Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 28/06 – sklep US, 49/06 – ZmetD in 66/06 – odl. US), Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06, 41/08), 16. člena Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/06, 18/08) Odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Ig (Uradni list RS, št. 32/08) in Odloka o ustanovitvi režijskega obrata (Uradni list RS, št. 32/08) je Občinski svet Občine Ig na 18. redni seji dne 20. 5. 2009 sprejel

Ta odlok ureja način opravljanja obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Ig (v nadaljnjem besedilu: javna služba) tako, da določa:
– dejavnost izvajanja lokalne gospodarske javne službe o oskrbi s pitno vodo (javna služba),
– financiranje javne službe oskrbe s pitno vodo,
– objekte in naprave uporabnikov in upravljavcev,
– pogoje priključitve na javni vodovod,
– način odjema pitne in požarne vode iz javnih vodovodov,
– meritve in obračun porabe vode,
– prekinitev dobave vode,
– odjem vode iz hidrantov,
– obveznosti uporabnikov in upravljavcev,
– prenos objektov in naprav javnega vodovoda v upravljanje,
– nadzor nad izvajanjem določb odloka,
– kazenske določbe,
– prehodne in končne določbe.

Pojmi v tem odloku imajo naslednji pomen:
a) javni vodovod je vodovodno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;
b) interni vodovod je vodovodna instalacija od obračunskega vodomera dalje;
c) vodovodni priključek je del stavbe in je v lasti uporabnika. Sestavljen je iz:
– priključnega sklopa na sekundarno omrežje,
– dovodne cevi na odseku med javnim vodovodom in obračunskim vodomerom,
– ventila pred obračunskim vodomerom,
– čistilnega kosa,
– obračunskega vodomera z nepovratnim ventilom. Meja med vodovodnim priključkom in internim vodovodom uporabnika je spoj med obračunskim vodomerom in ventilom za obračunskim vodomerom.
d) sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje in zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. Sekundarni vodovod je tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
e) primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
f) magistralno vodovodno omrežje in naprave so: tranzitni vodovodi, zajetja, vodna črpališča, naprave za bogatenje podtalnice in čiščenje ter pripravo vode, objekti za hranjenje vode, za dvig in reduciranje tlaka v vodovodu in služijo oskrbi s pitno vodo več občinam ali regij;
g) upravljavec vodovoda je pravna oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljati z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe;
h) uporabnik vodovoda je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene;
i) obračunski vodomer je vodomer, s katerim se meri poraba pitne vode iz javnega vodovoda;
j) vodarina je znesek, ki vključuje poleg cene vode še vse druge prispevke, davke in takse;
k) števčnina je namenjena za menjavo obračunskih vodomerov;
l) vzdrževalnina je namenjena za vzdrževanje hišnih priključkov;
m) prispevek za priključitev na vodovod je namenjen pokrivanju dela stroškov za obnovo in širitev vodovodnega omrežja;
n) lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
o) zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo.

Gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo zagotavlja Občina Ig z režijskim obratom (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) na celotnem območju Občine Ig v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Dejavnost javne službe obsega naslednje storitve:
– oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitev javne službe,
– pridobivanje podatkov o odvzemanju pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe,
– vzdrževanje objektov in opreme javnega vodovoda,
– menjava in umerjanje vodomerov skladno z veljavno zakonodajo,
– nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje priključkov stavb na sekundarni vodovod,
– vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij,
– zagotavljanje izvajanja notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo,
– zagotavljanje monitoringa kemijskega stanja vodnega vira za oskrbo s pitno vodo,
– zagotavljanje monitoringa količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodovodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov,
– označevanje vodovodnih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo,
– izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema,
– izdelavo programa ukrepov v primeru izrednih dogodkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju,
– vodenje katastra javnega vodovoda,
– posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture,
– vodenje evidenc, določenih s pravilnikom, ki ureja oskrbo s pitno vodo, in
– druge naloge iz tega odloka.

Oskrba z vodo na območju Občine Ig se zagotavlja:
1. iz centralnega vodovodnega sistema Ig, ki je v lasti Občine Ig in se oskrbuje iz vodarne Brest in vodarne Brezova noga. Vodarna Brest in Brezova noga ostajata v upravljanju JP VOKA d.o.o., Ljubljana, lastnik vodarn je Mestna občina Ljubljana.
2. iz lokalnih vodovodnih sistemov Golo - Zapotok, Gornji Ig, Iška vas in Visoko - Rogatec, ki so v lasti Občine Ig.
3. iz zasebnih vodovodnih sistemov Suša in Selnik.

Javna služba se financira iz:
– cene pitne vode,
– prispevka za priključitev na vodovod,
– števčnine,
– vzdrževalnine,
– lastnih sredstev občanov in pravnih oseb,
– komunalnega prispevka za izgradnjo javnega vodovoda,
– sredstev občinskega proračuna,
– sredstev državnega proračuna in državnih skladov,
– dotacij in subvencij,
– drugih sredstev namenjenih za izgradnjo in delovanje vodovodnega sistema.

Cena pitne vode se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe. Cene oblikuje upravljavec, s sklepom jih sprejme Občinski svet.

Višino tarif za storitve vzdrževanja priključkov na javni vodovod (vzdrževalnina), vzdrževanje in menjavo obračunskih vodomerov (števčnina) in prispevka za priključitev na vodovod, oblikuje upravljavec. Višino tarif potrdi in s sklepom sprejme Občinski svet.
Občinski svet lahko določi prispevek za gradnjo javnega vodovoda, ki se uporablja namensko za potrebe oskrbe s pitno vodo.

Objekti in naprave, ki so v lasti občine in z njimi upravlja upravljavec, so javni objekti in objekti skupne komunalne rabe.
Javne vodovode sestavljajo primarno in sekundarno omrežje s pripadajočimi objekti in napravami.
Komunalna infrastruktura javne službe lokalnega pomena na območju Občine Ig za izvajanje javne službe je sistem cevovodov ter z njimi povezanih objektov in tehnoloških naprav (objekti s tehnološko, strojno in elektro opremo za črpanje in prečrpavanje, čiščenje in hranjenje vode), ki se povezujejo v sekundarno omrežje, primarno omrežje ali transportno omrežje, s pomočjo katerih se zagotavlja oskrba naselij ali delov naselij z vodo kot to določajo predpisi storitev javnih služb.
Upravljavec mora ravnati s komunalno infrastrukturo javne službe lokalnega pomena v skladu s predpisi.
Javno vodovodno omrežje praviloma poteka po javnem zemljišču. Kjer poteka javni vodovod po zemljišču v zasebni lasti, mora imeti lastnik vodovoda v zemljiški knjigi vknjiženo služnostno pravico dostopa za potrebe vzdrževanja in priključevanja novih uporabnikov. Vpis služnosti velja za objekte in naprave javnega vodovoda, zgrajene po uveljavitvi tega odloka.

Objekti in naprave uporabnikov so:
– vodovodni priključek (spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključno garnituro in obračunskim vodomerom),
– vodomerni jašek ali niša,
– ventil po obračunskem vodomeru, protipovratni ventil, izpustni ventil,
– interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od javnega vodovodnega omrežja loči merilno mesto,
– objekti in naprave vgrajeni za obračunskim vodomerom, kot so: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, nepovratni varnostni ventil pri grelnih napravah, vodohrani za sanitarno in požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in druge naprave.
Objekte in naprave iz tega člena, z izjemo vodovodnega priključka, vzdržuje skladno s predpisi uporabnik na lastne stroške. Vodovodne priključke vzdržuje upravljavec s sredstvi vzdrževalnine.

Na območju, kjer je zgrajen, se gradi, obnavlja ali prenavlja javni vodovod, je v skladu s soglasjem upravljavca, priključitev objekta na javni vodovod obvezna.
Priključitev obstoječih objektov na javni vodovod se mora izvesti v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka oziroma v šestih mesecih po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novozgrajeni javni vodovod.
Upravljavec mora bodočega uporabnika obvestiti, da je priključitev njegovega objekta na javni vodovod obvezna in mu določiti pogoje za izdajo soglasja za priključitev.
Uporabnik mora pred priključitvijo na javni vodovod pridobiti soglasje upravljavca.

Vodovodni priključek se izvede za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več vodovodnih priključkov.

Priključitev objekta na javni vodovod ni možna, kjer odvajanje odpadne vode ni urejeno v skladu s predpisi.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljavec vlagatelja seznaniti s pogoji, pod katerimi bo priključitev možna.
Uporabnik mora za priključitev objekta na javni vodovod poleg soglasja upravljavca pridobiti tudi soglasje lastnikov zemljišč, po katerih poteka vodovodni priključek in/ali se nahaja vodomerni jašek.
Ko uporabnik izpolni vse pogoje, določene s soglasji, in ko poravna vse obveznosti (plačilo prispevka za priključitev na vodovod, plačilo stroškov izgradnje priključka) ter predloži predpisano dokumentacijo, upravljavec priključi objekt na javni vodovod.
Upravljavec mora uporabniku namestiti obračunski vodomer, katerega tip, velikost in mesto namestitve je določen s projektom priključka skladno z veljavnimi predpisi.

Izdelavo vodovodnega priključka (inštalaterska dela, tlačni preizkus, montaža vodomera), razen zemeljskih in ureditvenih del, lahko izvede le upravljavec ali od njega pooblaščen izvajalec. Izdelava vodovodnega priključka se izvede na stroške uporabnika, prav tako tudi prva vgradnja vodomera z vsemi pripadajočimi deli na obstoječih priključkih. Po končani gradnji uporabnik vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. Če na priključku ali obračunskem vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.

Priključek na javni vodovod je lahko tudi začasen.
Upravljavec lahko izvede začasen priključek na javni vodovod le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere.
Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka predložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, soglasje za prireditev ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni vodovod. Začasna priključitev mora biti tehnično izvedljiva.
Pogoj za začasno priključitev je urejeno začasno odvzemno mesto in urejeno odvajanje odpadnih voda. Začasna priključitev se dovoli za največ dve leti. En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec o tem obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.

Ukinitev vodovodnega priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključene stavbe in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati upravljavcu pisno vlogo za ukinitev priključka. Uporabnik se izbriše iz evidence uporabnikov po izvedeni ukinitvi vodovodnega priključka.
Ukinitev vodovodnega priključka izvede upravljavec na stroške uporabnika.
Na pisno zahtevo uporabnika, lahko upravljavec izvede začasno ali stalno ukinitev vodovodnega priključka v primeru, da je objekt nenaseljen. V primeru, da je stavba prazna več kot 120 dni in računi niso plačani, izvede upravljavec začasno ukinitev priključka. V obeh primerih stroške ponovne priključitve plača uporabnik.

Javni vodovod in vodovodni priključek z vodomernim mestom morajo biti vedno dostopni upravljavcu. Na njih ni dovoljeno postaviti in zgraditi ničesar brez soglasja upravljavca.

Upravljavec meri količino porabljene vode v kubičnih metrih z obračunskimi vodomeri.
Za porabljeno vodo upravljavec izstavi račun uporabniku mesečno na podlagi:
– odčitane količine porabljene vode,
– povprečne dnevne porabe v preteklem obračunskem obdobju ali
– ocenjene količine porabe vode v daljšem časovnem obdobju, če meritev z vodomerom ni možna.
Račun iz drugega odstavka tega člena mora vsebovati vse z zakonom predpisane elemente.
Uporabniki, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire, ki so priključeni na javno kanalizacijo ali se imajo možnost priključiti nanjo, so prav tako dolžni meriti porabo vode z obračunskimi vodomeri.

Na kmetijah se meri celotna količina porabljene vode. Osnova za obračun vodarine je stanje prvega (glavnega) vodomera. Odčitek na drugem vodomeru (poraba vode v gospodinjstvu), ki je inštaliran za prvim vodomerom pa je osnova za obračun kanalščine in okoljske dajatve.

Upravljavec izstavi račun na osnovi 18. člena tega odloka, lastniku stavbe ali uporabniku vode v stavbi.
V stavbi z več stanovanji izda upravljavec račun iz prejšnjega člena tega odloka upravniku stavbe. Upravljavec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom stavbe na podlagi pisnega dogovora z upravnikom stavbe ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, ti sporočijo kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Upravljavec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
Ko zaradi okvare obračunskega vodomera ni mogoče ugotoviti dejanske porabe vode, upravljavec upošteva pri obračunu vode povprečno količino porabljene vode v obdobju dvanajstih mesecev pred nastankom okvare.

Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov upravljavec ne vzdržuje in ne odčitava.
Ne glede na določbo iz prvega odstavka tega člena lahko upravljavec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov v interni napeljavi.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljavca, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.

Če se spremeni cena vode, upravljavec obračuna porabljeno vodo brez odčitka vodomera. Stanje vodomera na dan uveljavitve nove cene se izračuna iz povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju. Uporabnik lahko na dan spremembe cene sam odčita stanje vodomera in ga sporoči upravljavcu v roku 8 dni od objave spremembe cene v sredstvih javnega obveščanja. V tem primeru se za obračun uporabi javljeno stanje vodomera.

Upravljavec prekine oskrbo z vodo uporabniku na podlagi predhodnega obvestila in na stroške uporabnika v naslednjih primerih:
– če uporabnik pisno začasno odpove odjem vode,
– če je vodovodni priključek na javni vodovod izveden brez soglasja upravljavca ali v nasprotju s soglasjem upravljavca,
– če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo drugim uporabnikom,
– če brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če spremeni zmogljivost svoje napeljave,
– če ne omogoči upravljavcu vzdrževanja vodovodnega priključka, kot to določajo predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javne službe,
– če ne omogoči upravljavcu vzdrževanja obračunskega vodomera, kot določajo predpisi o meroslovju,
– če ne omogoči upravljavcu odvzema vzorca vode,
– če ne omogoči upravljavcu rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– če svojevoljno spremeni izvedbo priključka ali opravi kakršenkoli poseg na obračunskem vodomeru,
– če ne uredi vodomernega mesta v skladu z zahtevami upravljavca,
– če ne dovoli obnove vodovodnega priključka pri obnovi javnega vodovoda,
– če krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
– če z odvodom odpadne vode ali z ravnanjem z odpadki ogroža vodne vire ali dobavo vode,
– če je zaradi stanja interne napeljave ali vodomernega mesta ogrožena oskrba drugih uporabnikov ali ogrožena ustreznost vode v javnem vodovodu in
– na podlagi odločbe inšpektorja.
Prekinitev oskrbe z vodo velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Uporabnik plača dejansko nastale stroške, ki nastanejo pri prekinitvah in ponovnih priključitvah oskrbe z vodo.

Upravljavec ima pravico prekiniti oskrbo z vodo za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu. O vzrokih, o času trajanja prekinitve ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo upravljavec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na krajevno primeren način.
V primeru krajših (do dveh ur) nepredvidenih prekinitev objava za upravljavca ni obvezna.
V primeru prekinitve oskrbe z vodo zaradi vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javnem vodovodu ali naravnih in drugih nesreč ima upravljavec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom oskrbo z vodo. Upravljavec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti omejeno nadomestno oskrbo z vodo. Upravljavec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za omejeno nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

Hidranti na območju javnega vodovoda so namenjeni predvsem zagotavljanju požarne varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje upravljavec vodovoda.
Uporabnik lahko odvzame vodo iz hidrantov na javnem vodovodu za čiščenje občinskih cest, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč ali druga gradbena dela, za javne prireditve, protiprašno škropljenje občinskih cest in za polnjenje cistern le na podlagi predhodnega soglasja upravljavca, in če razmere na vodovodnem omrežju dopuščajo tak odvzem vode.
V primerih odvzema vode iz prejšnjega odstavka tega člena, se med upravljavcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in plačila stroškov porabljene vode.
Pri obračunu porabljene vode iz drugega odstavka tega člena se uporablja tarifa za gospodarski in ostali odjem vode, razen ko je voda namenjena za uporabo v gospodinjstvih.

Brez soglasja upravljavca se sme uporabiti voda iz hidranta na javnem vodovodu samo za gašenje požarov, izvajanje drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah. V teh primerih mora uporabnik pisno obvestiti upravljavca o kraju uporabe, času odvzema vode, količini porabljene vode in o morebitnih pomanjkljivostih na hidrantih.
Prostovoljna gasilska društva združena v Gasilsko zvezo Ig za namen pripravljenosti na nesreče lahko izvajajo gasilski preventivni pregled hidrantnega omrežja. Pri tem izvedejo vizualni pregled fizičnega stanja hidrantnega priključka in izvedejo poskusni priklop na hidrant. O ugotovljenih pomanjkljivostih Gasilska zveza Ig obvesti upravljavca.

Uporabnik mora po uporabi hidranta na javnem vodovodu zagotoviti brezhibno stanje hidranta. Stroški odprave okvare ali poškodbe hidranta, nastale med njegovo uporabo, bremenijo uporabnika.
Določbe prvega odstavka tega člena se ne uporabljajo za okvare ali poškodbe, ki nastanejo pri izvajanju drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ter zaščitnih ukrepov ob naravnih in drugih nesrečah.

Poraba vode iz hidrantnega omrežja, ki je zgrajeno kot del vodovodne napeljave uporabnika, se mora registrirati preko obračunskega vodomera.

V zvezi z izvajanjem javne službe je upravljavec dolžan:
– zagotavljati normalno obratovanje objektov in naprav javnega vodovoda,
– načrtovati in izvajati vzdrževalna dela na javnem vodovodu,
– izdajati projektne pogoje in soglasja za priključitev objektov na javni vodovod,
– po končanih vzdrževalnih delih na javnih in zasebnih zemljiščih vzpostaviti predhodno stanje na svoje stroške,
– izvajati strokovni nadzor nad gradnjo omrežja, objektov in naprav javnega vodovoda,
– vzdrževati priključke objektov na sekundarni vodovod,
– izvajati nadzor nad montažo vodovodnega priključka, v primeru, da izvede montažo drugi izvajalec del montaže vodovodnega priključka s priznano usposobljenostjo,
– vzdrževati in zamenjevati obračunske vodomere skladno s predpisi o meroslovju,
– zagotavljati izvajanje notranjega nadzora skladno s predpisi o pitni vodi,
– obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode ali o spremembah kakovosti vode v sredstvih javnega obveščanja ali neposredno,
– voditi kataster in druge evidence,
– odčitavati obračunske vodomere in obračunavati porabljeno vodo,
– na javnem vodovodnem omrežju preizkušati in vzdrževati hidrante za zagotavljanje oskrbe z vodo,
– nadzorovati izvajalce pri gradnji gospodarske javne infrastrukture ter lastnike ali uporabnike zasebnih zemljišč v delu, kjer poteka javni vodovod,
– dvigovati raven odpornosti vodovodnega omrežja na naravne in druge nesreče,
– izvajati priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja vodovodnega omrežja po naravnih in drugih nesrečah oziroma priprave za nadomestno oskrbo z vodo in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti,
– izvajati nadomestno oskrbo z vodo ob prekinitvah dobave,
– voditi evidence o objektih in opremi priključkov objektov na sekundarni vodovod in trasah teh priključkov,
– skrbeti za razvoj vodovodnega sistema in nove vodne vire,
– izvajati druge obveznosti iz tega odloka.
Upravljavec mora v skladu z določili 28. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06) izdelati Program oskrbe s pitno vodo za prihodnje leto, ki ga je potrebno posredovati na Ministrstvo za okolje do 31. decembra.

Upravljavec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje (v nadaljnjem besedilu: pogoje) in soglasja projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) na podlagi predložene dokumentacije, in sicer:
1. za mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za gradbeno dovoljenje z načrtom zunanje ureditve,
3. za soglasja za priključitev obstoječe stavbe:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti stavbe,
– projekt vodovodnega priključka,
– projekt za izvedbo internega vodovodnega omrežja stavbe,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal vodovodni priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
4. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode,
– projekt vodovodnega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov nepremičnin, po katerih bo potekal vodovodni priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
5. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
6. za soglasja k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.

Uporabnik ima na podlagi soglasja upravljavca pravico:
– priključitve objekta na javni vodovod,
– spremeniti dimenzijo priključka, traso priključka, vodomerno mesto,
– izvesti dodatna dela na priključku,
– povečati odvzem vode,
– ukinitve priključka.

Uporabniki morajo:
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– redno vzdrževati vodomerna mesta in dostop do njih,
– omogočiti preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, prenesti vodovodne priključke v vzdrževanje izvajalcu, dopustiti vzdrževanje vodovodnih priključkov ter opravljene storitve javne službe plačati skladno z veljavnimi predpisi,
– varovati vodovodni priključek in vodomerno mesto pred zmrzovanjem, vdorom talne in odpadne vode, vročino in drugimi škodljivimi vplivi,
– zagotavljati dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– sporočati okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanje vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti dostop za izvajanje vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
– plačevati račune za storitve javne službe v roku, navedenem na računu,
– urejati delitve stroškov porabljene vode v več stanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,
– dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami upravljavca,
– pisno obveščati upravljavca o odvzemu vode iz hidrantov,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledice njegovega ravnanja in
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.

Za zagotovitev nemotenega obratovanja in vzdrževanja vodovodnega priključka mora lastnik nepremičnine, preko katere je potreben prehod za dostop do vodovodnega omrežja, dovoliti prehod.
Lastniku nepremičnine iz prvega odstavka tega člena pripada za prehod nepremičnine odškodnina ter vzpostavitev nepremičnine v prvotno stanje.

Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov, in ki ne vpliva na skladnost in zdravstveno ustreznost vode v javnem vodovodu.

Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.

Uporabnik lahko poleg redne kontrole zahteva tudi izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, če sumi, da meritev ni pravilna. Če se pri kontroli obračunskega vodomera ugotovi, da ta izkazuje porabo vode izven dopustnih toleranc, nosi stroške izredne kontrole vodomera upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.

Stroški prve nabave in vgradnje obračunskega vodomera ter stroški celotne izvedbe novega vodovodnega priključka bremenijo uporabnika.
Če uporabnik povzroči okvaro obračunskega vodomera, krije stroške njegove zamenjave.

Stroški okvar, nastalih na vodovodnem omrežju uporabnika, bremenijo uporabnika, razen če so okvare nastale po krivdi upravljavca.

Izvajalci del vzdrževanja in gradnje objektov druge gospodarske infrastrukture ter lastniki ali uporabniki zasebnih zemljišč, v katerih poteka javni vodovod, morajo pri uporabi zemljišč, vzdrževanju ali gradnji infrastrukture zagotoviti, da ne pride do poškodb javnega vodovoda in vodovodnih priključkov.
Pred pričetkom vzdrževalnih del ali gradnje iz prvega odstavka tega člena si mora izvajalec del iz prvega odstavka tega člena pri upravljavcu pridobiti podatke o poteku javnega vodovoda in soglasje s pogoji za izvedbo del ter ga o pričetku del pisno obvestiti.
Izvajalci del iz prvega odstavka tega člena morajo po zaključku vzdrževalnih del ali gradnje na svoje stroške vzpostaviti javni vodovod ali vodovodni priključek v prvotno stanje tako, da vsa dela opravijo pod nadzorom upravljavca in javno površino vrniti v prvotno stanje. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del.
V primeru nastalih poškodb javnega vodovoda ali vodovodnega priključka pri izvajanju del iz prvega odstavka tega člena je izvajalec del iz prvega odstavka tega člena dolžan naročiti popravilo poškodb pri upravljavcu in poravnati vse stroške popravila.

Obstoječi vodovod (zasebni, lokalni), ki ni v upravljanju upravljavca in ni last občine, se lahko prenese v lastništvo Občine Ig z medsebojno pogodbo med dosedanjim lastnikom in Občino Ig. V pogodbi se določijo vse obveznosti dosedanjega lastnika ter obveznost Občine Ig.

Investitor mora po pridobitvi uporabnega dovoljenja za novozgrajeni vodovod le tega neodplačno prenesti v last in upravljanje Občini Ig. Vse stroške (davek na dodano vrednost ali davek na promet nepremičnin), ki so povezani s prenosom lastninske pravice, nosi investitor.
Prenos novozgrajenega vodovodnega sistema v last Občini Ig se izvede po naslednjem postopku:
– po končani gradnji investitor pridobi uporabno dovoljenje,
– investitor pridobi izjavo bodočega upravljavca, da je nadziral gradnjo objekta, ter da je objekt zgrajen skladno z izdanimi soglasji in tem odlokom,
– občina prevzame vodovodni sistem v last na podlagi pogodbe, če je investitor izpolnil sledeče pogoje: pridobil uporabno dovoljenje in izjavo upravljavca; predložil projekt izvedenih del in ostalo tehnično dokumentacijo; predložil vso knjigovodsko dokumentacijo – vrednost osnovnih sredstev; predložil notarsko overjeno listino, ki bo omogočila občini vpis služnosti oziroma lastništva v zemljiško knjigo. Predajo je potrebno izvršiti v roku enega meseca po pridobitvi uporabnega dovoljenja.

Nadzor nad izvajanjem določb, za katere je v primeru njihove kršitve po tem odloku predpisana globa, opravlja Medobčinski inšpektorat občine Ig in Škofljica.

Z globo 1400 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba – upravljavec, če:
– ravna v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena,
– ravna v nasprotju s 23. členom,
– ravna v nasprotju s 24. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju z drugim odstavkom 33. člena.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 1400 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
– ravna v nasprotju z 11. členom,
– ravna v nasprotju s 17. členom,
– ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena,
– ravna v nasprotju s 27. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 33. člena,
– ravna v nasprotju s 34. členom,
– ravna v nasprotju s 35. členom.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 1400 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec del – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če ravna v nasprotju z 39. členom.
Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik – uporabnik, če:
– ravna v nasprotju z 11. členom,
– ravna v nasprotju s 17. členom,
– ravna v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 25. člena,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 26. člena,
– ravna v nasprotju s 27. členom,
– ravna v nasprotju z 28. členom,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– ravna v nasprotju s prvim odstavkom 33. člena,
– ravna v nasprotju s 34. členom,
– ravna v nasprotju s 35. členom.

Do sprejetja novih cen vodarine, števčnine, vzdrževalnine in prispevka za priključitev na vodovod, veljajo trenutno veljavne cene.

Prilagoditve zahtevam tega odloka morajo uporabniki in upravljavci izvesti v enoletnem prehodnem obdobju.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi z vodo (Uradni list, št. 112/07).

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne, ko upravljanje vodovodnih sistemov prevzame režijski obrat Občine Ig.