Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o policiji (ZPol-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 26. maja 2009.

V Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo in 14/07 – ZVS) se prvi odstavek 2.č člena spremeni tako, da se glasi:
»Če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastil iz 2.c člena tega zakona pri nadzoru nad izvajanjem določb 48.a člena tega zakona in ukrepov iz 149.a, 149.b, 150., 151., 155., 155.a in 156. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/07 – uradno prečiščeno besedilo, 40/07 – ZDT-E, 102/07 – ZSKZDČEU, 21/08 – odločba US, 23/08 – ZBPP-B, 65/08 – odločba US, 68/08, 89/08 – odločba US in 118/08 – popravni sklep US), onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko policija do odločitve ministra začasno odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih podatkov ali informacij.«.
V drugem odstavku se beseda »zaupnosti« nadomesti z besedo »tajnosti«.

Za 5. členom se dodajo novi 5.a, 5.b, 5.c, 5.č, 5.d in 5.e členi, ki se glasijo:

Generalni direktor policije se imenuje za dobo petih let z možnostjo enkratnega ponovnega imenovanja.
Poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, mora kandidat za generalnega direktorja policije izpolnjevati naslednje posebne pogoje:
1) pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog policista;
2) da ima univerzitetno izobrazbo oziroma visoko strokovno izobrazbo s specializacijo ali visoko strokovno izobrazbo z magisterijem ali magistrsko izobrazbo;
3) da ima najmanj 15 let delovnih izkušenj na področju delovanja varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja ali pregona, ali kazenskega sodstva;
4) da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju enake ali podobne stopnje zahtevnosti oziroma najmanj osem let izkušenj na drugih vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju.
Pri kandidatu se presoja tudi kriterij, da je mogoče na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da bo funkcijo opravljal strokovno, pošteno in vestno ter da bo varoval ugled, nepristranskost, zakonitost delovanja in operativno avtonomnost policije.
V primeru, da generalni direktor nima opravljenega izpita za izvajanje policijskih pooblastil, se na podlagi strokovnih izkušenj, ki se po tem členu zahtevajo za imenovanje v funkcijo generalnega direktorja, po samem zakonu šteje, da ima opravljen ta izpit.

Generalnega direktorja policije imenuje vlada na predlog ministra, pristojnega za notranje zadeve. Izbira kandidata je v pristojnosti ministra, ki kandidata išče preko javnega ali internega razpisa oziroma poziva.
Pred vložitvijo predloga vladi za imenovanje določenega kandidata za generalnega direktorja policije je minister dolžan pridobiti mnenje o ustreznosti kandidata od posebne avtonomne strokovne komisije iz 5.č člena tega zakona.
Minister mora komisiji iz 5.č člena tega zakona za potrebe podaje mnenja posredovati vso dokumentacijo, ki se nanaša na njegov predlog kandidata.
Minister vladi v imenovanje ne more predlagati kandidata, za katerega je komisija iz 5.č člena tega zakona podala mnenje, da kandidat ni ustrezen.
Mnenje komisije iz 5.č člena tega zakona minister priloži predlogu vladi za imenovanje generalnega direktorja.

Vlada na predlog ministra generalnega direktorja policije predčasno razreši:
1) če to sam zahteva;
2) zaradi trajne izgube delovne zmožnosti za opravljanje funkcije;
3) če je bil pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali če je bil obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece;
4) če krši dolžnosti generalnega direktorja policije ali s svojim ravnanjem ali opustitvijo dolžnega nadzora huje škoduje ugledu, zakonitosti delovanja in operativni avtonomnosti policije.
Po prenehanju položaja po 1. ali 2. točki prvega odstavka tega člena se uradnika, ki je bil že pred začetkom opravljanja položaja generalnega direktorja policije kot uradnik zaposlen v istem ali drugem državnem organu ali upravi samoupravne lokalne skupnosti, premesti na delovno mesto, če zanj izpolnjuje pogoje.
V primeru razrešitve po 3. točki prvega odstavka tega člena sodišče pravnomočno sodbo pošlje ministru za notranje zadeve, ki jo najkasneje v roku treh delovnih dni po prejemu posreduje vladi skupaj s predlogom za razrešitev.
Pred vložitvijo predloga za razrešitev iz 4. točke prvega odstavka tega člena je minister dolžan pridobiti mnenje posebne avtonomne strokovne komisije iz 5.č člena tega zakona.
Minister mora komisiji iz 5.č člena tega zakona za potrebe podaje mnenja posredovati vso dokumentacijo, ki se nanaša na predlog razrešitve ter obrazložitev razlogov razrešitve.
Minister vladi ne more posredovati predloga za razrešitev generalnega direktorja policije iz 4. točke prvega odstavka tega člena, če se komisija iz 5.č člena tega zakona ne strinja z razrešitvijo. V primeru, da se komisija strinja z razrešitvijo, mora minister vladi podati predlog za razrešitev v roku največ petih delovnih dni po prejemu mnenja komisije.
Mnenje komisije iz 5.č člena tega zakona minister priloži predlogu vladi za razrešitev generalnega direktorja.

Za potrebe postopka imenovanja generalnega direktorja policije iz 5.a člena tega zakona in postopka razrešitve generalnega direktorja policije iz 4. točke prvega odstavka 5.c člena tega zakona se ustanovi posebna komisija kot avtonomno strokovno telo, ki sodeluje v postopku imenovanja in razrešitve generalnega direktorja policije. Mnenje komisije je obvezujoče za organe v teh postopkih. Drugi organi v drugih postopkih na to mnenje niso vezani. Mnenje komisije je dokončno in zoper njega ni mogoče vlagati pravnih sredstev. Delo v komisiji je častno.
Komisijo iz prejšnjega odstavka sestavljajo trije člani:
1) predsednik uradniškega sveta;
2) predstavnik državnotožilskega sveta, ki ga izmed državnih tožilcev izvoljenih v ta svet za vsak primer posebej imenuje državnotožilski svet;
3) priznani neodvisni strokovnjak s področja dela varnostnih organov, prava ali varstva človekovih pravic, ki ga za vsak primer posebej imenuje predsednik republike.
Na seji komisije morajo biti prisotni vsi njeni člani. Komisija sprejema odločitve z večino glasov. Posamezni član komisije lahko večinskemu mnenju priloži ločeno pritrdilno ali odklonilno mnenje. Ministrstvo za notranje zadeve komisiji zagotovi potrebne pogoje za delo. Delo komisije vodi predsednik uradniškega sveta.
V postopku imenovanja generalnega direktorja policije iz 5.a člena tega zakona komisija opravi razgovor s predlaganim kandidatom, na katerem preveri usposobljenost in ustreznost kandidata za mesto generalnega direktorja policije. Komisija je dolžna podati mnenje o kandidatu v roku 30 dni po prejemu zaprosila.
V postopku razrešitve generalnega direktorja policije iz 4. točke prvega odstavka 5.c člena tega zakona ima generalni direktor policije naslednje pravice:
1) da na seji komisije poda svoje stališče glede razlogov razrešitve;
2) da mu je omogočen vpogled, prepis ali kopiranje dokumentacije glede razlogov razrešitve ter
3) da ima zagotovljene najmanj tri delovne dni za pripravo stališča glede razlogov razrešitve.
Predsednik komisije je dolžan sklicati komisijo v roku treh delovnih dni od prejema zaprosila. Komisija je dolžna podati mnenje v roku 15 delovnih dni po prejemu zaprosila.

V primerih iz 1. do 4. točke prvega odstavka 5.c člena tega zakona vlada na predlog ministra za čas do imenovanja novega generalnega direktorja policije, vendar največ za obdobje šest mesecev, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenuje enega od namestnikov generalnega direktorja policije. Minister mora vložiti predlog za imenovanje vršilca dolžnosti sočasno s predlogom o razrešitvi generalnega direktorja policije.
V primerih prenehanja položaja generalnega direktorja policije po 4. točki drugega odstavka 83. člena in tretjega odstavka 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A in 69/08 – ZZavar-E), za čas do imenovanja novega generalnega direktorja, vendar največ za šest mesecev, vlada na predlog ministra za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenuje enega od namestnikov generalnega direktorja policije.

Generalni direktor policije ima dva namestnika, ki mu pomagata pri vodenju policije v okviru pooblastil, ki jih določi generalni direktor policije s pisnim pooblastilom. V primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor policije določi namestnika, ki ga nadomešča z ustreznimi pooblastili.
Poleg pogojev, določenih v predpisih, ki urejajo sklenitev delovnega razmerja javnih uslužbencev, mora kandidat za namestnika generalnega direktorja policije izpolnjevati še naslednje pogoje:
1) pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog policista;
2) univerzitetna izobrazba oziroma visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali visoka strokovna izobrazba z magisterijem ali magistrska izobrazba;
3) najmanj 10 let delovnih izkušenj na področju delovanja varnostnih ali obveščevalno-varnostnih organov, organov odkrivanja in pregona ali kazenskega sodstva;
4) najmanj tri leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju enake ali podobne stopnje zahtevnosti oziroma najmanj pet let izkušenj na drugih vodstvenih delovnih mestih v javnem ali zasebnem sektorju.
Pri kandidatu se presoja tudi kriterij, da je mogoče na podlagi njegovega dosedanjega dela, ravnanja ali obnašanja utemeljeno sklepati, da bo funkcijo opravljal strokovno, pošteno in vestno ter da bo varoval ugled, nepristranskost, zakonitost delovanja in operativno avtonomnost policije.«.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

Policija mora, za zagotavljanje varnosti delavcev policije in njihovih bližnjih, izvajati ukrepe za preprečitev vseh vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom, ter ukrepe za varovanje tehničnih sredstev in opreme Policije.
Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.
Vrste in način izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena, način določanja stopnje ogroženosti ter pogoje odprodaje tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju ukrepov, predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.«.

V petem odstavku 20. člena se besedi »1,000.000 tolarjev« nadomestita z besedama »4.000 eurov«, besedi »200.000 tolarjev« pa z besedama »800 eurov«.

Za 21. členom se doda nov 21.a člen, ki se glasi:

Policija sodeluje z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami in društvi, katerih dejavnost je pomembna za ohranjanje zgodovinskega spomina, izpopolnjevanje in usposabljanje policistov ter promocijo poklica, in jim v okviru možnosti zagotavlja pomoč. Način sodelovanja se opredeli s sporazumom s posamezno organizacijo oziroma društvom.«.

V 27. členu se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»V primeru ogroženosti posameznika, ki je pomagal oziroma pomaga policiji, in njegovih bližnjih, lahko policija z njegovim soglasjem izvede ukrepe, določene v 16. členu tega zakona.«.
Dosedanji sedmi in osmi odstavek postaneta osmi in deveti odstavek.

Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:

Uporabo uniforme za film, televizijo, gledališke predstave in druge javne nastope dovoljuje generalni direktor policije.«.

Za 32. členom se doda nov 32.a člen, ki se glasi:

Oseba, zoper katero policist izvaja naloge, pooblastila ali druga uradna dejanja, določena s tem ali drugim zakonom, ali druga oseba, ki je navzoča na kraju, morata upoštevati odredbe, ukaze ali navodila policista, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo naloge, pooblastila ali uradnega dejanja.«.

V prvem odstavku 33. člena se za besedami »opraviti varnostni pregled,« doda besedilo »opraviti pregled osebe,«.

V prvem odstavku 35. člena se v četrti alinei beseda »in« nadomesti z besedo »ali«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Če policist v primerih iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena ne more ugotoviti identitete osebe, jo lahko privede v policijske prostore in izvede identifikacijski postopek.«.
V sedmem odstavku se besedilo »četrtega in petega« nadomesti z besedilom »petega in šestega«.

36. člen se spremeni tako, da se glasi:

Policisti lahko zaradi varovanja določenih oseb, organov, objektov, prostorov, okolišev, delovnih mest in v drugih primerih, določenih v zakonu, varnostno preverjajo osebe.
Varnostno preverjanje oseb je ugotavljanje morebitnih varnostnih zadržkov za dostop do varovane osebe ali za delo pri varovani osebi, dostop ali delo v varovanem organu, objektu, prostoru ali v okolišu, na določenem delovnem mestu ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
Varnostno preverjanje iz prejšnjega odstavka obsega preveritev podatkov, določenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov.
Varnostni zadržek iz drugega odstavka tega člena je poleg primerov, določenih s predpisi za pridobitev dovoljenja za dostop do tajnih podatkov, podan tudi v primeru, če ugotovljene okoliščine iz varnostnega preverjanja kažejo na:
– utemeljene dvome o zanesljivosti posameznika ali pravne osebe za delo pri varovanih osebah, organih, objektih, prostorih, okoliših in delovnih mestih, ki so posebnega pomena, ali
– možnost ogrožanja varovanih oseb, organov, objektov, prostorov, okolišev in delovnih mest, ki so posebnega pomena, ali
– navezovanje stikov in poskusov novačenja organizacij in združb, ki delujejo zoper pravni red Republike Slovenije.
Osebi, za katero se z varnostnim preverjanjem ugotovi obstoj varnostnega zadržka, se lahko prepove dostop do varovanih oseb, organov, objektov, prostorov in okolišev oziroma se osebi lahko prepove opravljati dela pri varovani osebi, v varovanem organu, objektu, prostoru ali v okolišu, na določenem delovnem mestu ali v drugih primerih, določenih z zakonom.
Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje varnostnih pogojev za dostop ali opravljanje dela.
Policija ni dolžna posredovati podatkov, ki se nanašajo na stike s tujimi varnostnimi ali obveščevalnimi službami oziroma na članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija, če bi to ogrozilo vire ugotavljanja oziroma preverjanja posredovanih podatkov.
Vlada podrobneje predpiše varovanje določenih oseb, državnih organov, objektov, prostorov in okolišev, varovanje določenih delovnih mest in določi državne organe, objekte, prostore, okoliše in delovna mesta, za katera je potrebno opraviti varnostno preverjanje oseb.«.

Drugi odstavek 36.b člena se spremeni tako, da se glasi:
»Razpis se lahko odredi za kaznivo dejanje terorizma po 108. členu, financiranja terorizma po 109. členu, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj po 110. členu, novačenja in usposabljanja za terorizem po 111. členu, trgovine z ljudmi po 113. členu, uboja po 115. členu, umora po 116. členu, ugrabitve po 134. členu, posilstva po 170. členu, spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po 173. členu, zlorabe prostitucije po 175. členu, prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva po 176. členu, neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po 186. členu, omogočanja uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu po 187. členu, velike tatvine po 205. členu, ropa po 206. členu, goljufije po 211. členu, izsiljevanja po 213. členu, nedovoljenega izvoza in uvoza stvari, ki so posebnega kulturnega ali zgodovinskega pomena, ali naravne vrednote po 218. členu, poslovne goljufije po 228. členu, goljufije na škodo Evropskih skupnosti po 229. členu, vdora v poslovni informacijski sistem po 237. členu, ponarejanja denarja po 243. členu, ponarejanja in uporabe ponarejenih vrednotnic ali vrednostnih papirjev po 244. členu, pranja denarja po 245. členu, tihotapstva po 250. členu, hudodelskega združevanja po 294. členu, nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali eksploziva po 307. členu, prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po 308. členu, povzročitve splošne nevarnosti po drugem odstavku 314. člena, povzročitve nevarnosti z jedrskimi snovmi po 316. členu, ugrabitve letala ali ladje po 329. členu, napada na varnost zračnega prometa po 330. členu, uvoza in izvoza radioaktivnih snovi po 334. členu, diverzije po 356. členu, ogrožanja oseb pod mednarodnim varstvom po 371. členu, jemanja talcev po 373. členu in piratstva po 374. členu Kazenskega zakonika.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Razpis se lahko odredi tudi za kaznivo dejanje genocida po 100. členu, hudodelstev zoper človečnost po 101. členu in vojnih hudodelstev po 102. členu, izdaje tajnih podatkov po 260. členu, veleizdaje po 348. členu, napada na ozemeljsko celovitost po 349. členu, uboja predsednika republike po 352. členu, nasilja zoper najvišje predstavnike države po 353. členu, oboroženega upora po 355. členu, vohunstva po 358. členu Kazenskega zakonika, vendar le na podlagi pisne odredbe generalnega državnega tožilca Republike Slovenije ali vrhovnega državnega tožilca, ki ga generalni državni tožilec za to posebej pisno pooblasti. Za pogoje odreditve razpisov in njihov rok trajanja po tem odstavku se uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. Predlagatelj razpisa se je o razlogih za izdajo razpisa dolžan še pred njegovo izdajo posvetovati z drugimi državami, ki bi morale ta razpis izvršiti.«.

Za 38. členom se doda nov 38.a člen, ki se glasi:

Iz razlogov javne varnosti sme policist z namenom zasega predmetov opraviti pregled osebe in stvari, ki jih ima ta pri sebi, če je na podlagi neposredne zaznave policista podana utemeljena verjetnost, da ima oseba pri sebi predmete, ki bi jih bilo v skladu z zakonom treba zaseči.
Pred začetkom pregleda policist pozove osebo, da sama izroči predmete, razen če bi to ogrozilo varnost ljudi in premoženja.
Pregled osebe mora opraviti oseba istega spola, razen če s pregledom ni mogoče odlašati.
Pregled osebe ne obsega telesnega pregleda ali osebne preiskave. Pri pregledu policist z rokami pretipa oblačila osebe in pregleda vsebino predmetov, ki jih ima oseba pri sebi ali s seboj. Policist pri pregledu stvari ne sme s silo odpirati zaprtih predmetov.
Če se oseba iz prvega odstavka tega člena nahaja v ali ob vozilu in je policist neposredno zaznal, da so bili predmeti skriti ali odvrženi v vozilo ali da se nahajajo v vozilu, sme policist opraviti tudi pregled notranjosti vozila, razen njegovih skritih delov.
Če policist med pregledom najde predmet, ki mora biti zasežen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, zakona, ki ureja postopek o prekrških, ali na podlagi drugega zakona, policist nadaljuje postopek po teh predpisih.«.

V prvem odstavku 39.a člena se besedilo »230. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popravek in 23/99), vključno z izvenzakonskim partnerjem« nadomesti z besedilom »224. člena Kazenskega zakonika«.
V sedmem odstavku se besedi »100.000 tolarjev« nadomestita z besedama »400 eurov«.

V drugem odstavku 42. člena se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Brez odredbe se lahko privedba opravi v primerih iz četrtega odstavka 35. in 37. člena tega zakona ali v drugih primerih, ko je privedba potrebna za izvedbo drugega pooblastila policije, določenega z zakonom.«.

Za 48. členom se doda nov 48.a člen, ki se glasi:

Policija lahko izvajalcem tajnega delovanja prikrije pravo identiteto in jim določi prirejeno identiteto z namenom zaščite izvajalca ukrepa in zaščite metode dela.
V primeru iz prejšnjega odstavka lahko enota policije za izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov uporablja tudi prirejene podatke o osebah, prirejene podatke v zbirkah podatkov ter prirejene listine.
Prirejena identiteta se lahko dodeli tudi tujim tajnim delavcem na zaprosilo tujih pristojnih organov.
Prirejeno identiteto dovoli državno tožilstvo na predlog policije.
Način izdelave, uporabe, hranjenja in uničenja prirejene identitete z internim aktom predpiše minister.''.

V prvem odstavku 49.a člena se v prvem stavku črta beseda »policijsko«.

Prvi odstavek 51. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Policisti smejo uporabiti le tisto prisilno sredstvo, ki je sorazmerno načinu in moči upiranja ali napada. Pri uporabi prisilnih sredstev morajo policisti spoštovati človekovo osebnost in njegovo dostojanstvo.«.
Doda se novi drugi odstavek, ki se glasi:
»Če sme policist pri izvajanju policijskih nalog v določenem primeru uporabiti več prisilnih sredstev hkrati, sme hujše prisilno sredstvo uporabiti le, če je bila uporaba milejšega sredstva neuspešna ali če zaradi okoliščin in razlogov za varnost življenja, osebno varnost ali varnost premoženja ljudi ne bi bila mogoča.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

51.a člen se spremeni tako, da se glasi:

Sredstva za vklepanje in vezanje sme policist uporabiti, če je nevarnost, da se bo oseba upirala, samopoškodovala, izvedla napad ali pobegnila, ali če je to potrebno zaradi varne izvedbe prijetja, privedbe ali pridržanja.«.

V 51.d členu se v četrti alinei beseda »ustavljena« nadomesti z besedo »ustavljana«.

V 54. členu se dodajo novi osmi, deveti in deseti odstavek, ki se glasijo:
»Pri nadzoru cestnega prometa na javnih cestah in na drugih javnih površinah, smejo policisti uporabljati tehnična sredstva za odkrivanje in dokazovanje prekoračene najvišje dovoljene hitrosti na kontrolnih točkah, prekoračene povprečne hitrosti na cestnih odsekih ter tehnična sredstva za ugotavljanje drugih prekrškov. Posnetki o vozilih, s katerimi niso bili storjeni prekrški, se takoj brišejo.
Za spremljanje izvajanja policijskih pooblastil lahko policisti uporabljajo tehnična sredstva za fotografiranje ter video in avdio snemanje.
Policist mora pred začetkom postopka seznaniti osebe, da se postopek snema. Če okoliščine tega ne dopuščajo, mora to storiti takoj, ko je to mogoče.«.
Dosedanji osmi odstavek postane enajsti odstavek.

56. člen se spremeni tako, da se glasi:

Delavec policije mora varovati tajne podatke, osebne podatke in varovane podatke policije, s katerimi se seznani pri opravljanju nalog. Dolžnost varovanja teh podatkov traja tudi po prenehanju delovnega razmerja delavca policije.
Varovani podatek policije je podatek, katerega obravnavanje mora spremljati izvajanje določenih varnostnih ukrepov in postopkov.
Delavec policije mora varovati tajnost vira prijave, sporočila oziroma pritožbe.
Minister lahko v utemeljenem primeru, kadar to terjajo interesi izvedbe kazenskega postopka in če s tem ne ogroža življenja ali osebne varnosti posameznika, na zahtevo pristojnih organov razreši delavca policije varovanja podatkov iz prvega odstavka tega člena.«.

57. člen se spremeni tako, da se glasi:

Minister predpiše organizacijske in logično-tehnične postopke ter ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, tajnih podatkov in varovanih podatkov policije.«.

V drugem odstavku 59. člena se pika na koncu nadomesti s podpičjem in doda nova 21. točka, ki se glasi:
»21. evidenco posnetkov postopkov.«.

V 61. členu se v 1. točki za besedo »škoda« doda besedilo »fotografije, avdio in videoposnetki«, v 2. točki 61. člena pa se za besedo »udeleženci« doda besedilo »fotografije, avdio in videoposnetki«.
Doda se nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Ne glede na 60. člen tega zakona evidenca posnetkov postopkov vsebuje kraj in čas nastanka posnetka ter posnetek.«.

V prvem odstavku 62. člena se v prvi alinei beseda »in« nadomesti z vejico, za številko »19.« pa dodata besedi »in 21.«

V prvem odstavku 63. člena se prva alinea spremeni tako, da se glasi:
»– v evidencah iz 1., 6., 7., 8., 14., 15., 17. in 20. točke 59. člena tega zakona do ustavitve policijske preiskave oziroma zaključka akcije varovanja, ali izdaje sklepa o zavrženju kazenske ovadbe, če tega ni, pa do zastaranja kazenskega pregona;''.
Za prvo alineo se doda nova druga alinea, ki se glasi:
»– v evidenci iz 2. točke 59. člena tega zakona po preteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb, če te ni, pa štiri leta po vnosu podatkov;«.
Dosedanja druga, tretja in četrta alineja postanejo tretja, četrta in peta alinea.
V dosedanji peti alineji, ki postane šesta alinea se črta številka »2.,«.
Dosedanji šesta in sedma alinea postaneta sedma in osma alinea.
Doda se deveta alinea, ki se glasi:
»– v evidenci iz 21. točke 59. člena tega zakona, 45 dni od izdelave posnetka;''.
V drugem odstavku se za besedo »postopka« postavi pika, preostalo besedilo pa se črta.

V 67.b členu se črta drugi odstavek.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

Za 67.b členom se dodata nova 67.c in 67.č člen, ki se glasita:

Policija lahko sklene z upokojenim policistom, ki izpolnjuje pogoje iz 67. člena tega zakona, delovno razmerje za določen čas. Delovno razmerje se sklene za dobo dveh let, z možnostjo enkratnega podaljšanja.
Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo sistem plač javnih uslužbencev v javnem sektorju, se osebi iz prejšnjega odstavka plača določi tako, da se ji na delovnem mestu, za katero sklene delovno razmerje, prizna število plačilnih razredov oziroma napredovanj, ki jih je dosegla pred upokojitvijo.

Na predlog generalnega direktorja policije se vsako leto objavi razpis za zaposlovanje na delovnem mestu kandidat za policista za zapolnitev prostih delovnih mest v skladu s potrebami in kadrovskim načrtom.«.

Prvi odstavek 71. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Policisti morajo biti strokovno in psihofizično usposobljeni za opravljanje nalog policije, policija pa jim zagotavlja pogoje za usposabljanje. Če policist posameznih usposabljanj, za katere je tako določeno v programu, v tekočem letu ne opravi uspešno, mora opravljati preizkus strokovne in psihofizične usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor policije.«.
Drugi odstavek se črta.
Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta drugi in tretji odstavek.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»Način preverjanja in ocenjevanja uspešnosti na usposabljanjih iz prvega odstavka tega člena se določi s programi usposabljanj, vsebino, kriterije in potek preizkusa strokovne in psihofizične usposobljenosti pred komisijo pa določi minister na predlog generalnega direktorja policije.«.

V prvem odstavku 73. člena se za besedo »katerega« doda besedilo »se vodi predkazenski postopek oziroma zoper katerega«.

V drugem odstavku 126. člena se besedi »500.000 tolarjev« nadomestita z besedama »2.000 eurov«.
V tretjem odstavku se besedi »100.000 tolarjev« nadomestita z besedama »400 eurov«.

Uspešnost na usposabljanjih iz 71. člena zakona se začne ugotavljati s 1. januarjem 2010.

Minister izda predpisa iz tretjega odstavka 16. in 57. člena zakona ter interni akt iz 48.a člena zakona v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.