Na podlagi 52. člena v povezavi z drugim odstavkom 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07), 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – UPB, 106/05, 65/07 in 75/08) in sklepa ministra št. 35016-95/2008/31, z dne 20. 4. 2009 je Občinski svet Občine Črnomelj na 18. redni seji dne 11. 6. 2009 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Črnomelj za obdobje 1986–2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/90 ter Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00, 119/03, 79/04 in 73/08 – teh. popr. – v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in družbenega plana Občine Črnomelj za obdobje 1986–1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/87, 7/91 in 11/91 ter Uradni list RS, št. 45/95, 57/95, 43/00, 81/03, 119/03, 79/04 in 73/08 – teh. popr. – v nadaljnjem besedilu: družbeni plan), ki se nanašajo na:
– spremembo namenske rabe območja na Otovcu, predvidenega za blagovne rezerve, v območje gospodarske cone,
– določitev načina urejanja prostora za območje iz prejšnje alineje.

V poglavju 3. NAČINI UREJANJA PROSTORA, točki 3.1. Območja, za katera se izdelajo prostorski izvedbeni akti, se na koncu prvega odstavka doda novo podtočko z naslednjim besedilom:
»4. občinski podrobni prostorski načrti (OPPN):
– za gospodarsko cono Otovec.«
V poglavju 5. PROGRAMSKE ZASNOVE se doda nova programska zasnova z naslednjim besedilom:
J) PROGRAMSKA ZASNOVA ZA IZDELAVO OPPN GOSPODARSKA CONA OTOVEC:
1. Območje urejanja
Načrtovana Gospodarska cona Otovec leži na območju, kjer je bilo včasih vojaško območje, danes pa je namenjeno skladiščenju blagovnih rezerv, vendar se ta dejavnost ne izvaja. Celotno območje predvidenih posegov meri cca 12,78 ha ter zajema zemljišča in dele zemljišč s parcelnimi številkami: 2396, 2404, 2404, 2405, 2574, 2577, 2578, 2583, 2583, 2583, 2584, 2586, 2588, 2588, 2604, 2605, 2606, 2607, 2608, 2609, 2610, 2611, 2619, 2620, 2621, 2622, 2622, 2623, 2624, 2626, 2630, 2638, 2639, 2640, 2641, 2643, 2646, 2647, 2653, 2654, 2693, 2695, 2696, 2697, 3395, 3426, 3429, 3430, 3432, 3438, *343/2, *344, *347, *592, 2390/2, 2393/2, 2394/1, 2394/2, 2397/2, 2400/7, 2401/1, 2401/2, 2401/3, 2401/4, 2401/6, 2401/7, 2402/1, 2402/2, 2402/3, 2403/1, 2403/2, 2406/6, 2406/7, 2406/8, 2406/9, 2573/2, 2581/1, 2616/1, 2616/2, 2618/1, 2618/2, 2625/1, 2625/3, 2628/1, 2631/1, 2631/2, 2631/3, 2631/4, 2632/2, 2632/5, 2632/5, 2635/1, 2636/3, 2637/1, 2637/2, 2637/3. 2637/4, 2644/1, 2644/2, 2645/1, 2645/2, 2651/1, 2651/2, 2652/1, 2652/2, 2656/1, 2656/2, 2658/1, 2658/2, 2659/1, 2659/2, 3394/1, 3394/2, 3399/2, 3425/2, 3428/2, 3431/1, 3431/2, 3434/1, 3434/2, 3434/3, 3434/4, 3434/5, 3434/6, 3434/7, 3435/1, 3435/2, 3435/3, 3436/1, 3436/2, 3437/1, 3437/2, 3441/1, 3441/11, 3441/12, 3441/13, 3441/14, 3441/17, 3441/7, 3441/9, 5291/1, 5291/2, 5291/3, 5291/4, 5334/2, 5334/3, 5339/1, 5339/2, 5340/1, 5340/2 in 5417/3, vse k.o. Talčji vrh.
(* stavbišče)
2. Zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe prostora
V okviru Gospodarske cone Otovec je predvidena ureditev in komunalno opremljanje obstoječih opuščenih površin ter objektov za potrebe umeščanja novih gospodarskih dejavnosti (obrti ipd.) in infrastrukture, in sicer za ureditev helioporta, centralnega skladišča za potrebe Civilne zaščite ter Gasilske zveze skupaj z vadbenim centrom, površin za pretovarjanje in skladiščenje ipd.
Železniški priključek v območje gospodarske cone je zagotovljen z obstoječega internega tira. Za cestni dostop v območje se uporabita obstoječa dostopa na SV in JZ strani.
Celotno območje urejanja se razdeli na prostorsko – funkcionalna podobmočja, ki bodo dostopna z osrednje zbirne krožne ceste, ki poteka po območju in z internega železniškega tira. Zahodni del območja se predvidoma uredi za potrebe površin za pretovarjanje (hlodovine, industrijskega materiala ipd.) in skladiščenje. V preostalem (vzhodnem) delu območja se uredijo parcele za različne obrtne dejavnosti.
3. Zasnova izgradnje in prenove infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
Izrabi se obstoječe infrastrukturno omrežje (prometne navezave na lokalno cesto in na železniško povezavo, električno omrežje, vodovod in hidrantno omrežje, telefonska napeljava), ki ga je treba obnoviti in dograditi tako, da bo zagotovljena zadostna količina pitne in požarne vode, ločeno odvajanje fekalnih in meteornih vod ter energetsko napajanje območja. Čiščenje odpadnih vod mora biti zagotovljeno z izgradnjo male čistilne naprave na območju urejanja.
Pri nadaljnjem načrtovanju prostorskih ureditev je potrebno upoštevati predpise s področja vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki in rešitve uskladiti s pogoji upravljavcev komunalne, energetske oziroma druge infrastrukture.
Za vse posege znotraj 200 m varovalnega progovnega pasu železniške proge št. 80 d.m. Metlika–Ljubljana je treba pri nadaljnjem projektiranju upoštevati določila Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) ter Pravilnika o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87 in 25/88).
4. Usmeritve za urbanistično arhitektonsko in krajinsko ureditev ter varstvo okolja
Na območju urejanja se predvidita oblikovno poenotena sklopa (funkcionalni podobmočji) različnih tipov obrtnih, skladiščnih in drugih objektov. Prostor se izrabi čim bolj racionalno, shema ureditev je načeloma ortogonalna in enostavna, navezana na obstoječe omrežje dostopnih cest, ki se prilagodi le na južnem delu v smislu večje racionalnosti izrabe območja. Na zahodnem delu območja se predvidi intenzivnejši prometno skladiščni del in dejavnosti, ki zahtevajo večje nepozidane površine (manipulacija, skladiščenje). Preveri se smiselnost izrabe gozdnate brežine (z morebitnim vkopom objektov in izkoristkom obstoječih objektov in ureditev), pri čemer je treba ohraniti del gozdnate brežine kot bariero do drugih prostorskih rab.
Shema nove pozidave na območju urejanja se zasnuje v obliki mreže, ki bo omogočila racionalno izrabo za pozidavo in manipulacijske površine in bo obenem prilagojena obstoječim reliefnim posebnostim. Na delih, kjer se površine za predvidene gospodarske dejavnosti stikajo s stanovanjskimi območji, je treba zagotoviti vegetacijske ali druge bariere. Dopušča se možnost združevanja posameznih objektov in manipulacijskih površin ter možnost večjega števila uporabnikov v posameznem objektu.
Objekti se načrtujejo v skladu s sodobnimi principi arhitekturnega in urbanističnega oblikovanja. Horizontalni in vertikalni gabariti, fasade in strehe morajo biti za posamezne sklope oziroma tipe pozidave, pa tudi na ravni celotnega območja urejanja, čim bolj poenotene.
Pri dimenzioniranju in oblikovanju objektov je treba zagotoviti, da bo oblikovana skladna in v prostoru čim manj moteča podoba gospodarske cone, zlasti v pogledih z obstoječe lokalne ceste, kjer je treba zagotoviti bariero iz visokorasle vegetacije.
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin tako, da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene komunalne ali tehnološke vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.
5. Usmeritve za varovanje območij ohranjanja narave
Območje gospodarske cone Otovec se na vzhodu stika z ekološko pomembnim območjem Dobličica (66300) in posebnim varstvenim območjem Stobe-Breg (SI3000055), ki sta zavarovani z Uredbo o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/04) oziroma Uredbo o posebnih varstvenih območjih/območjih Natura 2000/ (Uradni list RS, št. 49/04/).
Pri načrtovanju gradenj je treba upoštevati naslednje usmeritve, ki veljajo za obe varstveni območji:
– vnos novih gospodarskih dejavnosti v prostor zagotavlja ohranjanje vsaj obstoječega stanja neposrednega varovanega območja,
– neprečiščenih fekalnih in industrijskih vod se ne odvaja na varovani območji,
– odvodnjavanje meteornih vod z novih parkirnih površin in vozišč se zaradi občutljivega kraškega terena izvaja preko lovilcev olj in maščob.
Na posebnem varstvenem območju Stobe-Breg (Sl3000055) je treba poleg gornjih upoštevati še naslednje usmeritve:
– navažanje zemljine ali drugega odpadnega gradbenega materiala se na območju ne izvaja;
– obstoječo drevesno in grmovno vegetacijo na območju urejanja se ohranja.
6. Usmeritve za varstvo kulturne dediščine
Območje gospodarske cone Otovec leži v neposredni bližini enot kulturne dediščine Otovec – Cerkev sv. Jerneja (EŠD 1735), Otovec – Železniški viadukt (EŠD 20284) in Sela pri Otovcu – Arheološko najdišče sv. Jernej (EŠD 26665) ter posega v vplivno območje enote kulturne dediščine Otovec – Cerkev sv. Jerneja (EŠD 1735).
Predvidena sprememba predstavlja večji poseg v arheološko ne dovolj sistematično raziskano območje (v neposredni bližini so bile odkrite sledi prazgodovinske poselitve), zato je potrebno v sklopu začetnih faz priprave izvedbenega prostorskega akta na celotnem območju urejanja izvesti sistematični ekstenzivni arheološki pregled. V primeru odkritja potencialnih arheoloških najdišč se mora izvesti intenzivni arheološki pregled z izkopom strojnih testnih jarkov, ki bo določilo obseg in globino arheoloških plasti in struktur. V primeru potrditve obstoja arheološkega najdišča bo potrebno izločiti arheološko pozitivno območje iz območja pozidave oziroma izvesti zaščitna arheološka izkopavanja.
Na celotni lokaciji posega se mora ob gradnji izvajati arheološki nadzor. V primeru odkritja morebitnih novih arheoloških ostalin bo potrebno izvesti arheološko zaščitno izkopavanje. Investitor mora o delih obvestiti Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območno enoto Novo mesto vsaj en mesec pred njihovim začetkom. Stroški predhodnih arheoloških raziskav (ekstenzivni pregled, intenzivni pregled, arheološko vrednotenje z izkopom strojnih testnih jarkov), morebitnih zaščitnih arheoloških izkopavanj in arheološkega nadzora na celotnem območju urejanja gredo v breme investitorja.
7. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Na območju Gospodarske cone Otovec so objekti in naprave iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94), kar se upošteva v sklopu nadaljnjega načrtovanja cone.

Dopolni se kartografski del k dolgoročnemu planu v M 1: 25000 oziroma M 1: 50000 na naslednjih kartah:
I. Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev (I./1)
VI. Zasnova sanacij
XI. Zasnova načinov urejanja
Dopolni se kartografska dokumentacija k družbenemu planu, izdelana na DKN 1: 5000 in sicer z vrisom meje območja občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) Gospodarska cona Otovec na karti Črnomelj 16.
Strokovne podlage za OPPN Gospodarska cona Otovec so kot priloga sestavni del družbenega plana.

Kartografski del in kartografska dokumentacija k dolgoročnemu in družbenemu planu sta izdelana v 4 izvodih, ki jih hranijo:
– Občina Črnomelj, občinska uprava (2),
– Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za prostor, Ljubljana (1),
– Upravna enota Črnomelj (1).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.