občinskemu svetu.
(2) Cenik storitev in njegove spremembe in dopolnitve se objavijo v Uradnem listu RS in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe iz prvega člena tega odloka, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo zakon in podzakonski predpisi s področja varstva okolja.

(1) Gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode se izvaja kot obvezna lokalna gospodarska javna služba na območju Občine Brežice.
(2) Predmet koncesije je opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, ki obsega naloge, določene v zakonu in podzakonskih predpisih, ki urejajo odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode in v tem odloku.
(3) Koncendent je Občina Brežice.
(4) Koncesijsko razmerje nastane z dnem, ko začne veljati koncesijska pogodba.
(5) Koncesionar si zagotavlja financiranje javne službe z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom javne službe. Plačilo koncesijske dajatve ni predvideno.
(6) Koncesijo lahko koncesionar deloma ali v celoti prenese na drugo osebo samo s predhodnim pisnim soglasjem koncedenta. Osebam, s katerimi je koncesionar dal skupno ponudbo za koncesijo, oziroma jih je v svoji ponudbi navedel kot osebe, ki bodo sodelovale pri izvedbi koncesije, lahko koncesionar prenese koncesijo brez predhodnega soglasja koncedenta, če je tak prenos skladen s ponudbo in koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 5 let.
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem, s katerim stopi koncesijska pogodba v veljavo. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 30 dneh po dnevu, s katerim je koncesijska pogodba začela veljati.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku tega roka.

(1) Koncesionar je dolžan izvajati dejavnost, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v tem odloku in zakonih in podzakonskih predpisih, ki urejajo način izvajanja odvajanja komunalne in padavinske odpadne vode in organizacijo gospodarske javne službe.
(2) Koncesionar ima na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe na celotnem območju občine izključno pravico izvajanja javne službe, izključno dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano, nemoteno in kakovostno izvajanje javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu ter pravico in obveznost rednega vzdrževanja gospodarske javne infrastrukture.

(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije;
– po prenehanju pogodbe prenesti v posest koncedenta objekte komunalne infrastrukture;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin, oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije;
– pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– voditi evidence in kataster v zvezi z javno službo in izvajanjem koncesije, usklajeno z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe o kršitvah.
(2) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.

(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ob vsakem času, 24 ur dnevno vse dni v letu.
(2) Koncesionar je dolžan vzdrževati v uporabnem stanju vse naprave, opremo in objekte javne službe. Vse morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti na slednjih, ki pomenijo tekočo obrabo in neposredno ne ogrožajo zdravja ljudi in varstva okolja, mora koncesionar odpraviti najkasneje v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega obvestila uporabnikov.

(1) Za izvajanje javne službe je odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je odgovoren za škodo, ki jo povzroči pri opravljanju koncesionarne gospodarske javne službe, v skladu z zakonom je odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncendentu, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist Občine Brežice.

(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
(2) Koncesionar mora za javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona, veljavnega za gospodarske družbe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(1) Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
– do zagotovljenih cen storitev,
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
– zahtevati vse obvezne in neobvezne storitve javne službe,
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo na uprabnika,
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.

(1) Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami,
– v roku 15 dni od nastanka prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki vpliva na izvajanje javne službe ali plačilo storitev,
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra in drugih obveznih zbirk podatkov.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti prekrškovni organ ali drug pristojen organ, ki lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.

(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko, s katero bo koncedent ustanovil razmerje statusnega partnerstva.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti;
– da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VII. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka;
– da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije, od tega najmanj eno osebo, ki ima visoko strokovno izobrazbo naravoslovno tehnične ali zdravstvene smeri;
– da razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo in da razpolaga s poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet izvajanja koncesije;
– da je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
– da je finančno in poslovno usposobljen;
– da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči državi, občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
– da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika;
– da predloži program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, skladen s podzakonskim predpisom, ki določa naloge, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje koncesije, ki jih določajo drugi predpisi.

(1) Koncesionarja se izbere z javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter vsebuje zlasti naslednje:
– navedbo in sedež koncedenta,
– podatke o objavi koncesijskega akta,
– predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
– začetek in predviden čas trajanja koncesije,
– postopek izbire koncesionarja,
– merila za izbor koncesionarja,
– način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije,
– druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
– način zavarovanja resnosti prijave,
– kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
– kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
– naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
– rok za izbiro koncesionarja,
– rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
– odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
– druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz drugega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Župan pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim na podlagi zahteve razpisno dokumentacijo tudi predati.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obvezno objavo iz drugega odstavka tega člena.

Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 66. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda ...).

(1) Merila za izbor koncesionarja so predvsem:
– cena stroškov izvajanja storitev javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, oblikovana v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo cene obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja,
– dolžina obdobja, v katerem koncesionar garantira, da ne bo predlagal povišanja cene iz prve alineje, ki ne sme biti krajše od dveh let,
– tehnična usposobljenost,
– kadrovska usposobljenost in znanja oseb, ki so pomembne za izvajanje koncesije (npr. višja stopnja izobrazbe, funkcionalna znanja),
– dosedanje pozitivne reference na področju izvajanja razpisane javne službe,
– celovitost ponujenega izvajanja javne službe v okviru iste osebe.
(2) Celotna merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, so natančno določena, opisana in ovrednotena v razpisni dokumentaciji (določen način njihove uporabe) ter navedena v vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(5) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.

(1) Koncesionar pridobi pravice dolžnosti iz koncesijskega razmerja z dnem uveljavitve koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Če v pogodbi ni drugače določeno, začne koncesijska pogodba veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.

(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(3) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije.

Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar uredita vsa vprašanja koncesijskega razmerja, in sicer:
– obliki in namenu koncesije;
– medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
– spremembah v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
– možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja;
– pogodbenih kaznih ter razlogih za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravicah in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih;
– pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb;
– pogojih za oddajo poslov podizvajalcem;
– dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
– način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
– pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
– medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe;
– razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
– način spreminjanja koncesijske pogodbe;
– prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje;
– posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.

Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.

(1) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) Nadzorstvo iz prvega odstavka tega člena opravlja tudi prekrškovni organ. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti strokovno institucijo ali izvedenca.
(3) Organi za izvajanje nadzora, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

(1) Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.

Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.

Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve točke prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi, če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje točke prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in točke prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.

(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov predpis o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

V primeru prenehanja koncesijskega razmerja ne smejo biti prizadete pravice uporabnikov, zato mora koncesionar gospodarsko javno službo opravljati, dokler koncedent ne zagotovi izvajanja javne službe na drug način oziroma podpiše pogodbo z drugim koncesionarjem, vendar največ eno leto.

(1) Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se izključno uporablja pravni red Republike Slovenije.
(2) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(3) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopusten dogovor, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).

Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje v 90 dneh po uveljavitvi odloka.

(1) Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvajata pristojni organ ter prekrškovni organ.
(2) Pri izvajanju nadzora lahko prekrškovni organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.
(3) Pristojni organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec javne službe, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Z globo 1.400 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju s 17. členom,
– ravna v nasprotju s 23. členom,
– ravna v nasprotju s 24., 27., 28., 29., 30., 31., 32 in 33. členom,
– ravna v nasprotju s 34. členom,
– ravna v nasprotju s 35. členom,
– ravna v nasprotju s 36., 37., 38. in 39. členom,
– ravna v nasprotju z 58. členom.
(2) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca javne službe.

(1) Z globo 1.400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s 17.,18. in 20. členom,
– ravna v nasprotju z 21. členom,
– ravna v nasprotju z 41., 42,. in 43. členom,
– ravna v nasprotju s 44. členom,
– ravna v nasprotju s 45. in 46. členom,
– ravna v nasprotju s 47. členom,
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 48. člena.
(2) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika.
(3) Z globo 200 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba.

(1) Z globo 1.400 eurov se kaznuje za prekršek upravljalec vodovoda – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 51. člena.
(2) Z globo 400 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba upravljalca vodovoda in fizična oseba, ki je upravljalec zasebnega vodovoda.

Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 76/97).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.