Na podlagi 4. in 6. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Škofljica (Uradni list RS, št. 56/96) in 16. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99, 103/00, 76/02) je Občinski svet Občine Škofljica na 25. seji dne 26. 5. 2009 sprejel

Odlok o koncesiji za opravljanje izbirne gospodarske javne službe predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter urejajo druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije za urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave ter urejanje prometa.

V občini se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije osebi zasebnega prava. Koncesijo gospodarske javne službe sestavlja eno koncesijsko razmerje.

(1) Gospodarska javna služba »urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave ter urejanje prometa« obsega vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave ter drugih objektov javne službe, naloge v zvezi s prireditvami občinskega značaja, kot so izdelava dokumentacije, izvedba zapor javnih površin, obešanje zastav in drugih elementov na drogove svetilk (obešank, transparentov, novoletne in ostale okrasitve in podobno), izdajanje strokovnih mnenj, zagotavljanje tehnične dokumentacije, izvajanje kontrolnih meritev oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče ter investicijsko vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave, in s tem povezane druge obveznosti občine, ki sodijo skladno s predpisi, ki urejajo javno razsvetljavo in drugimi predpisi v okvir javne službe. Prav tako obsega tudi tekoče in investicijsko vzdrževanje in obnova objektov ter naprav cestno prometne signalizacije kamor sodijo predvsem: znaki, prehodi, črte, semaforji, tabla VI VOZITE. Potrebno je tudi vzdrževanje katastra javne razsvetljave in cestno prometne signalizacije.
(2) Vsebina gospodarske javne službe obsega tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski akti.

(1) Javno službo opravlja koncesionar, ki ima na podlagi upravne odločbe in koncesijske pogodbe na območju Občine Škofljica:
– izključno pravico opravljati javno službo,
– izključno pravico uporabljati infrastrukturne objekte in naprave javne službe ter skrbeti za njihov razvoj in jih vzdrževati kot dober gospodar,
– dolžnost zagotavljati nemoteno in trajno opravljanje javne službe skladno s predpisi.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec gospodarske javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih, ko je potrebno zaščititi z ustavo zavarovane človekove pravice in temeljne svoboščine, lahko koncedent ali pa koncesionar, ob soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve gospodarske javne službe na območju občine.
(4) Naprave javne razsvetljave in drugi objekti javne službe so objekti gospodarske javne infrastrukture s statusom javnega dobrega v lasti Občine Škofljica. Občina Škofljica kot lastnik prenese infrastrukturne objekte le v upravljanje in vzdrževanje na izvajalca gospodarske javne službe, če ni z zakonom, tem odlokom ali pogodbo o prenosu infrastrukturnih objektov in naprav v upravljanju drugače določeno.

Uporabniki storitev javne službe »urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave ter urejanje prometa« so vsi uporabniki javnih površin v občini.

Koncesionar dejavnosti gospodarske javne službe deloma ali v celoti ne sme prenesti na tretje osebe.

Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in tako zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje gospodarske javne službe v skladu s predpisi in v javnem interesu;
– upoštevati tehnične, zdravstvene ter druge normative in standarde, povezane z izvajanjem gospodarske javne službe in tehnične specifikacije za vzdrževanje, ki bodo sestavni del razpisne dokumentacije;
– kot dober gospodarstvenik uporabljati, upravljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– po izgradnji prenesti v last koncedenta objekte komunalne infrastrukture, ki jih sam izgradi;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali so v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem gospodarske javne službe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni z javnim predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– vodenje evidenc in katastrov v zvezi z gospodarskimi javnimi službami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne plane gospodarske javne službe in letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem gospodarske javne službe in
– obveščati pristojne organe (inšpekcije) o kršitvah.

Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev, predpisanih z zakonom, predpisi o načinu izvajanja gospodarske javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev gospodarske javne službe;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve gospodarske javne službe na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– uporabljati storitve gospodarske javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi;
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj.
(2) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev gospodarske javne službe;
– pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarske javne službe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje gospodarske javne službe, oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki je registrirana za izvajanje dejavnosti, ki je predmet razpisa.

(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati oziroma predložiti listine:
– za izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti skladno z 42. členom Zakona o javnih naročilih (ZJN-1).
Kadri:
– da zaposluje najmanj eno osebo VI. stopnje elektrotehnične smeri – pooblaščeni inženir, vpisan v imenik pooblaščenih inženirjev,
– da razpolaga z zadostnim številom ostalih delavcev z ustreznimi kvalifikacijami (V., IV. in III. stopnje), usposobljenostjo oziroma izkušnjami na področju ustrezne tehnične smeri ter da zaposluje najmanj:
– 1 elektrotehnika,
– 1 geodetskega tehnika,
– 2 elektromonterja IV. stopnje elektro smeri,
– 2 voznika C kategorije – IV. stopnja,
– 1 strojnika gradbene mehanizacije,
– da razpolaga z ustreznimi objekti in opremo za izvedbo razpisanih nalog, pri čemer je minimalno število elementov opreme:
– 1 avtodvigalo do 12 m,
– 1 avtodvigalo do 17 m,
– 1 kombinirano vozilo – poltovorni,
– 1 rovokopač – minibager,
– 1 merilnik svetlosti razreda B,
– 1 merilnik osvetljenosti razreda B,
– ustrezna programska oprema za vzpostavitev in vodenje katastra
Ostali pogoji:
– da bo poskrbel za ekološko odstranitev odpadkov z delovišča v skladu z zakonodajo;
– da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet gospodarske javne službe na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju te uredbe, predpisov, normativov in standardov ter zagotavljati poenotenost opreme;
– da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času, pri čemer mora biti v primeru intervencije na območju Občine Škofljica najmanj 1 delovna ekipa v roku 1 ure po sporočeni zahtevi za intervencijsko posredovanje;
– da je finančno in poslovno sposoben;
– da je usposobljen za vodenje katastra in mora imeti tudi ustrezno opremo za izvajanje tega dela;
– da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z opravljanjem dejavnosti lahko povzroči občini ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
– da izpolnjuje druge pogoje, potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil;
– da ima ustrezne delovne izkušnje na področju urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave ter urejanja prometa v zadnjih treh letih in je pogodbena letna vrednost vzdrževanja zgoraj navedenih dejavnosti pri vsaj enem naročniku znašala v preteklem letu vsaj 80% razpisne letne pogodbene vrednosti;
– ponudnik mora v enem letu po podpisu pogodbe na svoje stroške zagotoviti obnovo naprav za razsvetljavo, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja. Stroški obnove razsvetljave se ponudniku povrnejo pod pogoji, navedenimi v koncesijski pogodbi, na račun prihrankov električne energije v daljšem časovnem obdobju. Ocenjena vrednost del predvidoma presega 200.000,00 EUR.
– da ponudnik ni uvrščen na seznam poslovnih subjektov, s katerimi na podlagi določb Zakona o preprečevanju korupcije ne smejo poslovati naročniki iz prvega, drugega in tretjega odstavka 28. člena Zakona o preprečevanju korupcije.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

(1) Koncesionar ima javno pooblastilo za vodenje katastra gospodarske javne službe.
(2) Kataster mora biti voden ažurno, koncesionar, ki pridobi koncesijo na podlagi tega odloka, pa ga mora vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo in kolikor z odloki o načinu izvajanja posamezne gospodarske javne službe ni določen krajši rok, v 12 mesecih po podpisu koncesijske pogodbe.

Koncesionar ima javno pooblastilo za:
– izdajanje strokovnih mnenj,
– izdajanje dovoljenj in soglasij, izdanih po pooblastilu Občine Škofljica.

(1) Javna služba »urejanje in vzdrževanje javne razsvetljave ter urejanje prometa« se financira iz sredstev proračuna Občine Škofljica na podlagi letnega programa vzdrževanja in iz drugih virov. Plačila koncedenta morajo biti vsebinsko vezana na izvajanje dejavnosti oziroma odvisna od količine in kakovosti storitev.
(2) Način pridobivanja finančnih virov se uredi s koncesijsko pogodbo in pogodbo o financiranju.

Izhodiščne tarife in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s koncesijsko pogodbo, pri čemer se morajo upoštevati morebitni predpisani okviri oziroma ukrepi cenovne politike.

(1) Za izvajanje gospodarske javne službe je odgovoren koncesionar.
(2) Koncesionar je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem gospodarske javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, lokalni skupnosti, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire) z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči z nerednim ali nevestnim opravljanjem gospodarske javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali drugim osebam). Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.
(4) V primeru, da se ugotovi, da naprave predstavljajo nevarnost za osebe in/ali premoženje, sanacija pa zaradi omejenih finančnih virov ni mogoča, je vzdrževalec naprav dolžan vzpostaviti takšno stanje naprav ali odstraniti naprave, da le-te v nobenem primeru ne predstavljajo nevarnosti v primeru porušitve.

Koncesionar mora za vsako gospodarsko javno službo voditi ločeno računovodstvo po določilih Zakona o gospodarskih družbah in Slovenskega računovodskega standarda 35. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno gospodarsko javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.

(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom.
(2) Postopek podelitve koncesije za opravljanje javne službe se začne s sklepom župana, ki vsebuje:
– predmet koncesije,
– predlagano ceno, ki predstavlja strošek koncedenta za izvajanje predmeta koncesije (predlagana cena),
– okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka,
(3) Občinska uprava Občine Škofljica, z upravno odločbo po postopku iz tega odloka določi koncesionarja za opravljanje koncesionirane javne službe.

(1) Javni razpis za podelitev koncesije se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in vsebuje:
– ime in naslov koncedenta,
– predmet koncesije,
– območje izvajanja koncesionirane javne službe,
– dobo, za katero se podeljuje koncesija,
– dokazila o izpolnjevanju pogojev iz tega odloka,
– merila za ocenitev ponudb,
– čas in kraj dviga razpisne dokumentacije,
– znesek in način plačila za razpisno dokumentacijo,
– čas, kraj in naslov oddaje ponudb,
– čas in kraj javnega odpiranja ponudb,
– naslov organa in ime osebe, ki nudi dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom.
(2) Koncedent lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prejšnjega odstavka objavi glede na predmet koncesije tudi druge podatke.
(3) Javni razpis mora določiti tudi način zavarovanja resnosti prijave.
(4) Javni razpis se lahko objavi tudi na spletnih straneh občine, vendar ne pred objavo v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1) Obvezna vsebina razpisne dokumentacije je:
– povabilo k oddaji ponudbe,
– obrazec ponudbe z navodilom za njegovo izpolnitev,
– navedba pogojev iz tega odloka,
– obrazec za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev iz tega odloka z navodilom o njegovi izpolnitvi,
– obrazec izjave o sprejemu pogojev javnega razpisa,
– obrazec predračuna za izvedbo predmeta koncesije,
– predmet koncesije,
– območje opravljanja koncesije,
– vzorec koncesijske pogodbe,
– merila za ocenitev ponudb,
– tehnična dokumentacija in načrti,
– navedba vrste finančnega zavarovanja in podobno.
(2) V oddani razpisni dokumentaciji se morajo označiti podatki ali dokumenti, ki so zaupne narave. Šteje se, da neoznačeni podatki niso podatki zaupne narave.

(1) Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev (vsebino listin, organ, ki listino izda).
(2) Z razpisnimi pogoji ni dopustno določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti gospodarske javne službe (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.

(1) Merila za izbor koncesionarja:

– cena storitev                                          50%,
– doba odplačevanja obnove naprav iz prihrankov          30%,
energije
– dosedanje pozitivne reference na področju              20%.
primerljivih vzdrževalnih del

(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.

(1) Koncesijo podeli občinska uprava, z upravno odločbo po postopku iz tega odloka.
(2) Naloge v zvezi z javnim razpisom in razpisno dokumentacijo opravlja strokovna komisija v sestavi treh članov, ki jo imenuje župan.

(1) Odpiranje ponudb, ki ga izvede strokovna komisija na kraju in ob času, ki sta navedena v objavi javnega razpisa, je javno.
(2) Strokovna komisija odpira ponudbe po vrstnem redu njihove dospelosti.
(3) Nepravočasno prispelo ponudbo strokovna komisija izloči.

(1) Strokovna komisija pri pravočasno prispelih ponudbah ugotavlja ali vsebujejo vsa zahtevana dokazila o izpolnjevanju pogojev iz razpisne dokumentacije.
(2) Ponudba, ki ne vsebuje dokazil iz prejšnjega odstavka tega člena, je nepopolna in jo strokovna komisija izloči iz nadaljnje obravnave.
(3) Pripombe na odpiranje ponudb lahko da le pooblaščeni predstavnik.

(1) Strokovna komisija vodi zapisnik o odpiranju ponudb (v nadaljnjem besedilu: zapisnik), ki vsebuje:
– podatke o naročniku,
– naslov, datum in čas začetka postopka odpiranja ponudb,
– imena navzočih članov strokovne komisije,
– imena drugih navzočih,
– navedbo o vrstnem redu prispelih ponudb,
– navedbo o nepravočasno prispelih ponudbah,
– navedbo o nepopolnih ponudbah,
– navedbo o popolnih ponudbah,
– naziv ponudnika,
– ponujeno višino stroška za izvedbo predmeta koncesije,
– morebitne pripombe pooblaščenih predstavnikov,
– podpise članov strokovne komisije,
– podpise pooblaščenih predstavnikov,
– čas zaključka postopka odpiranja ponudb.
(2) Zapisniku morajo biti priložena pooblastila ponudnikov.

Zapisnik podpišejo člani strokovne komisije in pooblaščeni predstavniki. Če pooblaščeni predstavnik odkloni podpis zapisnika, se to navede v zapisniku skupaj z razlogom, zakaj je odklonil podpis.

Zapisnik se mora poslati ponudnikom v treh dneh od odpiranja ponudb. Po končanem odpiranju ponudb lahko pooblaščeni predstavniki dobijo kopijo zapisnika, kar potrdijo s svojim podpisom.

Strokovna komisija opravi analizo prispelih ponudb in izdela pisno poročilo o vseh obravnavanih ponudbah, ki mora vsebovati zlasti:
– ime in naslov koncedenta,
– predmet koncesije in vrednost za njegovo izvedbo,
– popisni list za izpolnjevanje pogojev,
– ime ponudnika z navedbo razloga za izločitev,
– ime ponudnika z navedbo razloga za izbor.

Strokovna komisija posreduje poročilo iz prejšnjega člena tega odloka skupaj z ostalim gradivom občinski upravi.

(1) Če na javni razpis ne prispe nobena ponudba, ali če ponudnik ne izpolnjuje pogojev iz javnega razpisa, se javni razpis ponavlja do izbire koncesionarja.
(2) Do izbire koncesionarja opravlja javno službo izvajalec na podlagi pogodbe.

(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.

(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 7 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije), z možnostjo podaljšanja.
(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo v roku določenem v koncesijski pogodbi.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.

(1) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja gospodarske javne službe ter strokovni in finančni nadzor urejajo odloki o načinu izvajanja gospodarske javne službe in koncesijski akt.
(2) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo in pogodbo o financiranju.

(1) Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe izvaja koncedent na podlagi sprejetih splošnih zahtev in standardov urejanja in vzdrževanja javne razsvetljave ter urejanja prometa. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo ali drugo institucijo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.

(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar je dolžan koncedentu do 31. marca tekočega leta podati za preteklo leto letno poročilo o izvajanju koncesijske pogodbe. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe.

Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.

Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.

(1) Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(2) Zaradi enotnosti koncesijskega razmerja lahko to preneha zgolj za vse gospodarske javne službe, ki so predmet koncesije hkrati.

Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Razlogi in pogoji za razdrtje, odpovedni rok in druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi ali razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi (42. člen ZGJS).

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.

(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.

(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.

(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.

(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih), ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo, ali od koncesijske pogodbe odstopi.

(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane gospodarske javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnosti prenehajo izvajati kot gospodarske javne službe ali kot koncesionirane gospodarske javne službe.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje gospodarske javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije, koncesionar pa mora še naprej opravljati koncesijo, katere dejavnost je treba v javnem interesu izvrševati nepretrgoma.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alineje prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.

Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo gospodarske javne službe možno učinkoviteje opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot tri mesece.

(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) Neposredno škodo, ki je bila povzročena tretjim osebam kot posledica višje sile s strani objektov, kateri so predmet koncesije, po predloženi dokumentaciji krije koncedent.

(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja, in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe pogodbena tveganja nepravično prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.

Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.