Na podlagi 23. in 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS – UPB2) ter 6. in 16. člena Statuta Občine Kostanjevica na Krki (Uradni list RS, št. 19/07 in 40/07 – popravek) sprejme Občinski svet Občine Kostanjevica na Krki na 5. dopisni seji dne 29. 5. 2009

V Odloku o zazidalnem načrtu obrtna cona Kostanjevica na Krki, št. 352-5/99-O502 z dne 16. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 114/06) se 11. člen spremeni tako, da se glasi:
»Velikost in oblika gradbenih parcel je določena v kartografskem delu G2 »Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije«.
Za skupne cestne priključke do načrtovanih stavb, je določena ločena gradbena parcela, za možnost ureditve lastniških razmerij (služnost). Gradbeno parcelo za skupne cestne priključke je v primeru ureditve ločenega cestnega priključka, možno razdeliti in vključiti v gradbeni parceli objektov. Gradbene parcele je možno združevati in deliti pod pogojem, da je do vsake parcele omogočen dostop iz javne ceste.
Faktor zazidanosti gradbene parcele je maksimalno 0,5. Faktor izrabe gradbene parcele ne sme presegati 2,4.«

V Odloku o zazidalnem načrtu obrtna cona Kostanjevica na Krki, št. 352-5/99-O502 z dne 16. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 114/06) se 15. člen spremeni tako, da se glasi:
»Elektroenergetsko omrežje
Načrtovana je gradnja nove kabelske transformatorske postaje (TP) ob severni interni cesti, z dvema prostoroma za transformatorje. Napajanje transformatorske postaje je načrtovano z 20 kV srednjenapetostnim (SN) kablovodom iz obstoječe TP Kostanjevica mesto. Trasa SN kablovoda od obstoječe TP prečka regionalno cesto R3-672 Smednik–Kostanjevica, nato poteka ob severnem oziroma vzhodnem robu vozišča regionalne ceste do območja obrtne cone, kjer do načrtovane TP Obrtna cona poteka ob javnih površinah internih cest. V območju prometnih površin (cesta, uvozi k objektom) je načrtovani SN kablovod potrebno mehansko zaščiti (kablovod položiti v cevi oziroma izvesti kabelsko kanalizacijo s pripadajočimi kabelskimi jaški). Z izgradnjo SN 20kV kablovoda bo tangirano telefonsko omrežje, ki ga je potrebno mehansko zaščititi.
Načrtovani objekti se napajajo iz TP Obrtna cona. Trase nizkonapetostnega (NN) elektroenergetskega omrežja praviloma potekajo vzporedno s traso načrtovanih cest. Obstoječe NN kablovode je potrebno zaščititi oziroma prestaviti.
Ob obstoječih in načrtovanih cestah je načrtovana ureditev javne razsvetljave. Priključitev je iz predvidene TP. Na območju parkirišč za tovorna vozila pa je načrtovana izvedba interne razsvetljave.
V sklopu rekonstrukcije regionalne ceste se uredi javna razsvetljava.
Plinovodno omrežje
Na območju je načrtovana izgradnja plinovodne mestne mreže v sklopu plinifikacije mesta Kostanjevica na Krki. Načrtovana trasa 4-barskega plinovoda poteka ob vzhodni meji obrtne cone. Po izgradnji plinovodnega omrežja bo možna priključitev objektov na plinovod po pogojih upravljavca.
Ogrevanje
Do izgradnje plinovodnega omrežja bo objekte možno ogrevati individualno iz lastnih kotlovnic na plin iz plinskih rezervoarjev, ki se locirajo v sklopu posameznih gradbenih parcel ali z ekstralahkim kurilnim oljem.
V primeru ogrevanja objektov na tekoče gorivo, je treba predvideti tak način shranjevanja goriva, da v nobenem primeru ne bo prišlo do izlitja v zemljo, vodo, kanalizacijo ali po terenu. Pri vkopanih cisternah je treba upoštevati tudi vpliv vzgona.
Za potrebe ogrevanja stavb obrtne cone je možna izgradnja toplovoda, ki ga je potrebno načrtovati v sklopu javnih površin ter ureditev ogrevanja na lesno biomaso.
Omrežje zvez
Območje se priključi na telekomunikacijsko omrežje od obstoječe centralne telefonske omarice, ki stoji ob regionalni cesti R 2 – 419 Šentjernej–Križaj. Za potrebe objektov na območju obrtne cone se namesti razvodna telefonska omarica ob južni interni cesti iz katere se izvajajo interni priključki do posameznih objektov. Načrtovana je izgradnja štiricevne kabelske kanalizacije s pripadajočimi kabelskimi jaški. Odcepi do posameznih objektov se izvedejo z alkaten cevmi (2x AC Ø 50 mm) in pomožnimi kabelskimi jaški pred objekti.
Na območju je potrebno upoštevati obstoječe trase telefonskega omrežja, ki se glede na načrtovane ureditve zaščitijo ali prestavijo.
Obrtno cono je možno opremiti z javnim KDS sistemom, če se za to izkaže potreba. Trase se načrtuje ob TK sistemih.
Kanalizacija
Načrtovana je gradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja za odvajanje komunalne odpadne vode, potek katerega je načrtovan ob internih cestah. Priključitev je predvidena na obstoječ kolektor komunalne odpadne vode, ki do centralne čistilne naprave Kostanjevica na Krki poteka ob južnem robu regionalne ceste Šentjernej–Križaj. Kanalizacija bo pod vplivom visoke vode reke Krke, kar je treba upoštevati pri projektiranju in gradnji kanalizacije.
Padavinske vode iz urejenih platojev in streh v sklopu gradbenih parcel načrtovanih stavb se deloma (30%) odvaja v kanalizacijski sistem, preostalo pa se ponika na parcelo. Padavinska voda iz cest se odvaja v načrtovano padavinsko kanalizacijo. Padavinske vode iz območja obrtne cone se vodi v obstoječo padavinsko kanalizacijo BC DN 500, priključitev se izvede severovzhodno od gostišča Žolnir.
Padavinska voda s streh se preko peskolovov vodi direktno v kanalizacijo ali ponika, potencialno onesnažena padavinska voda s parkirišč pa se predhodno prečisti preko lovilcev olj.
Vodovodno omrežje
Za potrebe oskrbe obrtne cone s pitno, tehnološko in požarno vodo je predvidena izgradnja sekundarnega in hidrantnega vodovodnega omrežja ter postavitev nadzemnih hidrantov.
Na območju cone se vzdolž internih cest načrtuje novo omrežje iz DLTŽ cevi ustreznega profila ter navezava na rekonstruiran vodovod Kostanjevica otok PE Ø 110, na vodovodni jašek v križišču pri Gostilni Žolnir.
Vodovodni jaški se izvedejo izven objekta, v sklopu gradbenih parcel, na vedno dostopnem mestu z ločenim priključkom za poslovni in stanovanjski del, po navodilih upravljavca vodovoda. Vodovodna cev se na delu ceste in mestih križanja z obstoječimi vodi ustrezno zaščiti. Obstoječe vodovodno omrežje se v času gradnje ustrezno zaščiti in po potrebi prestavi.
Odpadki
Vsi povzročitelji se morajo vključiti v redno zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Število, tip in vrsto posod za odpadke določi upravljavec odvoza odpadkov.
Uporabniki so dolžni vse ločene zbrane frakcije odpadkov, kot so plastenke, pločevinke, papir, karton in steklo, oddati na najbližji ekološki otok. Na območju je načrtovana ureditev dveh ekoloških otokov, lokacije so razvidne v kartografskem delu. V sklopu gradbene parcele objektov se uredi plato za postavitev posod za komunalne in po potrebi za posebne odpadke iz dejavnosti.
Zbiranje in ravnanje z odpadki iz dejavnosti ter z gradbenimi odpadki se izvaja v skladu z veljavnimi predpisi.«

V Odloku o zazidalnem načrtu obrtna cona Kostanjevica na Krki, št. 352-5/99-O502 z dne 16. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 114/06), se 23. člen spremeni tako, da se glasi:
»Pred gradnjo objektov oziroma ob izvedbi končnih infrastrukturnih ureditev bo potrebno urediti reševanje zalednih voda ter predvideti celovite hidrološke ureditve območja.
Pri gradnji objektov in komunalnih naprav je treba upoštevati vpliv visoke vode reke Krke, ki na tem območju dosega koto 151,70 – 151,75 m n.v. Kote zunanjega tlaka je potrebno urediti na koto ca. 152,70 (±70 cm).«

V Odloku o zazidalnem načrtu obrtna cona Kostanjevica na Krki, št. 352-5/99-O502 z dne 16. 10. 2006 (Uradni list RS, št. 114/06), se 28. člen spremeni tako, da se glasi:
»Možne so tolerance za horizontalne gabarite znotraj meje maksimalne zazidljivosti ob upoštevanju določenih gradbenih linij, ki so razvidne v grafičnih prilogah. Gradbena linija je linija na katero morajo biti z enim robom postavljeni novozgrajeni objekti. Meja maksimalne zazidljivosti je linija, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od nje odmaknjeni v notranjost. Tolerance za horizontalne gabarite na gradbeni parceli nestanovanjske stavbe št. 13 so možne tudi zunaj meje maksimalne zazidljivosti največ do 25% velikosti horizontalnega gabarita stavbe določenega v 8. členu odloka. V tem primeru je dopustno parkirne površine urediti tudi na območju površine (meje) maksimalne zazidljivosti. Pri opredeljenih tolerancah je potrebno upoštevati faktor zazidanosti gradbene parcele, določen v 11. členu tega odloka.
Tolerance za vertikalne gabarite so določene z maksimalno višino objekta.
Pri projektiranju komunalne, energetske in ostale infrastrukture so dopustna odstopanja v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi v zvezi z lastništvom zemljišč ali ustreznejše in racionalnejše tehnične rešitve s katerimi se ne poslabšujejo prostorske in okoljske razmere. Odstopanja so dovoljena le s soglasjem upravljavca. Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.
Na podlagi projektnih pogojev in soglasij pristojnih soglasodajavcev je v začetni fazi možno stavbe priključevati na obstoječo infrastrukturo in za odpadne komunalne vode graditi zaprte vodotesne greznice na praznjenje ob pogoju, da se ob komunalni ureditvi območja stavbe priključijo na novozgrajeno infrastrukturo.

Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.