Na podlagi 29. in 65. člena Zakona o lokalni samoupravi – ZLS (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 – odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 – odl. US: U-I-427/06-9), 3., 4. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04, 17/06, 20/06, 28/06 Skl. US: U-I-51/06-5, 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 – odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07), Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), ter 8. in 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) je Občinski svet Občine Sevnica na 21. redni seji dne 21. 5. 2009 sprejel

(1) Ta odlok ureja način izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Sevnica (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in izvajanje posebnih storitev tako, da določa:
I. Splošne določbe
II. Organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe
III. Vire financiranja javne službe
IV. Pogoje izvajanja javne službe
V. Izvajanje javne službe na območjih, kjer je javna kanalizacija
VI. Izvajanje javne službe na območjih, kjer ni javne kanalizacije
VII. Pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov
VIII. Posebne storitve
IX. Nadzor nad izvajanjem tega odloka in kazenske določbe
X. Prehodne in končne določbe
S tem odlokom so upoštevane določbe Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08).
Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v objektih zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh. Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode s površin, ki niso javne, se ne šteje za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni ali skupni čistilni napravi. Ker se v javno kanalizacijo, ki je v lasti Občine Sevnica, odvajajo odpadne vode s površin, ki niso javne površine in industrijske odpadne vode, mora odvajanje in čiščenje teh voda zagotoviti izvajalec javne službe. Zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec to storitev opravlja kot »posebno storitev«. Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda s cestnega telesa javnih cest ni predmet urejanja tega odloka. Ukrepe za čiščenje teh padavinskih voda ureja predpis o odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(2) Podrobnejša vsebina o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku o objektih in napravah za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Sevnica (v nadaljevanju: Tehnični pravilnik).

Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja javne službe,
– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na varovanje okolja in posebej na varovanje voda,
– smotrno planiranje, gradnja in uporaba javne kanalizacije,
– razporejanje stroškov obratovanja in vzdrževanja javne kanalizacije,
– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe, virov financiranja in nadzora izvajanja javne službe.

Posamezni izrazi uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
(1) odpadna voda je voda, ki se po uporabi ali kot posledica padavin onesnažena odvaja v javno kanalizacijo ali v vode. Odpadna voda je lahko komunalna odpadna voda, industrijska odpadna voda ali padavinska odpadna voda;
(2) komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi letna količina ne presega količine nevarnih snovi, določene v prilogi 3, ki je sestavni del Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07);
(3) industrijska odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem pri uporabi v industriji, obrtni ali obrti podobni ali drugi gospodarski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Industrijska odpadna voda je tudi voda, ki nastaja pri uporabi v kmetijski dejavnosti, ter zmes industrijske odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v javno kanalizacijo ali v vode. Industrijska odpadna voda so tudi hladilne vode in tekočine, ki se zbirajo in odtekajo iz obratov ali naprav za predelavo, skladiščenje ali odlaganje odpadkov;
(4) padavinska odpadna voda je voda, ki kot posledica meteorskih padavin odteka onesnažena iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin v vode ali se odvaja v javno kanalizacijo;
(5) javna kanalizacija je sistem kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno in magistralno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in z utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na javno kanalizacijo, pretočne in nepretočne greznice ter male čistilne naprave z zmogljivostjo manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;
(6) priključek stavbe na javno kanalizacijo je kanalski vod ter z njim povezane tehnološke naprave, kot so peskolov, lovilec olj in črpališče za prečrpavanje odpadne vode, ki je namenjen odvajanju odpadne vode v omrežje javne kanalizacije. Kanalizacijski priključek po tem odloku je del interne kanalizacije, ki je v lasti uporabnika in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti;
(7) izvajalec javne službe je upravljavec javne kanalizacije in čistilnih naprav;
(8) uporabnik javne kanalizacije je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik stavbe ali zemljišča, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristi storitve javne službe.
Drugi pojmi uporabljeni v tem odloku imajo enak pomen, kot pojmi, ki se uporabljajo v Pravilniku o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08 – v nadaljnjem besedilu: pravilnik) in Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 – v besedilu odloka: uredba).

Občina Sevnica (v nadaljevanju: Občina) zagotavlja javno službo v skladu z Odlokom o načinu in prostorski zasnovi opravljanja gospodarskih javnih služb v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 101/01, 96/08) in Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB) z izvajalcem Javnim podjetjem Komunala d.o.o. Sevnica (v nadaljevanju: izvajalec). Izvajalec mora opravljati javno službo v skladu s programom odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: program), ki ga izdela izvajalec in potrdi Občinski svet Občine Sevnica v skladu s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08).

(1) Program pripravi izvajalec javne službe v tekočem letu za naslednje leto in ga posreduje Občini Sevnica v uskladitev najkasneje do 31. oktobra v tekočem letu, ter nato usklajeni program izvajalec najkasneje do 31. decembra tekočega leta posreduje Ministrstvu za okolje in prostor. Program mora vsebovati podatke o stanju javne kanalizacije, območjih oskrbe in načinu opremljenosti, izvajanju javne službe, podatke iz evidence javnega katastra ter novozgrajenih objektih v skladu s 17. členom Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08). Izvajalec javne službe je javno podjetje, zato mora biti program sestavni del programa za obvladovanje kakovosti poslovanja.
(2) Izvajalec javne službe ima pri upravljanju javne kanalizacije predvsem naslednje naloge:
– skrbi za razvoj in izgradnjo javne kanalizacije in za njeno nemoteno obratovanje,
– vodi kataster javne kanalizacije,
– vzdržuje javno kanalizacijo,
– izdaja smernice in mnenja pri pripravi prostorskih aktov, ter projektnih pogojev in soglasij v skladu z odlokom, Tehničnim pravilnikom in drugimi predpisi,
– nadzira odvajanje in čiščenje odpadnih voda,
– izvaja in nadzira priključke na javno kanalizacijo,
– obračunava storitve kanalščine, čiščenja in drugih pristojbin, določenih s predpisi.
(3) Izvajalec mora vsako leto najkasneje do 31. marca tekočega leta Občinskemu svetu Občine Sevnica posredovati poročilo o izvajanju javne službe iz prejšnjega odstavka tega člena za preteklo leto.

Čiščenje komunalne odpadne in padavinske odpadne vode na območju Občine Sevnica se prostorsko zagotavlja:
– v centralni čistilni napravi Sevnica (predviden rok izgradnje: september 2009) za komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvajajo preko centralnega kanalizacijskega omrežja, iz območij, ki so nanj priključena,
– v malih komunalnih čistilnih napravah z zmogljivostjo čiščenja do 2000 populacijskih ekvivalentov (populacijski ekvivalent je enota za obremenjevanje vod, ki ustreza onesnaženju, ki ga povzroča en prebivalec na dan; v nadaljnjem besedilu PE), v kateri se komunalna odpadna voda zaradi njenega čiščenja obdeluje z biološko razgradnjo, za komunalne odpadne in padavinske vode, ki se odvajajo preko javnih kanalizacijskih omrežij iz območij, ki so priključene nanje in z njimi upravlja izvajalec javne službe,
– v pretočnih in nepretočnih greznicah ali malih komunalnih čistilnih napravah za čiščenje komunalne odpadne vode z zmogljivostjo čiščenja, manjšo od 50 PE (v nadaljnjem besedilu: MČN) za odpadne vode iz stavb oziroma drugih objektov (v nadaljnjem besedilu: objektov), ki niso priključeni na javno kanalizacijo in z njimi upravlja zasebni lastnik ali upravljavec, ki ga potrdijo lastniki. V primeru, da MČN pogodbeno upravlja upravljavec, mora biti le ta izbran in potrjen s strani večine solastnikov MČN.

(1) Prevzem in ravnanje z blatom iz greznic in MČN in s komunalno odpadno vodo iz nepretočnih greznic se do izgradnje centralne čistilne naprave Sevnica prostorsko zagotavlja v čistilni napravi Brestanica - Senovo.
(2) Izvajalec javne službe mora zagotavljati prevzem blata iz obstoječih greznic in njegovo obdelavo, ko je to potrebno oziroma najmanj enkrat na štiri leta.

(1) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo kot posebno storitev zaradi uporabe objektov javne kanalizacije,
– obdelavo blata,
– prve meritve in obratovalni monitoring za komunalne čistilne naprave.
(2) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za objekte v naselju ali delu naselja, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbe ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– redno praznjenje nepretočnih greznic
– prevzem blata iz greznic najmanj enkrat na štiri leta
– prevzem blata iz MČN najmanj enkrat na štiri leta
– prve meritve in obratovalni monitoring
– izdaja potrdil in strokovnih ocen obratovanja za male komunalne čistilne naprave.
(3) Izvajanje dejavnosti odvajanja padavinskih voda iz cestnega telesa ni predmet urejanja tega odloka.
S storitvami javne službe iz tega člena se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, da se prepreči onesnaženje vode, tal in zraka skladno s predpisi o odvajanju in čiščenju odpadnih voda.

(1) Javna služba se financira iz:
– cene storitev javne službe,
– komunalnega prispevka uporabnikov,
– proračuna Občine Sevnica,
– okoljskih dajatev in drugih virov.
(2) Cene storitev javne službe se določa skladno s predpisi, ki urejajo oblikovanje cen za izvajanje javne službe po Uredbi o oblikovanju cen komunalnih storitev. Predlog cene oblikuje izvajalec, pregleda in strokovno potrdi jih pristojni organ občine pred pridobitvijo soglasja pristojnih ministrstev v skladu z veljavno zakonodajo.

(1) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve (v nadaljnjem besedilu: smernice), mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta (v nadaljnjem besedilu: mnenja), projektne pogoje k idejni zasnovi (v nadaljnjem besedilu: pogoje), soglasja k projektnim rešitvam (v nadaljnjem besedilu: soglasja) in potrdila in strokovne ocene na podlagi predložene dokumentacije z zahtevo investitorja oziroma projektanta, in sicer:
1. za smernice in mnenja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za pogoje, soglasja, potrdila in strokovne ocene:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom kanalizacijskega priključka v sklopu načrta zunanje ureditve,
3. za soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov:
– dokazilo o pravici graditi,
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti objekta,
– načrt kanalizacijskega priključka,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije objekta,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, biorazgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
4. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
5. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi objekta,
6. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(2) Izvajalec na vlogo investitorja za objekte v katerih nastaja komunalna odpadna voda pred izdajo gradbenega dovoljenja izda potrdilo, ki mora vsebovati:
– firma in naziv izvajalca javne službe,
– firma in sedež investitorja ali ime in naslov investitorja, če je investitor fizična oseba,
– številka sistema javne kanalizacije in ime območja poselitve, če se komunalna odpadna voda odvaja v kanalizacijo,
– zmogljivost čiščenja, kraj namestitve male komunalne čistilne naprave in način čiščenja komunalne odpadne vode v njej ter način odvajanja očiščene odpadne vode v okolje, če se komunalna odpadna voda čisti v mali komunalni čistilni napravi,
– zmogljivost zbiranja in kraj namestitve nepretočne greznice, če komunalno odpadno vodo prevzema izvajalec javne službe s praznjenjem nepretočne greznice,
– največja letna količina komunalne odpadne vode, ki nastaja v stavbi.
(3) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, izvajalec zaračuna materialne stroške po merilih in tarifi storitve javne službe, ki jo potrdi Občina Sevnica.

(1) V Občini Sevnica je bila izdelana in na Občinskem svetu Občine Sevnica potrjena Študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica kot strokovna podlaga dolgoročnim razvojnim dokumentom Občine Sevnica na področju urejanja in varstva okolja. Študija odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica je bila izdelana na osnovi Operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode – za obdobje od 2005 do 2017, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije.
(2) Dolgoročni program in dinamiko razvoja, širjenja, posodabljanja in sanacije sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod v Občini Sevnica predlaga lastnik javne komunalne infrastrukture, Občina Sevnica oziroma Oddelek za okolje in prostor v Občini Sevnica, v sodelovanju z izvajalcem. Kratkoročni program in dinamiko gradnje, posodabljanja, sanacije in vzdrževanja sistema odvajanja in čiščenja odpadnih vod predlaga izvajalec javne službe v sodelovanju z Oddelkom za okolje in prostor Občine Sevnica. Programe razvoja in dinamiko izgradnje ter uporabo proračunskih sredstev Občine potrdi Občinski svet Občine Sevnica v postopku sprejemanja, spreminjanja ali dopolnjevanja proračuna.
(3) Program novogradnje, vzdrževanja in posodabljanja javne kanalizacije mora biti skladen z dolgoročno zasnovo sistema javne kanalizacije in usklajen z veljavnimi prostorskimi akti občine in s Tehničnim pravilnikom.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini Sevnica.
(2) Za prevzem objektov in omrežij javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster gospodarske javne infrastrukture (GJI),
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije.

Obstoječa delujoča lokalna kanalizacijska omrežja s pripadajočimi objekti, se predajo v last občine in upravljanje izvajalcu na podlagi pregleda, pisnega strokovnega mnenja izvajalca in ocene vrednosti predanega omrežja. Mnenje izvajalca lahko nadomesti manjkajoče dokumente, predpisane v drugem odstavku 12. člena, do pridobitve upravnega akta o legalizaciji. Postopek prevzema po pooblastilu Občine opravi izvajalec. Prevzem se opravi s pogodbo, s katero se udeležene stranke zavežejo, da bodo v pogodbenem roku legalizirale predano kanalizacijsko omrežje in zagotovile sredstva za sanacijo.

(1) Obstoječe kanalizacijsko omrežje je grajeno v ločenem in mešanem omrežju. Vsa nova kanalizacijska omrežja in obnove obstoječega omrežja se morajo graditi v ločenem omrežju, razen v primerih, ko:
– padavinske vode ni možno ločiti iz omrežja, ker ni ustreznega odvodnika oziroma ni možnosti ponikanja,
– zaradi pomanjkanja prostora ni možna vgradnja dveh vzporednih kanalov,
– je padavinska voda tako močno onesnažena, da je ni možno odvajati v vodotok ali ponikati.
(2) Upravljavec stavbe mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe stavbe, zagotoviti odvajanje neposredno v vode ali posredno v podzemne vode, kadar je to izvedljivo.
(3) Javna in zasebna kanalizacija morata biti grajeni iz materialov, ki zagotavljajo popolno tesnost. V takšno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati strešnih in drenažnih voda, vodotokov ter podtalnic, če obstaja možnost ponikanja v zemljo ali odvajanja v bližnji vodotok.

(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,
– čistilne naprave,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(2) Objekti gospodarske infrastrukture, ki tvorijo javno kanalizacijo so:
– primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
– sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje;
– skupna čistilna naprava je čistilna naprava z mešanico komunalne in padavinske odpadne vode ali obeh z industrijsko odpadno vodo, pri kateri delež obremenitve čistilne naprave, ki jo povzroča industrijska odpadna voda ene ali več naprav, presega 50%, merjeno s kemijsko potrebo po kisiku;
– komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo ali za mešanico komunalne in padavinske odpadne vode.
(3) Vse naprave in objekti javne kanalizacije so v lasti Občine Sevnica.

(1) Vodenje katastra javne kanalizacije zagotavlja občina v skladu s predpisi, ki urejajo prostorsko načrtovanje.
(2) V katastru javne kanalizacije se vodijo podatki o:
– objektih in napravah sekundarnega in primarnega omrežja,
– komunalnih in skupnih čistilnih napravah ter malih komunalnih čistilnih napravah,
– kanalizacijskih priključkih.
(3) Med objekte in naprave javne kanalizacije, ki se evidentirajo v katastru javne kanalizacije, spadajo: kanalizacijski vod, črpališče, razbremenilnik, komunalna ali skupna čistilna naprava ter mala komunalna čistilna naprava, iztok javne kanalizacije, revizijski jašek, oprema, območje objekta kanalizacijskega omrežja, zadrževalnik in drugi objekti in oprema javne kanalizacije.
(4) Lokacija objektov in naprav iz prejšnjega odstavka se v katastru javne kanalizacije vodi v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture.
(5) Vsebina katastra javne kanalizacije je objavljena na spletni strani Geodetske uprave Republike Slovenije.
(6) Občina oziroma izvajalec mora posredovati morebitne spremembe podatkov v katastru javne kanalizacije, ki bi pomenile tudi spremembo podatkov v zbirnem katastru gospodarske javne infrastrukture organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v roku treh mesecev od nastanka spremembe.

(1) Naprave in objekti uporabnika so:
– kanalizacijski priključki od javne kanalizacije do objekta,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih vod, peskolovi in lovilci olj,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v stanovanjski stavbi ali drugih objektih.
(2) Kanalizacijski priključek je sistem cevovodov, jaškov ter črpalnih naprav za odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode iz objekta. Kanalizacijski priključek je sestavni del objekta in je zato v zasebni lasti. Kanalizacijski priključek mora biti izveden tako, da na objektu ne nastane škoda zaradi vdora vode iz javne kanalizacije. Odvajanje odpadne vode iz prostorov objekta, ki so nižji od temena kanalizacije, se mora izvesti s črpanjem na nivo, iz katerega bodo odpadne vode gravitacijsko odtekale preko revizijskega jaška v javno kanalizacijo. V primeru, da na lokaciji priključka obstaja nevarnost poplav, je potrebno odpadne vode črpati nad zajezitveno črto, od tega nivoja pa gravitacijsko odvajati v revizijski jašek priključnega kanala. Zajezitvena črta predstavlja nivo zemljišča, po katerem poteka javna kanalizacija.
(3) Vsak kanalizacijski priključek mora imeti revizijski jašek, ki izvajalcu služi za preverjanje razmer v priključni cevi in preverjanje emisij v odpadni vodi, uporabniku pa za vzdrževanje in čiščenje priključnega cevovoda. Revizijski jašek mora biti praviloma postavljen na takšnem mestu, da lahko do njega nemoteno dostopata izvajalec in uporabnik. Mesto revizijskega jaška določita projektant in izvajalec v projektni dokumentaciji.
(4) Če revizijskega jaška ni možno postaviti na zemljišču v lasti lastnika objekta, mora lastnik tega objekta za postavitev revizijskega jaška predložiti izvajalcu soglasje lastnika zemljišča, na katerem je možno postaviti revizijski jašek.
(5) V primeru, ko revizijskega jaška ni mogoče postaviti izven objekta, je lastnik dolžan v objektu urediti interno kanalizacijo tako, da bo kanalizacijski priključek možno vzdrževati in opravljati preglede odpadne vode.
(6) Naprave in objekte navedene v tem členu upravlja in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.

(1) Na območjih, kjer je zgrajena, se gradi, obnavlja ali preureja javna kanalizacija, je priključitev objekta ali preureditev obstoječega priključka objekta na javno kanalizacijo obvezna.
(2) V javno kanalizacijo se mora neposredno odvajati tudi komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj območja naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode, preračunana na 1 m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE, odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje.
(3) V javno kanalizacijo se lahko odvaja tudi industrijska odpadna voda, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu. Odpadne vode nastale iz proizvodne ali storitvene dejavnosti industrijskih objektov se morajo pred odvajanjem v javno kanalizacijo očistiti v skladu s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. V primeru, da uporabnik odvaja industrijsko odpadno vodo brez potrebnega predhodnega čiščenja in nad dopustnimi količinami glede na veljavne predpise o emisiji snovi in toplote odpadnih voda, je odškodninsko odgovoren za vse posledice in morebitno nastalo škodo. Uporabnik mora zagotoviti tehnične rešitve in ukrepe, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti industrijske odpadne vode.
(4) Izvajalec mora obvestiti bodočega uporabnika, da je priključitev njegovega objekta na javno kanalizacijo obvezna in mu posredovati pogoje za priključitev. Priključitev na javno kanalizacijo se mora pod nadzorom izvajalca, opraviti v roku šestih mesecev od prejema obvestila o obvezni priključitvi.
(5) Objekt, iz katerega se je do zgraditve javne kanalizacije odvajala komunalna odpadna in padavinska voda v greznico ali MČN, se mora priključiti na javno kanalizacijo tako, da uporabnik na svoje stroške greznico ali malo komunalno čistilno napravo odstrani ali očisti in izključi iz sistema odvajanja odpadne vode.

(1) Za vsak objekt ali sklop objektov na isti lokaciji, ki so v lasti enega uporabnika, je dovoljen samo en priključek na javno kanalizacijo. V primeru zahtevne konfiguracije terena, ali ko to zahteva položaj in velikost objektov, se izjemoma dovoli tudi izgradnja dveh ali več priključkov.
(2) Vsak objekt se praviloma priključuje na javno kanalizacijo preko svojega kanalizacijskega priključka. V primerih, ko se pri izdelavi projekta priključka ugotovi, da to ni možno ali racionalno, je dovoljena priključitev več objektov preko enega skupnega kanalizacijskega priključka, s čimer pa morajo soglašati vsi lastniki tega priključka. V tem primeru je priključek v zasebni lasti vseh lastnikov tega priključka.

(1) Priključitev objekta na javno kanalizacijo se opravi na podlagi vloge investitorja in izpolnitve naslednjih pogojev:
– da je k vlogi za priključitev predložena vsa predpisana projektna in upravna dokumentacija,
– da so izpolnjeni vsi pogoji iz soglasja izvajalca.
(2) Investitor je dolžan vlogo podati izvajalcu najkasneje v osmih dneh pred izvedbo del. Pregled in prevzem kanalizacijskega priključka izvede izvajalec na stroške uporabnika.
(3) Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede izvajalec javne službe ali drug za to usposobljen in registriran izvajalec gradbenih del.

Cene odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode se določajo skladno s politiko cen in razvoja dejavnosti ter zakonskimi predpisi o določitvi cen komunalnih storitev.
Pri obračunu se pri posameznem uporabniku upoštevata:
– razvrstitev v ustrezno uporabniško skupino,
– obračun odvedenih in očiščenih količin komunalne odpadne in padavinske vode po veljavni ceni za posamezno tarifno skupino EUR/m3.

(1) Uporabniki, ki uporabljajo storitve javne službe, so razdeljeni v naslednji skupini:
I. skupina – gospodinjstva
II. skupina – ostali uporabniki.
(2) Za uporabnike, od katerih se odvaja in čisti industrijsko odpadno vodo, se cene določajo posamično s pogodbo, odvisno od stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode.

(1) Stroške odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno.
(2) Osnova za obračun odvedene in očiščene komunalne odpadne vode je količina porabljene pitne vode, merjene v kubičnih metrih (m3), po stanju vodomera. V primeru, da je vodomer v okvari, se obračuna za čas okvare poraba na osnovi povprečne porabe v preteklem letu.
(3) Uporabniki, pri katerih nastaja odpadna voda v kmetijski dejavnosti, ter se le-ta odvaja na kmetijska zemljišča, niso dolžni plačevati stroškov odvajanja in čiščenja odpadne vode, če zagotovijo ločeno merjenje porabljene pitne vode namenjene za izvajanje kmetijske dejavnosti.
(4) Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Sevnica.
(5) Izvajalec lahko na podlagi pisne reklamacije v primeru prekomerne porabe pitne vode, kot posledice okvare na internem vodovodnem omrežju, uporabniku zmanjša stroške računa.
(6) Uporabniki javne kanalizacije, ki uporabljajo vodo iz naravnih virov v industrijskem postopku proizvodnje, morajo imeti vgrajen vodomer za merjenje odvzetih količin vode iz naravnih virov, oziroma merilno mesto, v katerem se meri količina odvedenih odpadnih vod.

V primeru, da je v objektu priključenih na kanalizacijsko omrežje več uporabnikov, se za razdelitev stroškov uporablja enak sistem, kot pri razdelitvi stroškov oskrbe s pitno vodo v tem objektu.

Uporabnik mora plačati zaračunano storitev najpozneje v osemnajstih dneh od datuma izstavitve računa, razen če zakon ne določa drugače. Če uporabnik pravočasno ne poravna svojih obveznosti, je izvajalec uporabniku dolžan izstaviti pisni opomin, v primeru neplačila opomina pa se dolg izterja po sodni poti. Reklamacija mora biti pisna, podana v roku osmih dneh od datuma izstavitve računa.

(1) Kanalizacijski priključek se lahko ukine na zahtevo uporabnika in po uradni dolžnosti izvajalca. Stroške ukinitve krije uporabnik. Ukinitev na zahtevo uporabnika je dopustna ob odstranitvi objekta ali opustitvi uporabe objekta, kar mora uporabnik dokazati z dovoljenjem s strani pristojnih organov.
(2) Izvajalec na stroške uporabnika, po predhodnem obvestilu, prekine odvajanje odpadne vode in(ali) dobavo pitne vode, kadar:
– je zaradi stanja interne kanalizacije objekta ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije ali proces čiščenja na komunalni čistilni napravi,
– je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek, ali spremeni njegovo zmogljivost,
– uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in onesnaženosti odpadne vode ali pregled kanalizacijskega priključka,
– uporabnik brez soglasja izvajalca spremeni izvedbo priključka,
– uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodni vir in oskrbo s pitno vodo,
– ugotovljeno stanje interne kanalizacije ogroža zdravje in premoženje prebivalcev,
– industrijski uporabnik v roku 30 dni po pozivu izvajalca ne podpiše pogodbe o odvajanju in čiščenju industrijske odpadne vode,
– industrijski uporabnik ne zagotovi merjenja odvzetih količin vode iz naravnih virov.
(3) Prekinitev odvajanja odpadne vode velja za čas do odprave vzroka. Stroške vnovične priključitve plača uporabnik.

(1) Izvajalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne vode za krajši čas zaradi načrtovanih vzdrževalnih del ali nastalih okvar na javni kanalizaciji. O vzrokih, času trajanja prekinitev ter o navodilih za ravnanje uporabnikov med prekinitvijo, izvajalec obvesti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja ali na drug krajevno običajen način vsaj dva dni pred prekinitvijo odvajanja odpadnih voda.
(2) V primeru izvajanja nenačrtovanih vzdrževalnih del ali ob naravnih in drugih nesrečah ima izvajalec pravico brez povračila stroškov prekiniti ali omejiti uporabnikom odvajanje odpadne vode v javno kanalizacijo. Izvajalec ima v teh primerih dolžnost v štiriindvajsetih urah vzpostaviti začasen režim odvajanja odpadne vode.

Izvajalec ne odgovarja za škodo v objektih zaradi izlivov iz javne kanalizacije v primeru poplav, priključitve stavbe ali utrjene površine na javno kanalizacijo brez soglasja ali v nasprotju z izdanim soglasjem, ter ob naravnih in drugih nesrečah, na katere ne more vplivati. Po naravnih in drugih nesrečah Izvajalec izvaja priprave za hitro ponovno vzpostavitev delovanja odvajanja odpadne vode oziroma pripravi začasen način odvajanja odpadne vode in v okviru priprav izdela ustrezne načrte zaščite in reševanja ter načrte dejavnosti.

(1) Na območjih, kjer ni urejenega odvajanja in čiščenja odpadne vode velja za investitorja obvezna izgradnja MČN oziroma nepretočne greznice.
(2) Na območjih, kjer po operativnem programu opremljanja naselij z javno kanalizacijo ni predvidena gradnja javne kanalizacije, so lastniki objektov dolžni obstoječe pretočne greznice odstraniti iz uporabe v zakonsko predpisanih rokih in jih nadomestiti z MČN ali nepretočnimi greznicami, ki morajo ustrezati zakonsko predpisanim standardom, glede tehnične izvedbe in dodatne obdelave očiščene odpadne vode. Posamezni uporabniki lahko zgradijo skupno MČN s pripadajočim kanalizacijskem omrežjem, ki nima statusa javne kanalizacije, za upravljanje s temi objekti pa morajo pooblastiti odgovornega upravljavca naprav.
(3) Uporabnik je dolžan ob izgradnji MČN ali nepretočne greznice pridobiti potrdilo in strokovno oceno o obratovanju, ki ju na stroške uporabnika izdela izvajalec javne službe.

Izvajalec prevzema in zagotavlja ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MČN, ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic na celotnem območju Občine Sevnica po programu.

(1) Osnova za obračun storitev prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih greznic in MČN je dejanska prevzeta količina blata merjena v m3;
(2) Osnova za obračun storitev odvoza in čiščenja komunalne odpadne vode iz nepretočne greznice je količina komunalne odpadne vode obračunana skladno z določili 23. in 24. člena tega odloka.
(3) Stroške prevzema in ravnanja z blatom iz pretočnih greznic in MČN je izvajalec dolžan zaračunati uporabniku po opravljeni storitvi.

(1) Usedalnik blata je del pretočne greznice oziroma MČN, vgrajen neposredno za dotočno cevjo, namenjen shranjevanju in gnitju blata, izdelan iz nepropustnega betona ali drugega nepropustnega materiala. Lahko je izveden kot usedalnik blata ali kombiniran objekt za blato in odpadno vodo (v nadaljnjem besedilu: usedalnik blata).
(2) Velikost usedalnika blata določi izvajalec na podlagi razpoložljive projektne dokumentacije, oziroma popisa stanja na terenu. Ugotovljena odstopanja se na podlagi dejanskih meritev uskladijo z evidencami izvajalca pri prvem črpanju blata.
(3) Pogostost praznjenja usedalnika blata za posameznega uporabnika določi izvajalec v programu na podlagi prostornine usedalnika blata.

(1) Izvajalec je dolžan o nameri prevzema blata oziroma komunalne odpadne vode uporabnika pisno obvestiti vsaj deset dni pred začetkom opravljanja storitve. V obvestilu mora navesti datum in okvirni čas svojega prihoda.
(2) Uporabnik ima po dogovoru z izvajalcem pravico enkratne prestavitve najavljenega časa storitve, ki pa ne more biti daljša od treh mesecev. O takšni nameri mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti vsaj dva dni pred začetkom opravljanja storitve.
(3) Če uporabnik najavljenega časa opravljanja storitve ne odpove in ga v dogovoru z izvajalcem ne prestavi, ter s tem onemogoči izvedbo storitve, ali če izvajalcu ne omogoča opravljanja storitev, mora plačati nastale stroške po ceni za prevzem blata. Stroška ravnanja z blatom izvajalec uporabniku v tem primeru ni upravičen zaračunati.
(4) Uporabnik ni dolžan plačati stroškov storitev iz 3. točke 31. člena, če zaradi dokazane daljše odsotnosti upravičeno ni mogel odpovedati najavljenega časa opravljanja storitev.

(1) Izvajalec lahko po postopkih javnega naročanja za prevzem blata iz pretočnih greznic in MČN in prevzem komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic s pogodbo pooblasti tudi druge izvajalce.
(2) Storitve iz prvega odstavka tega člena lahko izvaja le izvajalec in od njega pooblaščeni izvajalci.

Blato iz pretočnih greznic in MČN ter komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic se lahko odvaža do izgradnje centralne čistilne naprave Sevnica samo na sprejemnico čistilne naprave Brestanica - Senovo, zato je prepovedano odvažanje in odlaganje v naravno okolje, v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo.

Zaradi izvajanja javne službe ima izvajalec naslednje pravice in dolžnosti:
– zagotavljati javno službo,
– zagotavljati prevzemanje in ravnanje z blatom iz pretočnih greznic in MČN,
– zagotavljati odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz nepretočnih greznic,
– zagotavljati obratovanje in obnavljanje javne kanalizacije, prizadeta zemljišča pa vzpostavljati v stanje pred posegom,
– izdelovati program in ga objavljati na svojih spletnih straneh in v uradnem lokalnem glasilu,
– sodelovati pri izdelavi programskih rešitev širitve javne kanalizacije v okviru opremljanja stavbnih zemljišč s komunalno infrastrukturo,
– izdajati potrdila in strokovne ocene obratovanja MČN in nepretočnih greznic,
– obveščati uporabnike o načrtovanih prekinitvah odvajanja odpadne vode in o času trajanja prekinitev,
– voditi podatke o objektih in napravah javne kanalizacije,
– voditi predpisane evidence in izvajati predpisana poročila,
– redno obračunavati storitve javne službe in izvajati izterjavo dolgovanih zneskov,
– izvajati preglede in prevzeme javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov ter MČN,
– izvajati investicijska vzdrževalna dela na javni kanalizaciji in vzdrževalna dela v javno korist,
– uporabnikom omogočati priključevanje objektov na javno kanalizacijo, kot je določeno s tem odlokom in jih o tem obveščati,
– izvajati predpisane meritve in nadzirati sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za prečiščevanje industrijske odpadne vode, ter izvajati potrebne ukrepe za zagotovitev ustreznosti njihovega delovanja,
– nadzirati stanje kanalizacijskega priključka in interne kanalizacije do vstopa v objekt uporabnika,
– obvestiti uporabnika o ugotovljenih nepravilnostih na napravah in objektih uporabnika, ter mu določiti rok za odpravo nepravilnosti ali pomanjkljivosti, preden prijavi kršitev pristojnemu prekrškovnemu organu,
– izvajati priprave za hitro vnovično vzpostavitev delovanja kanalizacijskega omrežja po naravnih in drugih nesrečah, oziroma priprave za nadomestno začasno odvajanje odpadne vode in v okviru priprav izdelati ustrezne načrte zaščite in reševanja,
– voditi evidence na podlagi podatkov, ki jih pridobi od uporabnikov, upravnikov večstanovanjskih objektov, organov lokalne skupnosti, ter državnih organov in služb na podlagi zakona o javnih gospodarskih službah, zakona o lokalni samoupravi in tega odloka,
– izvajati druge obveznosti tega odloka.

Izvajalec ima zaradi izvajanja javne službe brez soglasja lastnika pravico pristopati do kanalizacijskih objektov in naprav, MČN in greznic, vendar mora o svoji nameri predhodno obvestiti lastnika zemljišča.

(1) Uporabnik je fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali solastnik objekta, dela objekta ali utrjenega zemljišča na območju Občine Sevnica, priključenega na javno kanalizacijo oziroma koristnik storitve javne službe. V primeru, da uporabnik objekt, del objekta ali utrjenega zemljišča preda v najem, je dolžan skleniti sporazum o načinu plačevanja stroškov javne storitve in poroštvih.
(2) Uporabniki imajo naslednje pravice in dolžnosti:
– odvajati komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, MČN ali nepretočno greznico,
– pridobiti soglasja, mnenja, potrdila in strokovne ocene, kot to določa ta odlok in veljavni predpisi s področja gradenj in varovanja okolja,
– redno vzdrževati kanalizacijski priključek, interno kanalizacijo in vse naprave vgrajene vanjo,
– vzdrževati čistočo in zagotavljati nemoten dostop do mest za ugotavljanje količine in stopnje onesnaženosti odpadne vode,
– redno vzdrževati greznice in MČN,
– izvajati predpisane meritve komunalnih odpadnih in padavinskih vod ter komunalnih industrijskih vod,
– omogočati izvajalcu dostop do javne kanalizacije za izvajanje vzdrževalnih in obnovitvenih del na javni kanalizaciji, kadar le-ta poteka po njegovem zemljišču,
– omogočati izvajalcu dostop do greznice oziroma MČN in prevzem vsebine,
– obvestiti izvajalca o začetku gradnje MČN, mu omogočiti pregled in prevzem MČN in pred zagonom predati predpisano dokumentacijo o ustreznosti MČN,
– obveščati izvajalca o vseh okvarah na javni kanalizaciji, kanalizacijskem priključku in merilnih napravah ter vseh pojavih, ki bi utegnili imeti vpliv na obratovanje javne kanalizacije,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naziva, naslova, lastništva objekta, in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvod komunalne odpadne in padavinske vode in obračun stroškov,
– plačevati stroške storitev javne službe,
– urediti medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uveden obračun porabe pitne vode na osnovi enega obračunskega vodomera in izvajalcu posredovati od lastnikov oziroma upravnika podpisan delilnik stroškov,
– obveščati izvajalca o vseh spremembah količin in lastnosti industrijske odpadne vode, ki vplivajo na izvajanje javne službe,
– upoštevati ukrepe in objave v primeru motenj pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
(3) Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe ali na drugo pravno osebo, ki izvaja te storitve.

Uporabnikom in drugim nepooblaščenim osebam ni dovoljeno posegati v objekte in naprave javne kanalizacije. Na vplivnem območju kanalizacije se ne sme graditi objektov, spreminjati višine nadkritja kanalizacijskega omrežja, zasipavati pokrovov jaškov in izvajati ostalih aktivnosti, ki bi lahko povzročile poškodbe na kanalizacijskem omrežju ali ovirale njegovo delovanje in vzdrževanje. Prav tako ni dovoljeno posegati v obstoječe interne kanalizacijske objekte in naprave drugih uporabnikov ali jim celo preprečiti odvod odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje.

Uporabnik ima pravico od izvajalca zahtevati odškodnino za dokazano škodo nastalo zaradi prekinitve odvajanja komunalne odpadne vode po krivdi izvajalca, oziroma opustitve vzdrževanja javne kanalizacije.

(1) Posebne storitve zaradi uporabe objektov javne kanalizacije so storitve:
– odvajanja in čiščenja industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
– odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne površine.
(2) Navedene storitve niso storitve obvezne občinske gospodarske javne službe.

(1) V okviru posebnih storitev mora izvajalec zagotoviti odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, v okviru zmogljivosti javne kanalizacije. Določbe tega odloka o industrijski odpadni vodi se uporabljajo za uporabnika (v nadaljnjem besedilu: industrijski uporabnik):
– ki v javno kanalizacijo odvede več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno in
– ki je zavezanec za izvajanje monitoringa industrijske odpadne vode.
(2) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se za industrijskega uporabnika uporabljajo tudi vse ostale določbe tega odloka.

Industrijski uporabnik, ki je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in emisijskega monitoringa, mora poročila o le-teh, ki so izdelana skladno s predpisi, tekoče posredovati izvajalcu. Poročilo o obratovalnem monitoringu mora izvajalcu posredovati v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto. Rezultati in poročila obratovalnega ter emisijskega monitoringa odpadne vode, zapisi trajnih meritev, predpisane evidence in podatki, predvideni v dokumentih industrijskega uporabnika, morajo biti izvajalcu vedno na razpolago. Prve meritve in emisijski monitoring odpadnih voda, ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi in jih je dolžan zagotoviti industrijski uporabnik na lastne stroške.

(1) Podatki o letni količini odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika se ugotavljajo na podlagi podatkov o dovedeni ali zajeti vodi. Izvajalec, na podlagi ugotovljenih količin za predhodno koledarsko leto, najkasneje do 30. junija tekočega leta uporabnika uvrsti v kategorijo industrijskih uporabnikov, ker odvaja več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno. Razporeditev velja za dobo od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta.
(2) Industrijski uporabnik, ki odvede v javno kanalizacijo več kot 4.000 m3 odpadne vode letno ali več kot 15 m3 odpadne vode dnevno, je dolžan zagotoviti predpisano število meritev kvalitete odpadne vode letno. Rezultate meritev je dolžan posredovati izvajalcu v pisni ali elektronski obliki do 31. marca za preteklo leto.

(1) V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo take odpadne vode, ki ne prekoračijo vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Industrijski uporabnik, ki odvaja odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo stopnjo onesnaženosti odpadne vode do take mere, da ustreza predpisom in v soglasjih določenih vrednosti za odvajanje v javno kanalizacijo.
(2) Industrijski uporabnik je dolžan pred vsako spremembo, ki vpliva na kvaliteto ali količino odpadne vode, ki je posledica sprememb tehnoloških postopkov, obsega proizvodnje, načina predčiščenja odpadne vode, prenehanja določene dejavnosti, ali zaradi drugih podobnih vzrokov, pridobiti soglasje izvajalca.

Industrijski uporabnik mora na lastne stroške zgraditi, urediti in vzdrževati kontrolno merilno mesto pred izpustom odpadne vode v javno kanalizacijo. Merilno mesto mora biti dovolj veliko in dostopno, da je mogoče meritve izvajati ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca. Merilno mesto mora biti opremljeno z ustrezno merilno napravo – merilcem pretoka odpadne vode. Merilec pretoka mora imeti digitalni izhod in GSM povezavo do nadzornega centra na čistilni napravi in mora biti atestiran in umerjen s strani pooblaščene institucije, zapečaten in izvajalcu ter pristojnim inšpekcijskim službam vedno na vpogled. Ob rednem in izrednem vzdrževanju merilca pretoka mora biti prisotna tudi odgovorna oseba izvajalca. Izvajalec ima poleg rednih pregledov merilca pretoka pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost zunaj dopustnih meja, nosi stroške preizkusa industrijski uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec. V primeru okvare merilca pretoka se za čas do odprave napake zaračuna povprečna količina v preteklem obračunskem obdobju obračunane vode. Če industrijski uporabnik ne odpravi napake na merilcu pretoka niti v roku 15 dni, jo ima v njegovem imenu in na njegove stroške pravico odpraviti izvajalec. Vsi stroški povezani z ureditvijo merilnega mesta in z izvajanjem kontrole odpadne vode bremenijo industrijskega uporabnika.

Če izvajalec ugotovi, da je bila v javno kanalizacijo odvedena odpadna voda, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, o dogodku obvesti pristojno inšpekcijo. Če se v postopku ugotavljanja dejstev odkrije povzročitelja – industrijskega uporabnika, ki je v javno kanalizacijo odvedel neprimerno odpadno vodo, je le-ta dolžan plačati vso nastalo škodo.

(1) Obračun posebnih storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode za industrijske uporabnike izvaja izvajalec mesečno. Izvajalec izstavi račun za posebne storitve na osnovi odčitkov merilca pretoka. V primeru okvare merilca pretoka, se posebna storitev obračuna na podlagi količine vode iz preteklega obračunskega obdobja.
(2) Industrijskim uporabnikom se odvajanje odpadne vode obračunava kot zmnožek količine odvedene odpadne vode in cene za odvajanje odpadne vode za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.

(1) Industrijskim uporabnikom se čiščenje odpadne vode obračunava po faktorju obremenitve (v nadaljnjem besedilu: FO). Cena čiščenja FO se določi na osnovi cene čiščenja za industrijske uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine. Za vsakega industrijskega uporabnika se za obdobje enega leta izračuna FO na podlagi količine odpadne vode in vrednosti posameznih parametrov, dobljenih iz poročila o obratovalnem monitoringu oziroma iz meritev, oboje za predhodno koledarsko leto.
(2) Industrijski uporabnik je na naslov izvajalca dolžan dostaviti Poročilo o obratovalnem monitoringu oziroma rezultate predpisanih meritev za predhodno koledarsko leto najkasneje do 31. marca v tekočem letu pisno ali v elektronski obliki. Faktor obremenitve (FO) se izračuna po enačbi, ki vsebuje določene parametre onesnaženosti odpadne vode.

(1) Industrijski uporabnik do 30. junija tekočega leta sklene pogodbo z izvajalcem, v kateri je določena cena čiščenja odpadne vode za obdobje od 1. julija tekočega leta do 30. junija naslednjega leta. V pogodbi se navede FO s podatki prejetega obratovalnega monitoringa oziroma rezultatov predpisanih meritev.
(2) Cena čiščenja odpadne vode se izračuna za vsako merilno mesto posebej. Če je izračunana cena čiščenja odpadne vode za posameznega industrijskega uporabnika nižja od cene čiščenja za ostale uporabnike (II. skupina – ostali uporabniki), se zaračunava cena čiščenja po ceni za ostale uporabnike, ki jo določi pristojni organ občine.

(1) Če zmogljivost javne kanalizacije to omogoča, mora izvajalec v okviru posebnih storitev zagotoviti odvajanje in čiščenje padavinske odpadne vode, ki se v javno kanalizacijo odvaja s površin, ki niso javne. Padavinsko vodo je treba ponikati, če je to mogoče. Če ponikanje ni mogoče, je treba padavinsko vodo zadržati in jo ustrezno očiščeno enakomerno odvajati v ustrezen odvodnik ali jo porabiti za druge namene. Ukrepe za čiščenje padavinske odpadne vode ureja predpis o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo mora industrijski uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca.
(3) Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se uporabnikom zaračunava mesečno. Stroške odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode se zaračunava za razliko površin z utrjenih površin nad 400 m2 in streh nad 200 m2 tlorisne površine.
(4) Količina padavinskih odpadnih voda se meri v m3 in se določi na podlagi velikosti strešnih in utrjenih površin, iz katerih se vode odvajajo v javno kanalizacijo, ter desetletnega povprečja letne količine padavin na območju Sevnice. Velikost strešnih in utrjenih površin posameznega uporabnika se določi na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, oziroma na podlagi meritve izvajalca.
Izračun količin se določi po naslednji formuli:
V = A × R,
kjer je:
V = količina odvedene vode v m3/mesec
A = prispevna površina v m2 (dejanska – 400 (200) m2)
R = desetletno povprečje količine padavin na območju Sevnice (po podatkih Hidrometeorološkega zavoda Slovenije oziroma Agencije Republike Slovenije za merilno mesto Sevnica, izražene v m3/m2/mesec).

(1) Nadzor nad izvajanjem določb tega odloka bo opravljal Skupni prekrškovni organ občinskih uprav občin Brežice, Sevnica, Krško, Radeče in Bistrica ob Sotli.
(2) Vodenje postopkov, izdajo plačilnih nalogov in odločb o prekrških zoper določbe tega odloka izvaja pooblaščena uradna oseba prej navedenega organa.
(3) Izvajalec javne službe in uporabniki so dolžni kršitve in kršitelje prijaviti pooblaščeni uradni osebi navedenega organa oziroma na sedež organa v Krškem.

(1) Z globo 600 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba – izvajalec, če:
– ravna v nasprotju z 8. členom,
– ravna v nasprotju z 10. členom,
– ravna v nasprotju s 27. členom,
– ravna v nasprotju z 31. in 33. členom,
– ravna v nasprotju s 36. členom,
– ravna v nasprotju z 49., 50. in 51. členom tega odloka.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe – izvajalca.
(3) Z globo 600 EUR se za prekršek kaznuje pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če:
– ravna v nasprotju s 17. členom,
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju s 33. in 34. členom,
– ravna v nasprotju s 35. členom,
– ravna v nasprotju z 38. členom,
– ravna v nasprotju z 39. členom,
– ravna v nasprotju s 43., 44., 45., 46. in 47. členom,
– ravna v nasprotju s 1. točko 50. člena,
– ravna v nasprotju z 51. členom,
– ravna v nasprotju s 55. in 56. členom tega odloka.
(4) Z globo 400 EUR se za prekršek iz tretjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo 400 EUR se za prekršek kaznuje posameznik, če:
– ravna v nasprotju s 17. členom,
– ravna v nasprotju z 18. členom,
– ravna v nasprotju z 29. členom,
– ravna v nasprotju s 33. členom,
– ravna v nasprotju s 35. členom,
– ravna v nasprotju z 38. členom,
– ravna v nasprotju z 39. členom,
– ravna v nasprotju z 51. členom,
– ravna v nasprotju s 55. in 56. členom tega odloka.

(1) Občina Sevnica je dolžna zagotoviti odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode po javni kanalizaciji najpozneje do:
– 31. 12. 2015 za območje poselitve na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 10 PE/ha,
– 31. 12. 2015 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prejšnje alineje, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode večja od 20 PE/ha,
– 31. 12. 2017 za območje poselitve, ki ni na območjih iz prve ali druge alineje, če je gostota obremenjenosti na tem območju poselitve zaradi nastajanja komunalne odpadne vode manjša od 20 PE/ha, območje pa je vključeno v operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(2) Območja poselitve so opredeljena z Operativnim programom odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode v Občini Sevnica.

(1) Lastniki stavb iz območij, kjer Občina Sevnica ni dolžna zagotoviti odvajanje komunalne odpadne vode v javno kanalizacijo, morajo sami na svoje stroške zagotoviti čiščenje v MČN ali zbiranje v nepretočni greznici najpozneje do:
– 31. 12. 2015, če je obstoječa stavba na prispevnem območju občutljivega območja ali na vplivnem območju kopalnih voda ali na vodovarstvenem območju,
– 31. 12. 2017, če obstoječa stavba ni na območju iz prejšnje alineje.
(2) V primeru izgradnje MČN lahko lastniki stavb uveljavijo zmanjšanje višine plačila okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda s skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda.

Investitorji novih stavb v katerih nastaja komunalna odpadna voda morajo po 1. 1. 2009 odvajati komunalno odpadno vodo v MČN ali jo zbirati v nepretočni greznici, v primeru, da stavba nima zagotovljenega odvajanja v javno kanalizacijo.

Tehnični pravilnik iz 1. člena tega odloka sprejme Občinski svet Občine Sevnica sočasno s sprejemom tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 43/07, 37/08).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.