Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 28/06 – sklep US, št. 49/06 – ZmetD in 66/06 – odl. US), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07), 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 18/08), Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ig (Uradni list RS, št. 32/08) in Odloka o ustanovitvi režijskega obrata (Uradni list RS, št. 32/08) je Občinski svet Občine Ig na 18. redni seji dne 20. 5. 2009 sprejel

S tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ig, in sicer se določa:
– splošne pogoje,
– upravljanje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki nastajajo v gospodinjstvih, industriji in pri drugih uporabnikih ter odvajanju padavinskih voda iz naselij in posameznih objektov, priključenih na javno kanalizacijsko omrežje,
– pravice in obveznosti lastnika, upravljavca in uporabnikov teh objektov in naprav.

Lastnik javnega kanalizacijskega omrežja in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih voda je Občina Ig.

Občina Ig zagotavlja izvajanje obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode z režijskim obratom (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) na celotnem območju Občine Ig.

Uporabnik kanalizacijskega sistema je vsaka fizična in pravna oseba (lastnik objekta ali zemljišča), ki stalno ali začasno odvaja odpadne in padavinske vode v javno kanalizacijo (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).

Izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode obsega:
– odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– čiščenje odpadnih voda,
– praznjenje greznic in malih čistilnih naprav,
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe,
– redno vzdrževanje objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,
– zagotavljanje izvajanja meritev in monitoringa,
– izdajanje mnenj in soglasij.

Javna kanalizacija so infrastrukturni objekti in naprave kanalizacije, namenjeni izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode in je v upravljanju upravljavca.

Čiščenje odpadne vode se izvaja na območju Občine Ig v:
– centralni čistilni napravi na Igu in v Mateni za odpadne vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja iz območij, ki so nanj priključeni,
– lokalnih komunalnih čistilnih naprav za odpadne vode, ki se odvajajo preko lokalnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so nanj priključena,
– nepretočnih in obstoječih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za odpadne vode iz stavb, ki niso priključene na javno kanalizacijo.

Primarno kanalizacijsko omrežje sestavljajo:
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda iz več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja,
– naprave za čiščenje odpadnih voda iz več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja.
Sekundarno omrežje in naprave sestavljajo:
– kanalski vodi mešanega ali ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju,
– naprave za čiščenje odpadnih voda v posameznem stanovanjskem ali drugem območju.
Kanalizacija je javna in interna.
Javna kanalizacija je primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje.
Interna kanalizacija so objekti in naprave v zgradbi uporabnika, ki služijo odvajanju odpadnih voda s kanalizacijskim priključkom ter drugi objekti in naprave, ki so sestavni del posameznih stanovanjskih ali poslovnih objektov.

Objekti gospodarske infrastrukture, ki tvorijo javno kanalizacijo in so potrebni za izvajanje javne službe na območju Občine Ig, so lahko:
– primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
– sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
– magistralno kanalizacijsko omrežje: to so kanalski vodi in kanali ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so črpališča in druge naprave za preprečevanje odpadnih voda v takšnih vodih, ki služi za odvajanje komunalne in padavinske odpadne vode iz dveh ali več primarnih kanalizacijskih omrežij dveh ali več naselij, lahko pa tudi za odvajanje industrijskih odpadnih voda iz proizvodnih obratov, ki so v dveh ali več naseljih, ki se zaključijo v skupni čistilni napravi;
– skupna čistilna naprava: to je čistilna naprava za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo;
– komunalna čistilna naprava: to je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.

Z javno kanalizacijo razpolaga, upravlja in jo vzdržuje upravljavec.
Objekti in naprave, za katere je odgovoren upravljavec so:
– primarni vodi z revizijskimi jaški,
– sekundarni vodi z revizijskimi jaški,
– naprave za čiščenje odpadnih voda, črpališča in prečrpališča odpadnih voda,
– drugi objekti in naprave, ki so potrebni za normalno obratovanje javne kanalizacije.

Interna kanalizacija je v lasti uporabnika, z njo razpolaga, upravlja in jo vzdržuje.
Objekti in naprave, za katere je odgovoren uporabnik so:
– vertikalna in horizontalna kanalizacija v objektu,
– naprave za akumulacijo, prečrpavanje, čiščenje in nevtralizacijo odpadnih voda,
– dvoriščna kanalizacija,
– kontrolni jašek na spojnem kanalu,
– interne čistilne naprave industrijskih objektov in delavnic,
– kanalizacijski priključek od mesta priključitve na javno kanalizacijo do vključno prvega revizijskega jaška na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti.

Upravljavec mora voditi kataster kanalizacijskega omrežja in register priključkov na javno kanalizacijo.

Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev stavbe ali preureditev obstoječega priključka stavbe na javno kanalizacijo obvezna.
Po izgradnji novega kanalizacijskega sistema in pridobitvi uporabnega dovoljenja, je potrebno najkasneje v šestih mesecih nanj priključiti vse objekte, pri katerih je priključitev tehnično izvedljiva. Upravljavec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegove stavbe na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora izvesti pod nadzorom upravljavca.
Stavba, iz katere se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala odpadna voda v greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode obvezno pod nadzorom upravljavca.

Priključitev stavbe na javno kanalizacijo se opravi na podlagi pisnega soglasja upravljavca, ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.

Vsaka stavba se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka.
V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več stavb preko enega – skupinskega kanalizacijskega priključka, s čemer pa morajo soglašati vsi lastniki takega priključka.

Nadzor nad deli pri priključitvi na javno kanalizacijo izvede upravljavec na stroške uporabnika.

Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen neposredno ob parcelni meji zemljišča med zasebno in javno lastnino.
Upravljavcu mora biti omogočen dostop do revizijskega jaška.

Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču, ki je v lasti lastnika stavbe, mora lastnik te stavbe za postavitev revizijskega jaška predložiti upravljavcu dovoljenje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven stavbe, je lastnik dolžan v stavbi urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati kontrolo odpadne vode.

V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, če je interna kanalizacija izvedena ločeno za industrijsko odpadno vodo in komunalno odpadno vodo ter, da je združitev obeh kanalizacij za merilnim mestom industrijske odpadne vode.

Kanalizacijski priključek se lahko ukine na podlagi pisnega zahtevka uporabnika. Stroške ukinitve krije uporabnik.

Na območjih, kjer javna kanalizacija še ni zgrajena, se odvaja komunalna odpadna voda v nepretočne greznice ali male komunalne čistilne naprave in obstoječe greznice, do poteka roka za prilagoditev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki je določen v predpisih, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav in emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Uporabnikom, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, mora greznice oziroma male čistilne naprave prazniti upravljavec s posebnimi vozili za praznjenje.
Praznjenje greznic in malih čistilnih naprav se izvaja po planu 1x na štiri leta, na podlagi naročila uporabnikov, pa tudi večkrat. Uporabniki morajo dopustiti dostop do greznic oziroma čistilnih naprav s specialnimi vozili.
Upravljavec je dolžan voditi evidenco uporabnikov z greznicami in malimi čistilnimi napravami, na podlagi katere se pripravlja plan rednega praznjenja.
Naročila za praznjenje greznic se zbirajo pri upravljavcu javne kanalizacije.

Taksa zaradi obremenjevanje okolja z odpadno vodo se obračuna vsem uporabnikom, ki so ali priključeni na kanalizacijsko omrežje ali imajo greznice oziroma male čistilne naprave.
Okoljska dajatev za odpadne vode se zaračuna – na podlagi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04 in naslednji).

Viri financiranja javne službe so:
– cena za odvajanje odpadne vode (kanalščina),
– cena za čiščenje odpadne vode,
– prispevek za priključitev na javno kanalizacijo,
– cena za praznjenje greznic in predelavo grezničnih odplak,
– komunalni prispevek,
– lastna sredstva občanov in pravnih oseb,
– republiška taksa za obremenjevanje vode,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– sredstva Evropske unije,
– različne dotacije in subvencije,
– druga sredstva namenjena izgradnji javne kanalizacije.
Cene storitev javne službe se določajo skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe. Ceno storitve oblikuje upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo, potrdi in sprejme jo občinski svet s sklepom.
Višino, pogoje in način plačila prispevkov za priklop na obstoječo ali novo kanalizacijsko omrežje določi Občinski svet Občine Ig.

Uporabniki kanalizacijskega omrežja so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih vod od dneva priključitve nanj.

Količina odvedenih odpadnih vod se meri v kubičnih metrih (m3).
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo (kanalščina) v enaki količini kot porabljeno vodo, v skladu z določili odloka o oskrbi s pitno vodo.

Uporabnik, ki vodo uporablja v reprodukcijske namene (jo vgrajuje v izdelke, uparja ali uporablja v kmetijstvu), jo odvaja neposredno v vodotok ali ponika, ima pravico zahtevati, da se mu ta delež odšteje od obračunane kanalščine, stroška čiščenja odpadne vode in takse za obremenjevanje okolja z odpadno vodo pod naslednjimi pogoji:
– da se količina tako porabljene vode meri s posebnim vodomerom,
– da razpolaga s sistemom za ponikanje ali odvajanje v vodotok in da je za ta objekt pridobil tudi uporabno dovoljenje in vsa ostala soglasja:
Nosilci kmetijskih gospodarstev lahko ob izpolnjevanju določila iz prve alineje tega člena vložijo zahtevek za oprostitev stroškov kanalščine, stroškov čiščenja odpadne vode in takse za obremenjevanje okolja z odpadno vodo z zahtevkom na posebnem obrazcu.

V primeru, da se zaradi okvare na vodomeru ne more ugotoviti točna poraba vode, se za odvedeno odpadno vodo zaračunava pavšalna poraba vode na podlagi ugotovljene povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju.

Upravljavec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja upravljavca,
– uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– uporabnik onemogoča upravljavcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– z odvodom odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev.
Prekinjeno odvajanje odpadne vode velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške ponovne priključitve plača uporabnik.

Upravljavec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji, vendar mora organizirati ustrezen začasen način odvajanja odpadne vode. O vzrokih, o času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo upravljavec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.
V primeru prekinitve odvajanje odpadne vode zaradi vzdrževalnih del ali naravnih in drugih nesreč ima upravljavec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode. Upravljavec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih (24) urah vzpostaviti začasen način odvajanja odpadne vode. Upravljavec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanje odpadne vode po naravnih in drugih nesrečah oziroma pripravi začasen način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

Upravljavec ne odgovarja za škodo v stavbah zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru:
– poplav,
– ko niso zagotovljeni pogoji za ureditev vodotokov in zalednih vod,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem,
– naravne in druge nesreče.

Lastnik ima pri odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda naslednje obveznosti:
– z izgradnjo kanalizacijskega omrežja zagotavljati ločeno odvajanje odpadnih in padavinskih voda,
– zagotavljati ustrezen nivo investicijskega vzdrževanja in širitev kanalizacijskega omrežja,
– seznaniti uporabnike z določili tega odloka na krajevno ustrezen način.

Storitve javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, so:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo s streh in javnih površin
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav ter obstoječih greznic pri uporabniku storitev ter njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave.
Upravljavec mora zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine, in industrijske odpadne vode, ki se odvajajo v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije.
Storitve javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja, so:
– redno praznjenje nepretočnih greznic in odvoz ter obdelava njihove vsebine v komunalni čistilni napravi,
– prevzem blata iz pretočnih greznic najmanj enkrat na štiri leta,
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta in
– prve meritve in obratovalni monitoring oziroma izdelavo ocene obratovanja male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– izdaja potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
Če upravljavec upravlja komunalno čistilno napravo, mora kot povzročitelj odpadkov izdelati načrt ravnanja z blatom. V načrt ravnanja z blatom mora upravljavec vključiti tudi ravnanje z blatom malih komunalnih čistilnih naprav, če ga v okviru storitev javne službe prevzema od upravljavcev malih komunalnih čistilnih naprav.

Upravljavec je dolžan:
– zagotavljati obratovanje javne kanalizacije v okviru razpoložljivih zmogljivosti,
– načrtovati izvajanje vzdrževanja javne kanalizacije,
– dajati informacije o času in pogojih izvajanja javne službe,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitve,
– voditi kataster javne kanalizacije in predpisane evidence, skladno s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07),
– redno obračunavati storitve javne službe,
– izvajati vzdrževalna dela na javni kanalizaciji,
– izvajati kvalitativni nadzor nad gradnjo javne kanalizacije,
– po končanih vzdrževalnih delih na javnih in zasebnih zemljiščih vzpostaviti predhodno stanje na svoje stroške,
– izvajati javna pooblastila,
– priključevati stavbe bodočih uporabnikov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom, in jih obveščati o tem,
– kontrolirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v stavbo uporabnika, v naslednjih časovnih presledkih:
1. na območju zajetja z oznako VVO I na 5 let,
2. na najožjem vodovarstvenem območju z oznako VVO I na 5 let,
3. na ožjem vodovarstvenem območju s strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II A na 10 let,
4. Na ožjem vodovarstvenem območju z manj strogim vodovarstvenim režimom z oznako VVO II B na 15 let,
5. na širšem vodovarstvenem območju z oznako VVO III na 20 let,
6. izven vodovarstvenih območij na 30 let,
– dvigovati raven odpornosti kanalizacijskega omrežja na naravne in druge nesreče,
– izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja na naravne in druge nesreče oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti,
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.
Upravljavec mora v skladu s 17. členom Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07) izdelati Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode za prihodnje leto, ki ga je potrebno posredovati na Ministrstvo za okolje do 31. decembra.

Upravljavec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja (v nadaljnjem besedilu: pogoje) in soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije, in sicer:
1. za mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve,
3. za soglasja za priključitev obstoječe stavbe:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije stavbe,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za tehnološke odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za tehnološke odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje odpadne vode (če je predvidena),
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
4. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal priključni kanal,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključni kanal, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
5. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
6. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
Upravljavec vodi kataster javne kanalizacije v skladu z veljavnimi predpisi in posreduje podatke o obstoječih objektih in napravah javne kanalizacije ter o vseh spremembah podatkov v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, ki jo vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo v količinah in z lastnostmi, ki so določene s predpisi in soglasjem za priključitev.
Če za določeno vrsto odpadne vode niso sprejeti predpisi o mejni koncentraciji snovi, se uporabljajo predpisi ali smernice, ki veljajo v Evropski skupnosti.
Uporabnik mora padavinsko vodo, ki odteka s strehe odvajati v vodotok ali ponikati v tla, kadar je to izvedljivo.
V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati drenažnih vod, podtalnice, zalednih vod, vod odprtih vodotokov, izvirov, vodohranskih prelivov itd., kjer jih je možno odvajati v ponikovalnice oziroma vodotoke.

Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo odpadne vode, ki povzroča motnje pri odvajanju odpadne vode ali pri postopku čiščenja na komunalni čistilni napravi.
Če upravljavec ugotovi, da je uporabnik odvajal v javno kanalizacijo odpadno vodo iz prvega odstavka tega člena, obvesti o dogodku pristojno inšpekcijo, opravi preiskave in tehnološke meritve, ugotovi zmanjšanje učinkovitosti čiščenja na komunalni čistilni napravi ter druge posledice, skladno s postopkom, predvidenim za takšne primere. Upravljavec nastalo škodo oceni in od uporabnika zahteva povrnitev nastale škode.

Vsebine greznic, malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca.

Uporabnik, ki v kanalizacijo odvaja industrijsko odpadno vodo, mora letno poročilo o emisijskem in obratovalnem monitoringu, ki je izdelano skladno s predpisi o monitoringu za tehnološko odpadno vodo, posredovati upravljavcu v pisni ali elektronski obliki do 15. marca za preteklo leto.
Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih uporabnika, morajo biti upravljavcu vedno na razpolago.

Uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na lastnosti in količino industrijsko odpadne vode, do katere je prišlo zaradi sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje upravljavca.

Uporabniki morajo:
– pridobiti soglasja, mnenja in pogoje kot to določa ta odlok,
– vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do merilnih mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– vzdrževati greznice in male komunalne čistilne naprave,
– prazniti greznice in male komunalne čistilne naprave skladno z navodili upravljavca,
– dovoliti dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,
– obveščati upravljavca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva stavbe in spremembah na stavbi, ki imajo vpliv na odvod odpadne vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške za odvajanje in čiščenje odpadne vode,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun na osnovi enega obračunskega vodomera in izvajalcu posredovati podpisan delilnik stroškov ali naslov upravnika stavbe,
– obveščati upravljavca o vseh spremembah o količini in o lastnostih industrijske odpadne vode,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.

Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za dokazano škodo, nastalo zaradi prekinitve odvajanja odpadne vode po krivdi upravljavca.

Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javna kanalizacija, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov.
Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu pridobiti podatke o poteku javne kanalizacije in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
V primeru nastalih poškodb javne kanalizacije ali kanalizacijskega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu in poravnati vse stroške popravila.

Investitor mora po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novozgrajeno kanalizacijo le to neodplačno prenesti v last in upravljanje Občini Ig. Vse stroške (davek na dodano vrednost ali davek na promet nepremičnin), ki so povezani s prenosom lastninske pravice nosi investitor.
Prenos novozgrajene kanalizacije v last Občine Ig se izvede po naslednjem postopku:
– po končani gradnji investitor pridobi uporabno dovoljenje,
– investitor pridobi izjavo bodočega upravljavca, da je nadziral gradnjo objekta, ter da je objekt zgrajen skladno z izdanimi soglasji in tem odlokom,
– občina prevzame kanalizacijski sistem v last na podlagi pogodbe, če je investitor izpolnil sledeče pogoje: pridobil uporabno dovoljenje in izjavo upravljavca; predložil projekt izvedenih del in ostalo tehnično dokumentacijo; predložil vso knjigovodsko dokumentacijo – vrednost osnovnih sredstev; predložil notarsko overjeno listino, ki bo omogočila Občini vpis služnosti oziroma lastništva v Zemljiško knjigo. Predajo je potrebno izvršiti v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.

Strokovni nadzor nad izvajanjem določb 24. in 34. člena tega odloka izvaja pristojni organ.
Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat občin Škofljica in Ig.

Z globo 1400 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, če:
– ravna v nasprotju s 43. členom.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.

Z globo 1400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 37. člena,
– ravna v nasprotju z 38. členom,
– ravna v nasprotju z 39. členom,
– ravna v nasprotju s 40. členom,
– ravna v nasprotju z 41. členom,
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe – uporabnika.

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju s 13. členom,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 18. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 37. člena,
– ravna v nasprotju z 38. členom,
– ravna v nasprotju z 39. členom,
– ravna v nasprotju s 40. členom,
– ravna v nasprotju z 41. členom.

Do sprejetja novih cen kanalščine, cen čiščenja odpadne vode, prispevka za priključitev, praznjenja greznic veljajo trenutno veljavne cene.

Prilagoditve zahtevam tega odloka morajo uporabniki in upravljavec izvesti v enoletnem prehodnem obdobju.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Ig (Uradni list RS, št. 124/07).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati se začne, ko upravljanje kanalizacijskega sistema prevzame režijski obrat Občine Ig.