Za izvrševanje Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr. in 40/09) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o dodeljevanju državnih štipendij
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje ureja:
– postopek za dodelitev državne štipendije,
– višino cenzusa za dodelitev državne štipendije za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča v skladu s 13. členom Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07, 63/07 – popr. in 40/09, v nadaljnjem besedilu: zakon),
– dodatke k državni štipendiji ter
– druga vprašanja, pomembna za izvajanje dodeljevanja državnih štipendij.
II. POSTOPEK ZA DODELITEV DRŽAVNE ŠTIPENDIJE
2. člen
(objava in vsebina javnega poziva za nove kandidate)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, v juniju tekočega leta na svoji spletni strani, na državnem portalu e-uprava in v sredstvih javnega obveščanja, objavi javni poziv kandidatom za državno štipendijo, ki prvič uveljavljajo pravico do državne štipendije, da predložijo potrebno dokumentacijo za dodelitev državne štipendije.
(2) V pozivu ministrstvo, pristojno za delo, navede:
– pogoje, ki so potrebni za dodelitev državne štipendije,
– način vložitve vloge za dodelitev državne štipendije,
– dokumentacijo, ki jo mora kandidat predložiti skupaj z vlogo.
3. člen
(prva vloga za državno štipendijo)
(1) Kandidat k prvi vlogi za uveljavitev državne štipendije priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program ter dokazilo o šolskem oziroma študijskem uspehu, ki postaneta del zbirne mape.
(2) Del vloge iz prejšnjega odstavka povzema 1. rubriko evropskega življenjepisa.
(3) Za dokazilo o šolskem uspehu šteje spričevalo, iz katerega morajo biti razvidne končne ocene vseh obveznih predmetov zaključnega razreda osnovne šole oziroma končne ocene vseh predmetov preteklega šolskega leta glede na šolsko leto, za katerega se uveljavlja državna štipendija. Za potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju šteje povprečje vseh številčno izraženih končnih ocen tistih predmetov nižjega letnika glede na letnik, za katerega se v tekočem študijskem letu uveljavlja pravica do štipendije, ki jih je kandidat opravil v preteklem študijskem letu. Če ima študent v navedenem obdobju manj kot tri številčno izražene končne ocene, se upoštevajo vse številčno izražene končne ocene, razen ocene iz diplomskega dela, iz obdobja preteklih dveh študijskih let glede na študijsko leto, za katerega uveljavlja pravico do štipendije, pri čemer mora izkazovati najmanj tri številčno izražene končne ocene vseh opravljenih obveznosti. Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se kot povprečno oceno šteje povprečna ocena iz obeh programov.
(4) V primeru izobraževanja v tujini mora kandidat, v skladu z drugim odstavkom 11. člena zakona, k vlogi iz prvega odstavka tega člena priložiti tudi dokazilo o akreditiranosti izobraževalne ustanove in javne veljavnosti izobraževalnega programa.
4. člen
(javni poziv za štipendiste, ki že prejemajo državno štipendijo)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, v juniju tekočega leta na svoji spletni strani, na državnem portalu e-uprava in v sredstvih javnega obveščanja objavi javni poziv štipendistom, ki že prejemajo državno štipendijo, da v roku iz javnega poziva sporočijo pristojnemu centru za socialno delo potrebne podatke oziroma predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje državne štipendije, ki niso na razpolago v uradnih evidencah.
(2) Štipendisti lahko sporočijo podatke iz prejšnjega odstavka po elektronski poti.
5. člen
(reševanje pritožb na drugi stopnji)
O pritožbah zoper odločbe centrov za socialno delo kot drugostopenjski organ odloča ministrstvo, pristojno za delo.
6. člen
(poročanje centrov za socialno delo)
Centri za socialno delo dajejo ministrstvu, pristojnemu za delo, poročila o podatkih, ki jih morajo sporočati po zakonu, v elektronski obliki.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA DODELITEV DRŽAVNE ŠTIPENDIJE
7. člen
(starostni pogoj)
(1)Pri kandidatih, ki po končanem predhodnem izobraževalnem programu nadaljujejo izobraževanje v nadaljevalnih programih za pridobitev višje stopnje izobrazbe, se pri ugotavljanju starostne meje iz 9. člena zakona upošteva starost ob prvem vpisu v prvi letnik predhodnega izobraževalnega programa in ne starost ob vpisu v prvi letnik nadaljevalnega programa, za katerega uveljavlja pravico do štipendije.
(2) Pri kandidatih, ki spremenijo izobraževalni program za pridobitev iste stopnje izobrazbe, se upošteva starost ob prvem vpisu v prvi letnik predhodnega izobraževalnega programa iste stopnje, če se pri ugotavljanju starostne meje iz 9. člena zakona ugotovi, da kandidat izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik predhodnega izobraževalnega programa iste stopnje oziroma je le-tega z diplomo uspešno že zaključil.
8. člen
(drugi prejemki za izobraževanje)
Drugi prejemki za izobraževanje po drugih predpisih iz druge alineje 9. člena zakona so takšni prejemki v Republiki Sloveniji, ki so po namenu in načinu vračanja enakovredni štipendijam po drugih predpisih v Republiki Sloveniji oziroma splošnih aktih delodajalca in ki se izplačujejo vsaj eno celo šolsko oziroma študijsko leto.
9. člen
(tujci)
Kandidatom iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena zakona se lahko državna štipendija dodeli le za izobraževanje v Republiki Sloveniji za pridobitev javno veljavne izobrazbe po javno veljavnih izobraževalnih programih poklicnega in srednješolskega izobraževanja, javno veljavnih študijskih programih višjega strokovnega izobraževanja ter javno veljavnih dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih.
IV. DOLOČITEV VIŠINE CENZUSA
10. člen
(izobraževanje v kraju stalnega prebivališča)
Šteje se, da se kandidat izobražuje v kraju stalnega prebivališča, če se kraj stalnega prebivališča in kraj izobraževanja nahajata v območju istega javnega mestnega prometa.
11. člen
(določitev višine cenzusa za dodelitev državne štipendije kandidatom, ki se izobražujejo zunaj kraja stalnega prebivališča)
(1) Na podlagi prvega odstavka 13. člena zakona se višina cenzusa v razponu od 66 do 68% minimalne plače na družinskega člana za dodelitev državne štipendije za kandidate, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča, odmeri glede na oddaljenost od kraja šolanja.
(2) Oddaljenost od kraja šolanja je oddaljenost od kraja šolanja ali študija do kraja stalnega prebivališča, izražena v kilometrih od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje.
(3) Višina cenzusa za dodelitev državne štipendije v skladu s prejšnjima dvema odstavkoma znaša (Tabela I):
+-------------------------------------------------------------+
| TABELA I. |
+----------------------------------+--------------------------+
| Oddaljenost od kraja šolanja ali | Višina cenzusa |
| študija (v km) | (v % minimalne plače) |
+----------------------------------+--------------------------+
| do vključno 15 | 66 |
+----------------------------------+--------------------------+
| nad 15 do vključno 30 | 67 |
+----------------------------------+--------------------------+
| nad 30 | 68 |
+----------------------------------+--------------------------+
12. člen
(osebe s posebnimi potrebami)
(1) Status osebe s posebnimi potrebami, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, se ugotavlja na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke. Status osebe s posebnimi potrebami, ki ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se ugotavlja na podlagi sklepa o odmeri dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Status osebe s posebnimi potrebami, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožna, se ugotavlja na podlagi odločbe o priznanju nadomestila za invalidnost ali odločbe o priznanju pravice do dodatka za tujo nego in pomoč v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
(2) Kandidat oziroma štipendist navede v vlogi za uveljavitev državne štipendije številko odločbe oziroma sklepa in ime organa, ki je izdal odločbo oziroma sklep iz prejšnjega odstavka.
13. člen
(tujci)
(1) Za kandidate iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena zakona se pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije uporablja splošni cenzus v višini 65% minimalne plače na družinskega člana.
(2) Če ima kandidat iz prejšnjega odstavka v Republiki Sloveniji stalno prebivališče in se šola ali študira izven kraja svojega stalnega prebivališča, se pri ugotavljanju upravičenosti do državne štipendije uporablja cenzus v razponu od 66 do 68% minimalne plače na družinskega člana.
V. UGOTAVLJANJE IN IZRAČUN DOHODKA
14. člen
(preračun dohodkov)
(1) Preračun dohodkov iz četrtega odstavka 15. člena zakona se uporablja tudi v povezavi z drugo točko prvega odstavka 18. člena zakona tako, da se periodični dohodki, ki jih je posameznik nehal prejemati, nadomestijo s periodičnimi dohodki, ki jih družinski član ima v tekočem koledarskem letu, preračunani na raven preteklega leta, tako, da se zmanjšajo za realno rast povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar – december tekočega leta v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
(2) Periodične dohodke, ki jih ima družinski član v tekočem koledarskem letu oziroma višino prvega polnega mesečnega zneska tekočega dohodka, se pomnoži s številom mesecev v letu in tako dobljeni znesek preračuna s količnikom na dohodke preteklega leta.
15. člen
(preračun dohodka v primeru medletnih sprememb)
(1) V primeru uveljavljanja medletnih sprememb iz 35. člena tega pravilnika, ki so nastale po 1. januarju tekočega koledarskega leta, se dohodek preračuna na raven preteklega koledarskega leta.
(2) Če je bil ob odločanju o vlogi za uveljavitev državne štipendije za posameznega družinskega člana upoštevan dohodek iz predpreteklega koledarskega leta, se pri obravnavi medletne spremembe za tega družinskega člana upošteva dohodek iz preteklega koledarskega leta glede na koledarsko leto obravnavanja medletne spremembe. V primeru, če dohodka iz preteklega koledarskega leta še ni, se upošteva dohodek iz predpreteklega koledarskega leta, preračunan na raven preteklega koledarskega leta, glede na koledarsko leto obravnavanja medletne spremembe.
16. člen
(brezposelni družinski člani)
(1) Če je družinski član kandidata nezaposlen, ne glede na to, ali je prijavljen v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje kot brezposeln ali ne, in ne prejema nikakršnih periodičnih dohodkov, se njegovi dohodki v preteklem oziroma predpreteklem letu ne vštevajo v skupni dohodek družine.
(2) Neprejemanje tekočega dohodka v tekočem koledarskem letu ugotavlja center za socialno delo v postopku odločanja o upravičenosti do državne štipendije.
17. člen
(sredstva za nego in pomoč ter druge oblike dolgotrajne oskrbe)
(1) Kot sredstva za nego in pomoč ter druge oblike dolgotrajne oskrbe iz petnajste alineje prvega odstavka 16. člena zakona, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi družinski član, se šteje dodatek za pomoč in postrežbo po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in po predpisih, ki urejajo vojne veterane in vojne invalide ter dodatek za tujo nego in pomoč po predpisih, ki urejajo družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se štejejo kot dohodek družinskega člana, ki skrbi za osebo, ki jih prejema, če je oseba, za katero skrbi, družinski član po zakonu.
18. člen
(ugotavljanje dohodka pri rejencih)
(1) Pri ugotavljanju skupnega dohodka družine kandidata, ki je rejenec, se upoštevajo le njegovi morebitni lastni dohodki in prejemki ter preživnina.
(2) Če kandidat iz prejšnjega odstavka nima urejene preživnine in ni sprožil ustreznih postopkov za ureditev preživnine, se upoštevajo dohodki njegovih družinskih članov.
19. člen
(neurejenost preživnine)
Center za socialno delo lahko v izjemnih in utemeljenih primerih odloči o pravici do državne štipendije na podlagi mnenja strokovnega kolegija centra, iz katerega je razvidno, da se preživnine ne da urediti ali plačilo preživnine ne izterjati.
20. člen
(sostarševstvo)
Pri sostarševstvu se v skupni dohodek družine všteva dohodek roditelja, pri katerem kandidat za državno štipendijo živi in ki uveljavlja državno štipendijo, in znesek preživnine, določene za posameznega otroka. Od dohodka družine se nato odštejejo izplačane preživnine v višini izvršilnega naslova, ki jih plačuje roditelj, pri katerem kandidat za državno štipendijo živi.
21. člen
(dohodek iz dejavnosti)
(1) Višino 1,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka iz drugega odstavka 17. člena zakona se pri ugotavljanju in izračunu dohodka iz dejavnosti šteje kot letni znesek.
(2) Pri ugotavljanju in izračunavanju dohodka iz dejavnosti iz preteklega koledarskega leta, ki je nižji od 1,5 osnovnega zneska minimalnega dohodka, se upošteva podatek o povprečnem minimalnem dohodku iz preteklega leta. Če je posameznik dejavnost šele začel opravljati v tekočem letu, se pri ugotavljanju in izračunavanju dohodka iz dejavnosti upošteva zadnji znani uradni podatek o minimalnem dohodku.
22. člen
(dohodek iz tujine)
(1) V primeru, ko družinski član kandidata, ki je državljan Republike Slovenije oziroma ko kandidat, ki je državljan Republike Slovenije, prejema dohodek iz tujine, pa ne obstaja ustrezna odločba davčnega organa Republike Slovenije, mora kandidat predložiti centru za socialno delo ustrezna dokazila, iz katerih bodo razvidni podatki o višini bruto dohodka, o višini neto dohodka ter o plačanih prispevkih in davkih.
23. člen
(ugotavljanje dohodka tujcev)
Kandidati iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena zakona so dolžni glede svojih družinskih članov predložiti centru za socialno delo ustrezno potrdilo organa države, v kateri družinski član prejema dohodek oziroma potrdilo izplačevalca dohodka iz te države o višini bruto dohodka, o višini neto dohodka ter o plačanih prispevkih in davkih.
24. člen
(zmanjšanje skupnega dohodka)
Skupni dohodek se zmanjša za doplačilo, ki ga družinski član kandidata na podlagi odločbe centra za socialno delo plačuje za svoje starše, ki so v institucionalni oskrbi in varstvu.
25. člen
(odločanje centra v izjemnih primerih)
Center za socialno delo lahko odloči o pravici do državne štipendije na podlagi mnenja strokovnega kolegija centra, iz katerega je razvidno, da so podane izjemne in utemeljene okoliščine, da kandidat ne živi s starši v skupnem gospodinjstvu. Center za socialno delo pri obravnavi izjemnih primerov upošteva podatke o prebivališču, s sodbo določeno preživnino in pogoje za življenje v samskem gospodinjstvu. K vlogi mora kandidat priložiti še overjeno kupoprodajno ali darilno pogodbo, sklep o dedovanju oziroma zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega je razvidno lastništvo stanovanja ali overjeno najemno pogodbo.
VI. DODATKI K DRŽAVNI ŠTIPENDIJI
26. člen
(dodatek za vrsto in področje izobraževanja)
(1) Dodatek za vrsto in področje izobraževanja iz 28. člena zakona se dodeli za tiste vrste in področja izobraževanja, ki so navedena v Seznamu vrst in področij izobraževanj, ki je sestavni del tega pravilnika (Priloga).
(2) Seznam vrst in področij izobraževanj iz prejšnjega odstavka se dopolni oziroma spremeni glede na spremenjene potrebe trga dela enkrat letno.
(3) Pridobljeni dodatek pripada štipendistu do zaključka izobraževanja po programu, za katerega je prejel dodatek k državni štipendiji.
27. člen
(dodatek za učni oziroma študijski uspeh)
(1) Če je kandidat, ki je študent, v obdobju od 1. oktobra do 30. septembra preteklega študijskega leta glede na študijsko leto, za katerega se uveljavlja državna štipendija, opravil manj kot tri številčno izražene ocene, se upoštevajo vse številčno izražene ocene, razen ocene iz diplomskega dela, iz obdobja preteklih dveh študijskih let glede na študijsko leto, za katerega uveljavlja pravico do štipendije.
(2) Če kandidat iz prejšnjega odstavka izkaže v obdobju preteklih dveh študijskih let glede na študijsko leto, za katerega uveljavlja državno štipendijo, manj kot tri številčno izražene ocene, se pri ugotavljanju povprečne ocene upoštevajo le tiste številčno izražene ocene, ki jih ima kandidat v tem navedenem obdobju.
(3) Kandidati iz 2. do 5. točke prvega odstavka 8. člena zakona so za potrebe izračunavanja povprečne ocene dolžni zagotoviti ustrezno pretvorbo ocen v primeru, ko njihove ocene ni mogoče enačiti oziroma primerjati z ocenami, kot jih urejajo predpisi Republike Slovenije s področja šolstva.
28. člen
(dodatek za prevoz)
(1) Dodatek za prevoz v primestnem in medkrajevnem prometu iz druge alineje prvega odstavka 30. člena zakona se določi tako, da se upošteva oddaljenost od kraja izobraževanja do kraja stalnega prebivališča in subvencijo za prevoz po drugih predpisih, ki jo prejema štipendist.
(2) Višina dodatka v skladu s prejšnjim odstavkom znaša (Tabela II):
+--------------------------------------------------------------+
| TABELA II. |
+------------------------------+-------------------------------+
| Oddaljenost v km | Višina dodatka (v EUR) |
+------------------------------+-------------------------------+
| od 5 do vključno 10 | 45 |
+------------------------------+-------------------------------+
| nad 10 do vključno 15 | 55 |
+------------------------------+-------------------------------+
| nad 15 do vključno 20 | 65 |
+------------------------------+-------------------------------+
| nad 20 do vključno 30 | 75 |
+------------------------------+-------------------------------+
| nad 30 do vključno 40 | 85 |
+------------------------------+-------------------------------+
| nad 40 | 93 |
+------------------------------+-------------------------------+
(3) Oddaljenost od kraja izobraževanja do kraja stalnega prebivališča je oddaljenost v kilometrih od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje.
29. člen
(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)
(1) Štipendisti s posebnimi potrebami so štipendisti s tistimi vrstami in stopnjami primanjkljajev, ovir oziroma motenj, kot jih določajo predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami ali s predpisi, ki urejajo pravice otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ali s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov ali na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(3) Kandidat oziroma štipendist navede v vlogi številko odločbe in ime organa, ki je izdal odločbo iz prejšnjega odstavka.
VII. UVELJAVLJANJE IN IZPLAČEVANJE DRŽAVNE ŠTIPENDIJE ZA LETNIK IN ZA ABSOLVENTSKI STAŽ
30. člen
(doba prejemanja državne štipendije)
(1) Pravica do štipendije pripada od začetka šolskega oziroma študijskega leta, za katerega kandidat uveljavlja pravico do štipendije, oziroma od meseca vložitve vloge do konca izobraževalnega programa, za katerega kandidat uveljavlja pravico.
(2) Štipendistu se začne izplačevati državno štipendijo s prvim naslednjim mesecem po začetku šolskega oziroma študijskega leta oziroma s prvim naslednjim mesecem po odločitvi o popolni vlogi oziroma po pridobitvi potrebnih podatkov oziroma dokumentacije za nadaljnje prejemanje štipendije, mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, do konca šolskega oziroma študijskega leta, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za julij in avgust ne izplačuje.
(3) V primeru izobraževanja odraslih, se štipendija lahko izplačuje največ za čas trajanja izobraževalnega programa.
31. člen
(nadaljnje prejemanje državne štipendije)
(1) Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja državne štipendije, če izpolnjuje splošne pogoje po zakonu, pogoj glede cenzusa in da je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal državno štipendijo.
(2) Šteje se, da je štipendist uspešno zaključil letnik, če se je vpisal v višji letnik oziroma, če je izpolnil pogoje za vpis v višji letnik. V tem primeru mora štipendist predložiti ustrezno dokazilo izobraževalnega zavoda, da izpolnjuje pogoje za vpis v višji letnik.
32. člen
(izplačevanje štipendije)
Kandidat ni upravičen do državne štipendije za izobraževalni program na stopnji izobraževanja, ki je nižja od stopnje izobraževanja, na kateri je uspešno zaključil izobraževalni program, za katerega je prejemal državno štipendijo.
33. člen
(stopnja izobraževanja)
Za stopnjo izobraževanja po zakonu se štejejo ravni in pod ravni izobrazbe, v skladu z uredbo, ki ureja uvedbo in uporabo klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja.
34. člen
(državna štipendija za podaljšani absolventski staž)
(1) Kandidat je upravičen do državne štipendije za podaljšani absolventski staž, če v času absolventskega staža ni prejemal državne štipendije oziroma kakšne druge štipendije, kot to izhaja iz prve ali druge alineje 9. člena zakona. Prav tako je kandidat upravičen do državne štipendije za podaljšani absolventski staž, če ni prejemal državne štipendije za absolventski staž v celotni dobi trajanja 12 mesecev. Kandidat je v tem primeru upravičen do državne štipendije za preostale mesece do celotne dobe 12 mesecev.
(2) Štipendist, ki je prejemal državno štipendijo za absolventski staž oziroma za podaljšani absolventski staž v skladu s prejšnjim odstavkom, je dolžan predložiti štipenditorju ustrezno dokazilo o uspešnem zaključku izobraževanja. Šteje se, da je štipendist uspešno zaključil izobraževanje, če je do izteka absolventskega staža oziroma podaljšanega absolventskega staža diplomiral.
VIII. SPREMEMBE, KI VPLIVAJO NA ŠTIPENDIJSKO RAZMERJE
35. člen
(spremembe, ki vplivajo na štipendijsko razmerje)
(1) Spremembe in druge okoliščine iz tretjega odstavka 47. člena zakona, ki vplivajo na štipendijsko razmerje, so takšne spremembe in okoliščine, ki vplivajo na to, ali bo štipendist še prejemal štipendijo ali ne in izhajajo iz spremembe statusa družinskega člana.
(2) Status družinskega člana zajema: zaposlitev ali izguba zaposlitve (brezposelnost), začetek oziroma prenehanje opravljanja samostojne registrirane dejavnosti, upokojitev, namestitev družinskega člana v rejniško družino ali drugo obliko institucionalnega varstva, izguba oziroma pridobitev statusa dijaka ali študenta.
(3) Šteje se, da se kot sprememba dohodka družinskega člana upošteva zgolj sprememba vrste njegovega periodičnega dohodka, ki je v povezavi z njegovim spremenjenim statusom.
IX. KONČNE DOLOČBE
36. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij (Uradni list RS, št. 51/08).
37. člen
(uveljavitev pravilnika)
(1) Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2009.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se javni poziv iz 47. člena zakona v mesecu juniju 2009 izvede po določbah tega pravilnika.
Št. 0072-2/2009/9
Ljubljana, dne 11. junija 2009
EVA 2009-2611-0068
dr. Ivan Svetlik l.r.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve
Soglašam!
dr. Igor Lukšič l.r.
Minister
za šolstvo in šport
