Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2009 z dne 9. 6. 2009
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2009 z dne 9. 6. 2009

Kazalo

2142. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana, stran 6106.

Na podlagi 61. in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 – ZVO-1B) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 27. seji dne 20. 4. 2009 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana
1. člen
V Odloku o zazidalnem načrtu za območje Potniškega centra Ljubljana (Uradni list RS, št. 107/06) se v 3. členu:
– za točko 3.7.2 doda nova točka, ki se glasi:
»3.7.3 Zbirni načrt komunalno-energetskih napeljav M 1:500«
– za točko 3.8 doda dve novi točki, ki se glasita:
»3.9 Prikaz etapnosti na območju Vilharjeve – zazidalna situacija M 1:1000« in
»3.10 Prikaz etapnosti na območju Vilharjeve – načrt komunalno-energetskih napeljav M 1:500.«.
2. člen
Na koncu 5. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »ter spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta, v januarju 2009, pod številko projekta 5553.«.
3. člen
V 6. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Ureditveno območje zazidalnega načrta (v nadaljevanju: ureditveno območje) zajema naslednja območja urejanja: BS 1/1 Bežigrad – del, BO 2/1 Gospodarsko razstavišče – del, BR 2/1 Navje – del, BS 2/1 Zupančičeva jama – del, BS 2/2 Savsko naselje – zahod – del, BS 3/1 Savsko naselje – del, CO 2/3 Miklič – del, CO 4/2 Potniška postaja II., CO 4/4 Potniška postaja IV., CO 4/5 Potniška postaja V., CT 4/1 Potniška postaja I. – del, CT 4/3 Potniška postaja III., CO 5/3 Zdravstveni dom – del, CO 5/4 Metelkova – del, CO 6/1 Zmaj – del, CT 9 Slovenska cesta – del, CT 12 Tivolska cesta I (Bavarski dvor – Delavski dom) – del, CT 20 Kolodvorska ulica – del, CT 32 Masarykova cesta – del, CT 38 Njegoševa cesta – del in MT 1/1-1 Območje ŽG – del, ki se nahajajo v katastrskih občinah Bežigrad, Tabor, Ajdovščina, Šentpeter in Udmat.«.
Na koncu 6. člena se doda nov zadnji odstavek, ki se glasi:
»Komunalna infrastruktura poteka v parcelah, ki jih tangira ureditveno območje zazidalnega načrta, ter po naslednjih parcelah:
k.o. Tabor:
2427, 2749, 2750, 2807/1, 2814, 2837, 2868, 2872, 3093/2, 3120, 3790, 3802;
k.o. Bežigrad:
1405, 1603/8, 1603/10, 1603/13, 1606/3, 1608/2, 1609/3, 1622/2, 1622/5, 1638/2, 1661, 1684/1, 1691, 1693/3, 1697, 1717/52, 1733/1, 1733/2, 1737, 1742/1, 1753/23, 1761/64, 1761/65, 1761/66, 1762/15, 1762/21, 1762/22, 1762/23, 1763/16, 1763/98, 1772/1, 1796/150, 1841/2, 1844/6, 1844/8, 1846/5, 1846/8;
k.o. Šentpeter:
1/6, 1/7, 7, 125, 403.«.
4. člen
V 8. členu se v drugem odstavku besedi »podhodom pod« nadomestita z besedama »nadhodom nad«.
Drugi stavek petega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Objekt je zasnovan tako, da je pritličje odprto, namenjeno postaji, v nadstropnih etažah so poslovni prostori in garažna hiša, ki je dostopna preko dovoznih ramp v prostorskih enotah P2 in P5.«.
Zadnji stavek petega odstavka se spremeni tako, da se glasi: »Med objektom avtobusne postaje in obstoječim objektom železniške postaje je nad tiri predvidena postajna dvorana s spremljajočim trgovsko-poslovnim programom.«.
Pod naslovom »Načrtovani posegi, predvidene dejavnosti in zmogljivosti« se:
– črta drugi stavek prvega odstavka;
– črta drugi odstavek;
– za četrtim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»V prostorskih enotah P1 in P2 je v nadstropnih etažah načrtovana tudi gradnja delov objekta postajne dvorane B12a ter povezovalnega objekta A12a, ki pa je v celoti opredeljena v načrtovanih posegih za prostorsko enoto P12a.«;
– v petem odstavku število »58.000« nadomesti s številom »57.000«, in besedilo »50.000 m2« nadomesti z besedilom »49.600 m2 podzemnih«;
– v šestem odstavku število »49.000« nadomesti s številom »62.500«, besedilo »50%« nadomesti z besedilom »70%« in besedilo »60.000 m2« nadomesti z besedilom »59.800 m2 podzemnih«;
– sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V prostorskih enotah P3a in P3b so načrtovani tudi naslednji posegi:
– gradnja javnih trgov, zunanje površine naj bodo urejene tako, da ob zahodnih in vzhodnih robovih prostorskih enot P3a in P3b omogočajo dostavo do prostorskih enot P1, P2, P12 in P5,
– gradnja podzemnih garaž v prostorski enoti P3b.«;
– za sedmim odstavkom doda dva nova odstavka, ki se glasita:
»V prostorskih enotah P3a in P3b je načrtovana tudi gradnja delov vertikalnih komunikacij z nadstrešnicami A41, A42 in A51, ki pa so v celoti opredeljeni v načrtovanih posegih za prostorski enoti P4 in P5 ter, v nadstropnih etažah, gradnja delov objekta postajne dvorane B12a, ki pa je v celoti opredeljena v načrtovanih posegih za prostorsko enoto P12a.
Prostorska enota P3b ima predvidenih okvirno 4.600 m2 podzemnih BEP za garaže.«;
– v osmem odstavku na koncu doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– gradnja vertikalnih komunikacij, namenjenih pešcem (stopnišča, eskalatorji, dvigala), z nadstrešnicami, za potrebe dostopov do nadzemne postajne dvorane in novega mestnega prehoda ter gradnja objektov pod njimi – A41 in A42.«;
– na koncu devetega odstavka doda nov stavek, ki se glasi:
»Pod predvidenimi vertikalnimi komunikacijami je predvidenih okvirno 800 m2 nadzemnih BEP v objektih A41 in A42 za spremljajoče dejavnosti železniške postaje (poslovno upravne ter trgovsko gostinske dejavnosti).«;
– v desetem odstavku na koncu doda nova tretja alineja, ki se glasi:
»– gradnja vertikalnih komunikacij, namenjenih pešcem (stopnišča, eskalatorji, dvigala), z nadstrešnicami, za potrebe dostopov do nadzemne postajne dvorane in novega mestnega prehoda – A51.«
– enajsti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Prostorska enota P5 ima predvidenih okvirno 14.300 m2 nadzemnih bruto etažnih površin (BEP) v objektu A5, od katerih sta zgornji dve etaži namenjeni za poslovne, trgovske in gostinske dejavnosti. Ostale nadzemne etaže objekta A5 ter okvirno 9.500 m2 nadzemnih BEP v objektu B5 so namenjeni za avtobusno postajo in garaže. V kletnih etažah je predvidenih okvirno 43.100 m2 podzemnih BEP za garaže.«;
– dvanajsti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V prostorski enoti je obstoječi vročevodni vertikalni jašek, ki ga je potrebno prestaviti izven območja načrtovane kleti. Vročevodni jašek se zgradi vzdolžno ob kleti v dolžini 10 m in širini 2 m. Jašek se zgradi do globine 283,07 na kateri se v kleteh do obstoječega vročevoda zagotovi prazen koridor višine 3 m ter širine 10 m ob novem jašku in 3 m na lokaciji obstoječega jaška.«;
– štirinajsti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Prostorska enota P6 ima predvidenih okvirno 46.100 m2 nadzemnih bruto etažnih površin (BEP) za naslednje programe: poslovno-upravne dejavnosti (70%–95%), trgovsko-gostinske dejavnosti (do 30%) in okvirno 35.000 m2 podzemnih BEP za garaže in ostale dejavnosti, dopustne v tej prostorski enoti. Trgovsko gostinske dejavnosti so dopustne le v kletnih etažah in pritličju. V sklopu poslovno upravnih programov se dopušča tudi enota vzgojno-varstvene dejavnosti.«;
– šestnajsti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Prostorska enota P7 ima predvidenih okvirno 61.400 m2 nadzemnih bruto etažnih površin (BEP) za naslednje programe: trgovsko-gostinske dejavnosti (do 30%), poslovno-upravne dejavnosti (do 50%), večnamenska dvorana (do 10%), bivanje (do 40%, za stanovanja naj se uporabijo predvsem površine v stolpnici A7) in okvirno 60.800 m2 podzemnih BEP za garaže in ostale dejavnosti, dopustne v tej prostorski enoti.«;
– v osemnajstem odstavku število »1.265« nadomesti s številom »1.600«;
– v devetnajstem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi: »– gradnja RTP«;
– dvajseti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Prostorska enota P9 ima predvidenih okvirno 42.500 m2 nadzemnih bruto etažnih površin (BEP) za naslednje programe: trgovsko gostinske dejavnosti (do 20%), poslovno-upravne dejavnosti (do 40%), bivanje (do 60%, za stanovanja naj se uporabijo predvsem površine v stolpnici A9), bencinska črpalka in okvirno 30.000 m2 podzemnih BEP za garaže in ostale dejavnosti, dopustne v tej prostorski enoti.«;
– dvaindvajseti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Prostorska enota P10 ima predvidenih okvirno 43.400 m2 nadzemnih bruto etažnih površin (BEP) za naslednje programe: poslovno-upravne dejavnosti (do 100%), hotel (do 50%), bivanje (do 30%) in okvirno 42.900 m2 podzemnih BEP za garaže in ostale dejavnosti, dopustne v tej prostorski enoti.«;
– besedilo štiriindvajsetega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Prostorska enota P11 ima predvidenih okvirno 19.900 m2 nadzemnih bruto etažnih površin (BEP) za naslednje programe: trgovsko-gostinske dejavnosti (do 10%), poslovne dejavnosti (do 35%), razstaviščne in sejemske dejavnosti (do 20%), hotel (do 50%), večnamenske povezovalne površine in okvirno 33.800 m2 podzemnih BEP za garaže in ostale dejavnosti, dopustne v tej prostorski enoti.«;
– v petindvajsetem odstavku na koncu prve alineje, pred vejico, dodata besedi »– objekt A12a«, druga alineja spremeni tako, da se glasi: »– gradnja postajne dvorane nad železniškimi tiri – objekt B12a,« in iz zadnje alineje črtata besedi »morebitno naknadno«;
– šestindvajseti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Prostorska enota P12a ima predvidenih okvirno 33.800 m2 nadzemnih bruto etažnih površin (BEP). V objektu A12a je 17.300 m2 nadzemnih BEP za trgovsko gostinske dejavnosti. Nadhod s postajno dvorano – objekt B12a ima predvidenih okvirno 16.600 m2 (neto, brez svetlobnika) nadzemnih BEP za postajno dvorano in spremljajoče dejavnosti.«;
– za šestindvajsetim odstavkom doda nov odstavek, ki se glasi:
»V prostorski enoti P12a je, pod železniškimi tiri, v kletnih etažah, predviden varovan koridor za poglobitev železnice. V koridorju je, poleg poglobitve železnice, dopustna le postavitev podpor za objekte nad tiri, pod naslednjimi pogoji:
– da konstrukcijsko, pozicijsko in funkcionalno ne ovirajo bodoče poglobitve železniških tirov, obstoječe harfe ali novo-načrtovanih nivojskih tirnih naprav,
– da je za nameravan poseg pridobljeno posebno soglasje Slovenskih železnic,
– pilotiranje je predvideno do globine 19,0 m pod nivojem tirov.«;
– sedemindvajseti in osemindvajseti odstavek se črtata;
– v devetindvajsetem odstavku v drugi alineji črtata besedi »morebitno naknadno« in zadnja alineja.
Dosedanja tretji do četrti odstavek postaneta drugi do tretji odstavek.
Dosedanji osmi do petindvajseti odstavek postanejo deseti do sedemindvajseti odstavek.
Dosedanji šestindvajseti odstavek postane osemindvajseti odstavek.
Dosedanji devetindvajseti do dvaintrideseti odstavek postanejo trideseti do triintrideseti odstavek.
5. člen
V 9. členu se v tretjem odstavku besedilo »novega podhoda do postajne dvorane (P12a)« nadomesti z besedilom »postajnih trgov ter nadhoda nad tiri.«.
6. člen
V 10. členu se pod naslovom »Tlorisni obseg objektov«:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P1« drugi stavek
prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Objekt se v
nadstropjih neposredno navezuje, na severnem delu na
osrednji povezovalni objekt A12a ter na vzhodnem delu na
objekt postajne dvorane B12a.«, druga alineja drugega
odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»– objekt B1: 155 m x 69 m«;
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P2« drugi stavek
prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Objekt se v
nadstropjih neposredno navezuje, na južnem delu na osrednji
povezovalni objekt A12a ter na vzhodnem delu na objekt
postajne dvorane B12a.«, druga, tretja in četrta alineja se
spremenijo tako, da se glasijo:
»– objekt B2: 151 m x 60 m
– objekt B21: 97 m x 20 m
– kletna      170 m x 125 m«;
etaža:
– pod vsebino podnaslova »– Prostorska enota P2« doda nov
podnaslov z naslovom in vsebino:
»– Prostorska enota P3b:
V kletnih etažah so predvidene podzemne garaže.
– kletna      61 m x 28 m«;
etaža:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P4« za prvo alinejo
dodata dve novi alineji, ki se glasita:
– objekt A41: 26 m x 18 m (objekt pod vertikalnimi
              komunikacijami)
– objekt A42: 26 m x 18 m (objekt pod vertikalnimi
              komunikacijami)«;
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P5« vse alineje
spremenijo tako, da se glasijo:
»– objekt A5: 68 m x 42 m
– objekt B5:  113 m x 42 m
– kletna      234 m x 46 m«;
etaža:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P6« vse alineje
spremenijo tako, da se glasijo:
»– objekt A6: 273 m x 25 m
– objekt A61: 46 m x 25 m
– objekt A62: 46 m x 25 m
– objekt A63: 46 m x 25 m
– objekt A64: 22 m x 25 m
– objekt A65: 22 m x 25 m
– kletna      282 m x 31 m«;
etaža:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P7« peta in zadnja
alineja spremenita tako, da se glasita:
»– objekt     60 m x 31 m
B73:
– kletna      280 m x 74 m«;
etaža:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P8« prva alineja
spremeni tako, da se glasi:
»– kletna     105 m x 12 m«;
etaža:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P9« druga in zadnja
alineja spremenita tako, da se glasita:
»– objekt B9: 174 m x 45 m
– kletna      176 m x 55 m«;
etaža:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P10« prvi odstavek
spremeni tako, da se glasi:
»V vzhodnem delu območja se nahaja obstoječi objekt
Slovenskih železnic na zahodni strani pa sta predvidena dva
nova objekta Slovenskih železnic.«, črta druga alineja in
dodajo štiri nove alineje, ki se glasijo:
»– objekt B10 37 m x 37 m
– objekt B102 18 m x 14 m
– kletna      233 m x 46 m«;
etaža:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P11« črtata druga in
zadnja alineja in dodajo štiri nove alineje, ki se glasijo:
»– objekt     28 m x 12 m
A111:
– objekt B11: 62 m x 24 m
– objekt C11: 29 m x 33 m
– kletne      167 m x 192 m«;
etaže:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P12a« prvi odstavek
spremeni tako, da se glasi:
»Objekta v prostorskih enotah P1 in P2 sta v nadstropjih
povezana s povezovalnim objektom A12a, vsi trije pa z
objektom postajne dvorane B12a. Objekt postajne dvorane nad
tiri hkrati predstavlja tudi mestno povezavo med mestnim
središčem in Bežigradom.«, prva in druga alineja spremenita
tako, da se glasita:
»– objekt     115 m x 60 m
A12a:
– objekt B12a (postajna dvorana): 188 m x 120 m«, tretja
alineja črta, za alinejami doda novi odstavek, ki se glasi:
»Postajna dvorana s komercialnim programom in povezovalna
kraka do prostorskih enot P1 in P2, so oblikovani tako, da
v središču prostorske enote P12a tvorijo velik odprti
svetlobnik, ki omogoča naravno osvetljevanje tirne harfe.
– pod podnaslovom »Skupna določila« črtata zadnja dva
odstavka.
Pod naslovom »Etažnost in višine objektov« se:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P2« zadnja alineja
spremeni tako, da se glasi:
»– objekt     4K+P+8,        h = maksimalno 40 m«;
B21:
– pod vsebino podnaslova »– Prostorska enota P2« doda nov
podnaslov z vsebino:
»– Prostorska enota P3b:
– objekt:     4K«;
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P4« zadnjo alinejo
črta in doda nove alineje, ki se glasijo:
»– objekt     P
A41:
– objekt A42: P
– objekt B4:  P+2+M«;
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P5« alineje
spremenijo tako, da se glasijo:
»– objekt A5: 4K+/+5,        h = maksimalno 23 m
– objekt B5:  4K+/+2,        h = maksimalno 16 m«;
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P6« alineje
spremenijo tako, da se glasijo:
»– objekt A6: 4K+P+3,        h = maksimalno 20 m
– objekt A61: 4K+P+6+M,      h = maksimalno 34 m
– objekt A62: 4K+P+8+M,      h = maksimalno 41,50 m
– objekt A63: 4K+P+8+M,      h = maksimalno 41.50 m
– objekt A64: 4K+P+8,        h = maksimalno 38 m
– objekt A65: 4K+P+8,        h = maksimalno 32 m«;
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P7« alineje
spremenijo tako, da se glasijo:
»– objekt A7: 4K+P+24,       h = maksimalno 72 m
– objekt B7:  4K+P+1,        h = maksimalno 10 m
– objekt B71: 4K+P+7,        h = maksimalno 31 m
– objekt B72: 4K+P+5,        h = maksimalno 24 m
– objekt B73: 4K+P+3,        h = maksimalno 25 m
– objekt B74: 4K+P+7,        h = maksimalno 36 m«;
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P9« alineje
spremenijo tako, da se glasijo:
»– objekt A9: 4K+P+20,       h = maksimalno 72 m
– objekt B9:  4K+P+2,        h = maksimalno 14 m
– objekt B91: 4K+P+8,        h = maksimalno 32 m
– objekt B92: 4K+P+5,        h = maksimalno 25 m«;
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P10« alineje
spremenijo tako, da se glasijo:
»– objekt     4K+VP+5,       h = maksimalno 24 m
A10:
– objekt B10: 4K+VP+5,       h = maksimalno 24 m
– objekt      4K+ / +2,      h = maksimalno 14 m«;
B102:
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P11«, na koncu prvega
stavka prvega odstavka, doda stavek, ki se glasi: »Objekt
C11 je z obstoječim objektom na zemljišču parc.št. 1852/3,
k.o. Bežigrad, povezan preko pritličnega hodnika, ki mora
biti oblikovan lahkotno, v steklu.«, in alineje spremenijo
tako, da se glasijo:
»– objekt     4K+P+19,       h = maksimalno 70 m
A11:
– objekt      4K+ / +1,      h = maksimalno 13 m
A111:
– objekt B11: 4K+P+1,        h = maksimalno 13 m
– objekt C11: 4K+P,          h = maksimalno 7 m oziroma 3
                             m«;
– pod podnaslovom »– Prostorska enota P12a« alineje
spremenijo tako, da se glasijo:
»– objekt     /+2,           h = minimalno 6,50 m nad
A12a:                        tiri, maksimalno 23 m
– objekt      /+1,           h = minimalno 6,50 m nad
B12a:                        tiri, maksimalno 14 m«;
– pod podnaslovi, na koncu prvega odstavka, pika nadomesti
z vejico in doda besedilo: »ni pa dovoljena ureditev
mansarde. Kote terena so absolutne višinske kote, kjer je
relativna kota ± 0.00, določene v grafičnem delu odloka za
vsako prostorsko enoto posebej.«;
– drugi, tretji in četrti odstavek črtajo;
– besedilo sedmega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»V prostorski enoti P12a je za objekt B12a dopustna višina
zgornje točke zaključnega venca 14 m, osrednji del objekta
pa izjemoma tudi višje, maksimalno 23 m, vendar le v
določenem območju, ki je prikazan na grafični karti: »3.3
Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – nivo
streh«;
– dosedanji peti do sedmi odstavek postanejo drugi do
četrti odstavek.
Pod naslovom »Idejna višinska regulacija« se:
– prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »Zunanja
ureditev se prilagodi terenu in višinskim potekom obodnih
cest. Kota finalnega tlaka v pritličju objektov je razvidna
iz grafičnih kart: »3.1 Zazidalna situacija z načrtom
zelenih površin – nivo terena M 1:1000« in »3.5 Prometno
tehnična situacija in višinska regulacija«.«;
– črta prvi stavek drugega odstavka.
7. člen
11. člen se spremeni tako, da se pod naslovom »Rušitve«:
– pri k.o. Tabor, za številom »2129« postavi vejica in doda število: »2137/5 (del)«, za številom »2146« postavi vejica in dodajo števila: »2153, 2154, 2155, 2156, 2158«,
– pri k.o. Bežigrad, za številom »1845/6« postavi vejica in doda število: »1845/7«, za številom »1852/9« postavi vejica in doda število: »1852/13« in za številom »1852/1« postavi vejica in doda število: »1852/7«.
8. člen
V 13. členu se:
– pod naslovom »Mirujoči promet« besedilo petega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»Javna parkirna mesta ob Vilharjevi cesti so predvidena v parkirni garaži pod objektom B2 ter v garaži v kletnih in nadstropnih etažah avtobusne postaje. Dovoz do parkirnih mest ob avtobusni postaji je predviden preko uvozno-izvoznih ramp. Kletne etaže so dostopne iz rampe v prostorski enoti P2, nadstropne etaže pa iz ramp v prostorski enoti P5.«;
– pod naslovom »Avtobusna postaja« črta zadnji stavek prvega odstavka in nadomesti s tremi novimi stavki, ki se glasijo: »Preko vertikalnih komunikacij je neposredno povezana z novo postajno dvorano nad tiri. Komunikacije so načrtovane tako, da omogočajo enostavno dostopnost in uporabo invalidom. Peroni so predvideni na nivoju terena, pod garažno hišo v nadstropjih objektov A5 in B5.«.
9. člen
V 14. členu se:
– v prvi alineji prvega odstavka za besedo »vročevodno« doda vejica in beseda »hladovodno«.
10. člen
Prvi stavek prvega odstavka 15. člena se spremeni tako, da se glasi: »Svetla širina načrtovanega kolektorja je 2,4 m, višina 2,5 m.«.
11. člen
V 16. členu se na koncu drugega odstavka, pod podnaslovi doda nov podnaslov in besedilo, ki se glasi:
»P11
– Kanalizacijski zbiralnik A3, ki poteka pod načrtovanim objektom A11, je treba prestaviti severno od objekta.«.
Pred tretjim odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi:
»Če bodo načrtovani sekundarni kanali potekali nad načrtovanimi kletmi objektov, so lahko le internega značaja.«
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o oskrbi z vodo in kanalizacijo ter Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07), Pravilnik o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 14/06, 59/07) ter interni pravilnik Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija: TIDD01 – pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega sistema.«.
Dosedanji tretji do peti odstavek postanejo četrti do šesti odstavek.
12. člen
V petem stavku drugega odstavka 17. člena se za besedilom »Odlok o oskrbi« črta predlog »z« in dodata besedi »s pitno« ter za številom »17/06« doda besedilo »in 59/07«.
13. člen
V prvem odstavku 18. člena se:
– na koncu prve alineje doda nov stavek, ki se glasi:
»Objekti na obravnavanem območju se za potrebe kuhe in tehnologije lahko priključijo na sistem zemeljskega plina – distribucijsko nizkotlačno plinovodno omrežje.«;
– v drugi alineji, v prvem stavku, za besedilom »Priključne plinovode« črta besedilo »za namen kuhe in druge tehnološke rabe«. V drugem stavku se besedilo »s fasadno plinsko omarico in glavno požarno pipo na fasadi objekta« nadomesti z besedilom »z glavno plinsko zaporno pipo v omarici na fasadi objekta«;
– besedilo zadnje alineje nadomesti z besedilom: »Plinovodno omrežje in notranje plinske napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 65/07), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z najvišjim delovnim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 25/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav.«.
14. člen
V prvem odstavku 19. člena se:
– na koncu prve alineje doda nov stavek, ki se glasi:
»Objekti na obravnavanem območju se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključijo na sistem daljinskega ogrevanja – vročevodno omrežje.«;
– peta alineja spremeni tako, da se glasi: »Vročevodno omrežje, toplotne postaje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje za oskrbo s toploto za geografsko območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 98/08) in internim dokumentom Energetike Ljubljana, d.o.o.: Tehnične zahteve za graditev vročevodnega omrežja in toplotnih postaj ter za priključitev stavb na vročevodni sistem.«;
– zadnji stavek šeste alineje črta in nadomesti s šestimi novimi stavki, ki se glasijo: »Hlajenje objektov se zagotavlja s priključitvijo na centralni sistem daljinskega hlajenja območja PCL. Do izgradnje hladovodnega omrežja centralnega sistema se oskrba s hladom vrši z lokalno pripravo hladu v posameznem objektu. Skladno s Programom varstva okolja Mestne občine Ljubljana za obdobje 2007–2013, je za proizvodnjo hladu prednostna uporaba toplote iz sistema daljinskega ogrevanja, kar omogoča investitorjem, da izpolnijo zahteve o obvezni rabi obnovljivih virov energije v stavbah po Pravilniku o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 93/08). Uporaba električne energije za namen hlajenja je dovoljena izključno začasno v kombinaciji z absorpcijskim hlajenjem, pri čemer je potrebno najkasneje v treh mesecih po možnosti priključitve na hladovodno omrežje, ukiniti začasni sistem proizvodnje hladu iz električne energije ter objekte priključiti na hladovodno omrežje. Hkrati z izvedbo začasnega sistema hlajenja na električno energijo je treba izvesti tudi vse naprave, ki so potrebne za neposredno priključitev in obratovanje objektov na hladovodno omrežje.«;
– besedilo predzadnje alineje nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Splošne zahteve, ki jih je treba upoštevati pri določitvi lokacije in projektiranju hladilnih strojnic centralnega sistema daljinskega hlajenja območja PCL:
– zagotoviti je treba prostor ustrezne velikosti in primerne nosilnosti,
– pri načrtovanju objekta je treba predvideti enostaven vnos in namestitev opreme hladilne strojnice,
– zagotoviti je treba neoviran dostop upravljavcem sistema daljinskega hlajenja,
– zagotoviti je treba primerno zmogljivost priključka na sistem daljinskega ogrevanja in elektroenergetsko omrežje,
– odvod odpadne toplote iz hladilnih agregatov v okolico je možno izvesti s hladilnimi stolpi ali z izkopom vodnjakov in uporabo podtalnice. Hladilne stolpe je potrebno namestiti na odprtem prostoru, dimenzije in mase hladilnih stolpov ter ostalih potrebnih notranjih instalacij je potrebno upoštevati že v fazi projektiranja objektov. Za ustrezno obratovanje hladilnih stolpov je potrebno zagotoviti ustrezne kapacitete napajalne vode in ustrezne moči električne energije. Način odvajanja odpadne toplote preko podtalnice je pred nadaljnjimi fazami projektiranja potrebno preveriti s strani pristojnega ministrstva.«;
– besedilo zadnje alineje nadomesti z besedilom, ki se glasi:
»Zagotoviti je treba možnost izvedbe hladovodnega omrežja centralnega sistema daljinskega hlajenja območja PCL. Hladovodno omrežje, dimenzij od DN 150 do DN 600, se prioritetno vodi v sklopu komunalnega kolektorja, dopustna je tudi izvedba zunaj kolektorja. Hladovodno omrežje, hladilne postaje in notranje napeljave hlajenja posameznih objektov morajo biti izvedene v skladu s pogoji upravljavca sistema daljinskega hlajenja.«.
Na koncu četrtega odstavka 19. člena se doda nov stavek, ki se glasi:
»V primeru poglobitve železniških tirov je treba upoštevati obstoječ kolektor z vročevodnim omrežjem (2xDN700) pod železniškimi tiri v smislu višinske prilagoditve in z namenom ohranitve omrežja ter nemotene oskrbe s toploto iz sistema daljinskega ogrevanja.«.
15. člen
V devetem odstavku 20. člena se:
– besedilo pod podnaslovom »P1« spremeni tako, da se glasi:
»Načrtovani sta dve novi transformatorski postaji, in sicer: TP 4 moči 3x1000 kVA in TP 3 moči 5x1000 kVA.«;
– besedilo pod podnaslovom »P2« spremeni tako, da se glasi:
»Načrtovane so tri nove transformatorske postaje, in sicer: TP 1 moči 2x630 kVA z zagotovitvijo možnosti povečave na 2x1000 kVA, TP 2 moči 6x1000 kVA in TP 5 moči 2x1000.«;
– besedilo pod podnaslovom »P12a« spremeni tako, da se glasi:
»Načrtovana je nova transformatorska postaja TP6 moči 2x1000 kVA z zagotovitvijo možnosti povečave na 3x1000 kVA, ki se lahko nahaja tudi znotraj prostorske enote P3a.«;
– besedilo pod podnaslovom »P9« spremeni tako, da se glasi:
»Načrtovana je ena transformatorska postaja s štirimi transformatorskimi enotami 4x1000 kVA v sklopu RTP PCL. Če bo potrebno, se izdela dodatna transformatorska postaja za objekt C9.«;
– besedilo pod podnaslovom »P5« spremeni tako, da se glasi:
»Načrtovana je nova transformatorska postaja TP7, moči 2x630 kVA.«.
Na koncu desetega odstavka se doda nova alineja, ki se glasi:
»– V prostorski enoti P9 se zgradi RTP 110/20 kV Potniški center Ljubljana (PCL), v kateri se namesti dva transformatorja in 110 kV stikališče (GIS) v pritličju objekta A9. V prvi in drugi kleti se predvidi 20 kV stikališče, razdelilna postaja 20/0,4 kV, komandni prostor in ostali potrebni prostori. RTP 110/20 kV PCL se vključi v VN omrežje z načrtovano 110 kV kabelsko povezavo med RTP Kleče preko RTP Šiška – RTP Vrtača – RTP PCL in RTP TE-TOL. 110kV kabelska povezava se znotraj ureditvenega območja nahaja ob Dunajski in Vilharjevi cesti in po izhodu iz RTP PCL prečka Šmartinsko cesto.«.
16. člen
V 23. členu se pod podnaslovom »Varstvo pred hrupom«, za drugim odstavkom, doda šest novih odstavkov, ki se glasijo:
»Pri umeščanju potencialno hrupnih dejavnosti v objekte (nakupovalno središče, kongresni center, poslovne dejavnosti, hotel, gostinski lokali, kazino, rekreacijske, razvedrilne in kulturne dejavnosti, bencinska črpalka, parkirišča) vključno z morebitnimi pomožnimi napravami je treba izvesti takšne ukrepe, da te dejavnosti ne bodo povzročale čezmerne obremenitve okolja s hrupom in za okolje ne bodo moteče. Odprti parkirni prostori in zračne odprtine iz zaprtih oziroma podzemnih parkirnih prostorov ne smejo biti orientirane proti stanovanjskim prostorom.
Ceste v območju ZN PCL, ki se bodo rekonstruirale, je treba ustrezno protihrupno zaščititi, tako da obremenitev okolja ne bo čezmerna. Pri tem so prednostni ukrepi na viru hrupa (tišji asfalti).
Pri izvedbi stavb nad železniško progo je priporočljivo zidove izvesti tako, da onemogočajo širjenje hrupa železniškega prometa na straneh (izvedba zidov do tal). Poskrbeti je treba za primerno akustično absorpcijo v zaprtih ali polodprtih prostorih, v katerih bo potekala proga.
Pri stanovanjskih in drugih varovanih prostorih je treba izvesti pasivno zaščito (zadostno izolacijo fasadnih elementov), skladno s Pravilnikom o zvočni zaščiti stavb. Poskrbeti je treba tudi za ustrezno zračenje. Priporočljivo je stanovanjske in druge varovane prostore, kjer je to izvedljivo, umestiti na strani, ki s hrupom niso preobremenjene. Stanovanjski in drugi varovani prostori v nobenem primeru niso dopustni na fasadah, kjer so presežene kritične vrednosti hrupa.
V primeru poglobitve železniške proge (pokriti vkop) se varovani prostori lahko locirajo tudi na fasade, ki so v obstoječi ureditvi kritično obremenjene s hrupom železniške proge.
Za izvedbo omilitvenih ukrepov sta zadolžena investitor in projektant. Za objekte, za katere bo treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, je treba vpliv obremenjevanja s hrupom preveriti v okviru Poročila o vplivih na okolje (PVO).«.
Pod podnaslovom »Elektromagnetno sevanje« se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»V območju 10 m od RTP PCL in 5 m od visokonapetostnih kablovodov, ki napajajo RTP, ni priporočljivo umeščanje bivalnih – stanovanjskih površin.«.
17. člen
25. člen se spremeni tako, da se glasi:
»25. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
1. Varstvo pred požarom
Za zaščito pred požarom je treba zagotoviti:
– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov,
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe zazidalnega načrta ne bo poslabšala. V času gradnje bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce. Za potrebe zagotavljanja varstva pred požarom je treba dograditi mrežo intervencijskih poti in hidrantnega omrežja.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati študijo požarne varnosti.
2. Varstvo pred poplavami
Območje ZN PCL ne leži v poplavnem območju, zato posebni ukrepi za varstvo pred poplavami niso potrebni.
3. Varstvo pred potresom
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno in morajo biti projektirani v skladu s predpisi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter graditve zaklonišč. Za vse objekte je nujna konstrukcijska ojačitev prve plošče.
Objekti morajo biti načrtovani varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja. Območje ZN PCL se nahaja v 8. coni potresne ogroženosti po MSC lestvici.
4. Možnost izlitja nevarnih snovi
Parkirne površine morajo biti opremljene s kanaletami in peskolovi, ki preprečujejo morebitno razlitje nevarnih snovi v podtalnico.
5. Intervencijske poti in površine
Do novih objektov so predvideni dostopi in površine za delovanje intervencijskih vozil v skladu s standardom SIST DIN 14090.
Intervencijske poti morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja, omogočati morajo krožno vožnjo (krožne poti in krožna obračališča). Poti izven vozišč je treba izvesti na način, ki omogoča ozelenitev teh površin. Vse povozne površine se morajo dimenzionirati na 10 ton osnega pritiska. Širina intervencijskih poti mora biti najmanj 3 m, odmik od objektov od 3 do 9 m. Najmanjši zunanji radiji obračanja morajo biti 10,5 m, nakloni klančin morajo biti prilagojeni intervencijskim vozilom.
Med intervencijskimi potmi in objekti so v minimalni razdalji 8 m dovoljene zasaditve z nizkimi grmovnicami ali manjšimi drevesi. Višina dreves ne same presegati 6 m.
Za reševalna, policijska in vozila varnostnih služb mora biti zagotovljen dostop do posameznega vhoda v objekt preko obodnih cest, intervencijskih poti in peščevih površin.«.
18. člen
Besedilo 28. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Posegi znotraj ureditvenega območja se lahko izvajajo etapno po posameznih prostorskih enotah ali njihovih posameznih delih, če gre za funkcionalne ali gradbeno-tehnično zaključene celote, razen pri prostorskih enotah, kjer je etapnost posebej opredeljena.
Načrtovane ureditve omogočajo naknadno poglabljanje tirnega omrežja.
Posegi v prostorskih enotah P1 in P2 se ne smejo izvajati pred izgradnjo vertikalnih komunikacij A41, A42 in A51, objektov A5 in B5 in objekta B12a, lahko pa se izvajajo istočasno ali kasneje.
Posegi v prostorski enoti P1 se morajo izvesti v eni etapi.
Prostorska enota P2 se lahko gradi v dveh etapah. Prvo etapo je dopustno zgraditi do obstoječe Vilharjeve ceste in se lahko priključi na obstoječo prometno ureditev. Druga etapa – končna ureditev – prostorske enote P2 je predvidena ob ali po rekonstrukciji oziroma prestavitvi Vilharjeve ceste (v delu med prostorskima enotama P2 in P11) in izgradnji novega križišča z Dunajsko cesto. Dopustna etapnost izgradnje prostorske enote P2 je določena na kartah: »3.9 Prikaz etapnosti na območju Vilharjeve – nivo terena« in »3.10 Prikaz etapnosti na območju Vilharjeve – nivo streh«.
V prostorski enoti P7 je dopustna etapna izgradnja posameznih zaključenih sklopov, glede na etapo izvedbe predvidene prometne infrastrukture, na katero se predvideni objekti priključujejo. Na obstoječo prometno infrastrukturo se lahko priključi, od vseh predvidenih objektov v tej prostorski enoti, le stolpnica A7 in pripadajoči podstavek B7 (etažnosti do 4K+P+1). Dokončna predvidena prometna situacija po ZN (dostopi in dovozi iz obodne ceste s strani železniške infrastrukture) se vzpostavi po izgradnji nove Masarykove ceste, vključno z odsekom med Njegoševo in Šmartinsko cesto.
Do uvedbe tramvaja je na Masarykovi cesti – prostorski enoti C2, v delu ob prostorskih enotah P1, P3a in P4, dopustna ureditev postaj mestnega avtobusnega potniškega prometa, pod pogoji in s soglasjem MOL, oddelka, pristojnega za promet.«.
19. člen
Za 28. členom se doda nov, 28.a. člen, ki se glasi:
»28.a. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če so v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč rešitve primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Kletne etaže
Spremembe števila in višin kletnih etaž so možne ob upoštevanju splošnih pogojev za gradnjo kleti ter nivoja podtalnice. Sprememba tlorisnih gabaritov kletnih etaž je dovoljena do regulacijskih linij pod pogojem, da ne posega v trase komunalnih vodov, da omogoča kasnejšo poglobitev in da omogoča predvidene ureditve zelenih površin.
Zmogljivosti, položaj, tlorisni obseg, etažnost in višine objektov
Za predvidene zmogljivosti, kot so podane pri posameznih prostorskih enotah, so v okviru s tem odlokom predpisanih tlorisnih in višinskih gabaritov dopustna odstopanja navzdol do največ 10%. Izjema so objekti A1 v prostorski enoti P1, A7 v prostorski enoti P7, A9 v prostorski enoti P9 in A11 v prostorski enoti P11, kjer je dovoljena pozidava povprečja vsote polnih etaž znotraj gradbene meje od min. 70% do maks. 90%. Z balkoni, ložami in terasami pa lahko segajo do 100% podanega volumna znotraj gradbene meje.
Možna sta dva položaja objekta A12a, varianti sta prikazani na grafični karti: »3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – nivo streh«.
Tlorisni obseg objekta B12a v prostorski enoti P12a je lahko tudi manjši od predpisanega, vendar le do najmanjšega dopustnega tlorisnega obsega – minimalna varianta, prikazana v grafični karti: »3.3 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin – nivo streh«.
Število nadzemnih etaž v objektih se lahko prilagaja programskim rešitvam, vendar znotraj maksimalnega dopustnega višinskega gabarita objekta. Pri tem se spremenijo, z odlokom določene, BEP, kar je treba upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Izjema je objekt B12a v prostorski enoti P12a, ki se mu predpisano število nadzemnih etaž ne sme spremeniti, ne glede na višino.
Dopustno odstopanje maksimalnega višinskega gabarita objektov je minus 1 m, razen za objekt A1 v prostorski enoti P1, A7 v prostorski enoti P7, A9 v prostorski enoti P9 in A11 v prostorski enoti P11. Minimalni dopustni višinski gabarit stolpnice A1 v prostorski enoti P1 je 90 m, stolpnic A7 v prostorski enoti P7, A9 v prostorski enoti P9 in A11 v prostorski enoti P11 pa 50 m nad nivojem terena (nivo terena: v grafičnem delu odloka določene absolutne višinske kote, kjer so relativne kote ± 0.00).
Višinska regulacija terena
Višinska regulacija terena je idejna. Dopustno odstopanje višinskih kot terena, določenih v grafičnem delu odloka je ±0,50 m.
Prometne ureditve, komunalni vodi, objekti in naprave
Dopustne so spremembe tras prometnih ureditev, posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe prometnih ureditev in komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave odloka ni bilo mogoče predvideti.«.
20. člen
Sestavni deli zazidalnega načrta:
»1.2 Načrt namenske rabe prostora na               M 1:2000
geodetskem načrtu
1.3 Načrt namenske rabe prostora na                M 1:2000
katastrskem načrtu
3.1 Zazidalna situacija z načrtom zelenih          M 1:1000
površin – nivo terena
3.2 Zazidalna situacija – nivo kleti               M 1:1000
3.3 Zazidalna situacija z načrtom zelenih          M 1:1000
površin – nivo streh
3.4 Značilni prerezi in pogledi                    M 1:1000
3.5.1 Prometno tehnična situacija in višinska      M 1:1000
regulacija
3.6 Načrt intervencijskih poti                     M 1:1000
3.7.1 Zbirni načrt komunalno-energetskih           M 1: 500
napeljav
3.7.2 Zbirni načrt komunalno-energetskih           M 1: 500
napeljav
3.8 Načrt rušitev                                 M 1:1000«
se nadomestijo z novimi sestavnimi deli z enakimi nazivi in so sestavni deli tega odloka.
21. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 351-2/2002-266
Ljubljana, dne 20. aprila 2009
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti