Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03), 61. in 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1B) in 41. člena Statuta Občine Medvode (Uradni list RS, št. 29/06 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Medvode na 19. seji dne 9. 6. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme Občinski lokacijski načrt za območje urejanja PD 12/1 Jeprca, ki ga je izdelal URBI d.o.o. Oblikovanje prostora iz Ljubljane, pod številko 6013, marec 2009.

Občinski lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka določa mejo območja urejanja, funkcijo območja, umestitev načrtovanih ureditev v prostor, vplive in povezave s sosednjimi območji, pogoje za prometno, energetsko, komunalno in drugo gospodarsko infrastrukturo, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanja narave in trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, načrt parcelacije, etapnost, tolerance in nadzor nad izvajanjem odloka.

Občinski lokacijski načrt iz 1. člena tega odloka vsebuje:

1. Tekstualni del:
– odlok o občinskem lokacijskem načrtu,
2. Grafični del:
– izsek iz prostorskega plana občine            M 1:5.000
– lega prostorske ureditve v širšem prostoru    M 1:5.000
– katastrski načrt z vrisano mejo območja       M 1:1.000
– geodetski načrt z vrisano mejo območja        M 1:1.000
– ureditvena situacija                          M 1:500
– zasnova prometnih ureditev                    M 1:500
– zasnova komunalne in energetske infrastruktureM 1:500
– načrt zemljiških parcel in zakoličbe          M 1:500,
3. Priloge občinskega lokacijskega načrta:

– povzetek za javnost,
– izvleček iz prostorskega plana,
– obrazložitev in utemeljitev občinskega lokacijskega načrta,
– strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi občinskega lokacijskega načrta,
– spis postopka priprave in sprejemanja lokacijskega načrta,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo.

(1) Meja območja občinskega lokacijskega načrta poteka po zunanjih mejah naslednjih parcel v k.o. Zbilje: 546/2, 546/3, 546/5, 546/6, 546/1, 545/3, 545/2, 648, 637 na severovzhodu, 637, 648, 639/1 na jugovzhodu, 639/1, 540/1, 540/2, 540/3, 540/4, 540/5, 540/6, 540/7, 541/4, 542, 539, 538 na jugozahodu ter 538, 541/3, 544, 546/3 na zahodu.
(2) Za realizacijo občinskega lokacijskega načrta je izven ureditvenega območja predvidena rekonstrukcija lokalne ceste Jeprca–Zbilje ter gradnja komunalne, energetske infrastrukture in telekomunikacijske.

(1) Območje lokacijskega načrta je namenjeno za manjše obrtno proizvodne, transportne, storitvene, poslovne, komunalne, trgovske in gostinske dejavnosti, kmetijstvo, šport in rekreacijo pod pogojem, da dejavnosti nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje v območju in izven njega.
(2) V območju urejanja niso dopustni posegi, objekti in dejavnosti, ki so navedeni v Odloku o varstvu lokalnih virov pitne vode v Občini Medvode (Uradni list RS, št. 61/01).
(3) Na posamezni zemljiški parceli so dopustne spremembe dejavnosti skladno z osnovno namembnostjo, opredeljeno v lokacijskem načrtu.
(4) Ureditveno območje obsega 23 zemljiških parcel.

(1) Regulacijske linije (RL) so določene ob zunanjem robu zelenice lokalne ceste in internih cest in so prikazane v grafičnih prilogah.
(2) Gradbene meje (GM) so oddaljene 17,0 m od osi internih cest A, B in C ter min. 3,0 m roba zelenice lokalne ceste in so prikazane v grafičnih prilogah.
(3) Odmiki zazidljivih območij od mej zemljiških parcel so prikazani v grafičnih prilogah.

(1) Parcele so namenjene za mirne obrtno proizvodne, storitvene, trgovske, gostinske in poslovne dejavnosti manjšega merila.
(2) Dopustno je povečanje zemljiške parcele št. 3 za do 15,0 m proti jugu, z upoštevanjem odmika 10,0 m od zahodne meje parcele št. 544.
(3) Zazidljivo območje št. 1 in 2 je dimenzij 25,0 x 13,5 m, območje št. 3 pa 25,0 x 19,0 m. Zazidana površina objekta lahko obsega do 80% površine zazidljivega območja. Lega in orientacija objektov ter zunanje utrjene površine morajo omogočiti neoviran dovoz, obračanje in manipulacijo za tovorna in osebna vozila ter parkiranje. Dopustna je delitev ali združitev zemljiških parcel in zazidljivih območij, z upoštevanjem osnovnih pogojev glede odmikov zazidljivih območij od parcelnih mej (3,0 m na severu, 8,5 m oziroma 10,0 m na jugu ter 5,0 m na zahodu) in prometnih površin (17,0 m od osi ceste A ter 4,5 m od zelenice lokalne ceste na severu), stopnje zazidanosti (80% površine povečanega zazidljivega območja) ter smeri uvozov.
(4) Tlorisni gabariti objektov niso določeni in se prilagodijo potrebam investitorja. Podrobneje se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja,
(5) Etažnost objektov je max. 2K+P+2+M, max. višina kapi oziroma zgornjega roba venca je 10 m.
(6) Kota urejenih tal pritličja mora biti prilagojena koti ceste A in dovozne ceste ter višini izvedenega platoja pred objektom.
(7) Objekti morajo biti sodobno oblikovani. Fasade objektov so lahko iz toplotno izoliranih kovinskih, plastičnih ali betonskih elementov, ometa, lesa, stekla. Barve fasad naj bodo bele ali v svetlih pastelnih tonih.
(8) Strehe objektov so lahko ravne, simetrična dvokapnice ali enokapnice z blagim naklonom strešin (max. 17°). Sleme mora biti orientirano po dolžini objektov, temna kritina. Nad vhodi in uvozi ter nad zunanjimi skladišči so dopustni nadstreški.
(9) Ob zahodni meji zemljiških parcel se zasadi avtohtono listnato drevje in grmičevje, oblikovano kot zaščitno zelenje.
(10) Ob uvozih na zemljiške parcele so določene površine za ureditev parkirišč.

(1) Lokacijski pogoji za urejanje zemljiških parcel:
– predvidenih je 16 zemljiških parcel,
– za gradnjo objektov so določena zazidljiva območja dimenzij 28,0 x 19,0 m, razen za zazidljiva območja št. 4, 11, 12 in 19, ki so dimezij 28,0 x 16,0 m,
– zazidana površina objektov lahko obsega do 80% površine zazidljivega območja. Lega in orientacija objektov ter zunanje utrjene površine morajo omogočiti neoviran dovoz, obračanje in manipulacijo za tovorna in osebna vozila ter parkiranje,
– smeri dostopov, določene v grafični prilogi, se prilagodijo funkcionalnim potrebam na vsaki zemljiški parceli,
– ob uvozih na zemljiške parcele so določene površine za ureditev parkirišč,
– dopustno je združevanje (max. 4 zemljiške parcele) ali delitev zemljiških parcel in zazidljivih območij, z upoštevanjem osnovnih pogojev glede odmikov novih zazidljivih območij od parcelnih mej (3,0 m na severu in 7,0 m na jugu ter 5,0 m na zahodu oziroma vzhodu) in prometnih površin (17,0 m od osi cest A, B in C ter od 3,0 do 5,0 m od pločnika lokalne ceste na severu), stopnje zazidanosti (80% površine zazidljivega območja) ter smeri uvozov.
(2) Lokacijski pogoji za gradnjo objektov:
– tlorisni gabariti objektov niso določeni in se prilagodijo potrebam investitorja. Podrobneje se določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– maksimalna etažnost in višine objektov:

+------------------+---------------+----------------------------+
|  Lega objektov   | Max. etažnost |      Max. višina venca     |
|                  |               |oziroma zgornjega roba venca|
+------------------+---------------+----------------------------+
|ob lokalni cesti  |   2K+P+2+M    |           10,0 m           |
+------------------+---------------+----------------------------+
|osrednji del      |   2K+P+2+M    |           12,0 m           |
+------------------+---------------+----------------------------+

– kota urejenih tal pritličja objekta mora biti prilagojena koti internih cest in višini izvedenih platojev pred objektom,
– objekti morajo biti sodobno oblikovani. Objekti na posamezni gradbeni parceli morajo biti oblikovani enotno. Objekti z večjim volumnom so lahko izvedeni z manjšim zamikom fasad, usklajeno s funkcionalnimi in tehnološkimi zahtevami in možnostmi. Manjši objekti so v oblikovanju podrejeni oblikovanju večjih objektov. Oblikovanje vhodov naj bo poudarjeno,
– fasade objektov so lahko iz toplotno izoliranih kovinskih, plastičnih ali betonskih elementov, ometa, lesa, stekla. Barve fasad naj bodo bele ali v svetlih pastelnih tonih,
– strehe objektov so lahko ravne, simetrične dvokapne ali enokapne strehe z blagim naklonom strešin (max. 17°). Sleme mora biti orientirano po dolžini objekta, temna kritina. Ločne, žagaste ali druge industrijske strehe so dopustne le na objektih in delih objektov, kjer to zahteva tehnološki proces,
– nad vhodi in uvozi ter nad zunanjimi skladišči so dopustni nadstreški.

(1) Zemljiški parceli sta namenjeni za ureditev parkirišča za tovorna vozila, dopustna je postavitev pomožnih objektov (vratarnice, sanitarije, nadstrešnice), ki so gradbenotehnično prilagojeni nenosilnim tlem.
(2) Dostopi so s ceste A, B, C in D.

(1) Parcela je namenjena za mirne proizvodne, storitvene in poslovne dejavnosti.
(2) Dostop je s cest A in D.
(3) Za gradnjo enega ali več objektov je določeno zazidljivo območje dimenzij 20,0 x 25,0 m. Zazidana površina objektov lahko obsega do 80% površine zazidljivega območja. Lega in orientacija objektov ter zunanje utrjene površine morajo omogočiti neoviran dovoz, obračanje in manipulacijo za tovorna in osebna vozila ter parkiranje. Smeri dostopov, določene v grafični prilogi, se prilagodijo funkcionalnim potrebam na gradbeni parceli.
(4) Etažnost objekta je max. 2K+P+1+M.
(5) Kota urejenih tal pritličja mora biti prilagojena koti ceste A in višini izvedenega platoja pred objektom.
(6) Fasade objektov so lahko iz toplotno izoliranih kovinskih, plastičnih ali betonskih elementov, stekla ali ometa. Barve fasad naj bodo bele ali v svetlih pastelnih tonih.
(7) Strehe objektov so lahko simetrične dvokapnice, naklon strešin 32° do 45°, sleme mora biti orientirano po dolžini objekta, opečna ali njej podobna temna kritina. Dopustne so ravne ali enokapne strehe z blagim naklonom.
(8) Ob zahodni meji zemljiške parcele se mora zasaditi avtohtono listnato drevje in grmičevje, oblikovano kot zaščitno zelenje.

(1) Zemljiška parcela je namenjena za gradnjo servisa za tovorna vozila in upravo ter ureditev parkirišča za tovorna vozila. Dostopi so s cest D in C. Dopustna je drugačna interna prometna ureditev gradbene parcele in priključkov na javno prometno omrežje.
(2) Servisni objekt je predviden na jugovzhodni strani gradbene parcele. Tlorisne dimenzije objekta so 20,0 x 15,0 m. Gradbenotehnična zasnova objekta mora biti prilagojena nenosilnim tlem. Dopustna je sprememba lege in velikosti objekta glede na funkcionalne potrebe.
(3) Ob južni meji zemljiške parcele se mora zasaditi avtohtono listnato drevje in grmičevje, oblikovano kot zaščitno zelenje.

Po dograditvi objektov so dopustne rekonstrukcije, adaptacije, dozidave in nadzidave ter spremembe namembnosti objektov ali dela objektov v skladu z namembnostjo območja in pogoji odloka ter pod pogojem, da je zagotovljeno zadostno število parkirnih mest.

(1) Vse prometne, parkirne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane in obrobljene z dvignjenimi robniki.
(2) Na prostih površinah ob cesti A je dopustna začasna ureditev parkirišča.
(3) Na zahodni strani ureditvenega območja je protihrupni nasip višine min. 3,0 m za zaščito stanovanjskih objektov naselja Jeprca pred hrupom iz območja OLN. Površine ob nasipu in nasip so ozelenjeni z avtohtonim grmičevjem in drevjem.
(4) Vse proste površine na zemljiških parcelah se morajo urediti kot zelenice, zasajene z avtohtonim drevjem in grmičevjem. Vsaj 10% zemljiške parcele mora biti ozelenjene z zelenicami. Gostejša zasaditev drevja in grmičevja je ob regionalni cesti Kranj–Ljubljana in proti stanovanjskim objektom naselja Jeprca.
(5) Višinske razlike v terenu se izvedejo z blagimi in ozelenjenimi brežinami. Na mestih, kjer brežin ni možno zavarovati, so dopustni oporni zidovi, ozelenjeni z avtohtonim zelenjem (plezalkami).
(6) Pomožni in enostavni objekti se lahko postavijo na zazidljivem zemljišču ali na dvoriščni strani objekta tako, da ne ovirajo prometa in manipulacije. V oblikovanju morajo biti podrejeni osnovnemu objektu.
(7) Ograje se lahko postavijo na parcelno mejo, s soglasjem soseda mejaša. Ograje morajo biti transparentne, visoke do 2,5 m in obojestransko ozelenjene.

(1) Območje občinskega lokacijskega načrta se prometno napaja z lokalne ceste Jeprca–Zbilje, ki se na severozahodu priključuje na regionalno cesto RI 211 Kranj–Ljubljana.
(2) Interne ceste A, B in C se na severu priključujejo na lokalno cesto Jeprca–Zbilje, na jugu pa na interno cesto D. Vse zemljiške parcele so dostopne z internega cestnega omrežja.
(3) Prečni profil cest A, B, C in D:

– vozišče                               2 x 3,25 m = 6,50 m
– pločnik                               2 x 1,80 m = 3,60 m
– zelenica                              2 x 1,95 m = 3,90 m
skupaj                                             14,00 m.

(4) Minimalni radiji so 15,0 m, minimalni radij uvoza na gradbene parcele je 7,0 m.
(5) Lokalna cesta Jeprca–Zbilje se rekonstruira za pričakovan promet.

(1) Na zemljiških parcelah je treba zagotoviti ustrezno površino za neoviran dovoz, obračanje in manipulacijo vozil ter parkiranje. Dopustne so spremembe dovozov na zemljiške parcele, skladno s funkcionalnimi potrebami in možnostmi.
(2) Na vsaki zemljiški parceli je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest. Število parkirnih mest mora biti v skladu z normativi za posamezno dejavnost.
(3) Dostopi na zemljiške parcele in interne prometne površine morajo biti urejeni tako, da je omogočen neoviran dovoz urgentnih in gasilskih vozil.

(1) Objekti na območju urejanja se morajo priključiti na javna omrežja za oskrbo z vodo, odvajanje odpadnih vod, oskrbo z električno energijo in telekomunikacijsko omrežje.
(2) Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov in naprav mora potekati v skladu s smernicami. Tehnični elementi, vzporedni poteki in križanja morajo biti v skladu s tehničnimi normativi in standardi.

(1) Vodovod:
– oskrba ureditvenega območja z vodo bo iz predvidenega vodovoda DN 150 mm ob lokalni cesti. Sekundarni vodovodi DN 100 mm potekajo ob cestnem omrežju cone v obliki dvojne zanke. Na sekundarnem vodovodnem omrežju so hidranti za zagotavljanje požarne varnosti in odcepi za hišne vodovodne priključke za posamezne objekte,
– za večje potrebe po tehnološki vodi se morajo uporabljati zaprte sisteme z reciklažo,
– za ureditev oskrbe z vodo celotnem na območju med črpališčem Svetje in Smlednikom je predvidena obnova vodovoda in vgradnja cevi DN 150 mm.
(2) Kanalizacija:
– kanalizacija je načrtovana v ločenem sistemu,
– komunalne odpadne vode iz objektov bodo speljane v javno kanalizacijo, ki poteka po internih cestah. Komunalne odpadne vode iz objektov bodo speljane v javno kanalizacijo, ki poteka po internih cestah do predvidene kanalizacije v naselju Žeje (Programska rešitev Izgradnja kanalizacije za naselje Zbilje v Občini Medvode, JP Vodovod-Kanalizacija d.o.o., Ljubljana, april 2006). Projektna dokumentacija mora smiselno upoštevati projektno nalogo št. 3128K, »Gradnja kanalizacije na območju urejanja PD 12/1-Jeprca«, ki jo je izdelal Vodovod Kanalizacija d.o.o., oktobra 2007,
– padavinske odpadne vode s streh objektov se bodo odvajale preko peskolovov v ponikovalnice na gradbenih parcelah,
– padavinske odpadne vode s cest se odvajajo preko cestnih požiralnikov v padavinsko odpadno kanalizacijo z iztokom v ponikovalnico preko lovilca olj oziroma preko čistilne naprave padavinske odpadne vode,
– padavinske odpadne vode z internih parkirišč, manipulativnih in drugih utrjenih povoznih površin se odvajajo v ponikovalnice preko lovilcev olj, za katere mora biti zagotovljeno redno vzdrževanje. V primeru onesnaženja padavinskih odpadnih voda z usedljivimi ali plavajočimi snovmi oziroma, če so na gradbeni parceli parkirana ali skladiščena motorna vozila ali je dejavnost trgovine rabljenih motornih vozil, vzdrževanja in popravila ali razgradnje motornih vozil, je treba padavinsko odpadno vodo zajeti in obdelati v lovilcu olj ali očistiti v čistilni napravi padavinskih odpadnih voda,
– tehnološke in druge odpadne vode se morajo pred izpustom v kanalizacijo odpadnih voda ustrezno očistiti. Zagotovljeno mora biti zadržanje, čiščenje in neutralizacija onesnaženih vod ob intervenciji,
– kanalizacija komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti izvedena vodotesno,
– pri načrtovanju in izvajanju odvajanja komunalnih in padavinskih odpadnih voda je treba upoštevati Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07).
(3) Elektrika:
– napajanje območja z električno energijo bo iz predvidene transformatorske postaje (parcela št. 20), ki bo z SN kablom vezana na transformatorski postaji K7206 in K7161. SN kabli bodo potekali v kabelski kanalizaciji ob internem cestnem omrežju. Dopustna je postavitev več transformatorskih postaj v območju OLN, skladno s potrebami,
– napajanje objektov z električno energijo bo po nizkonapetostnih kablih v kabelski kanalizaciji ob cestnem omrežju.
(4) Javna razsvetljava:
– javna razsvetljava je predvidena s tipskimi svetilkami ob cestah. Napajanje bo s kabli v kabelski kanalizaciji iz prižigališča ob transformatorski postaji.
(5) Ogrevanje:
– ogrevanje objektov bo z malimi plinskimi cisternami ali s kurilnim oljem. Dopustno je ogrevanje objektov z drugimi alternativnimi in obnovljivimi viri,
– plinske cisterne, cisterne za kurilno olje in kotlovnice morajo biti izvedeni po predpisih, ki urejajo gradnjo teh prostorov in naprav.
(6) Telekomunikacije:
– objekti bodo z zemeljskim kablom priključeni na telefonsko centralo v Medvodah.
(7) Odstranjevanje odpadkov:
– na vsaki zemljiški parceli mora biti zbirno in odjemno mesto za komunalne odpadke, dostopno za komunalna vozila. Prostor, kjer bodo nameščene posode, mora biti utrjen, pokrit in ograjen in urejen tako, da je možno redno čiščenje. Zagotovljeno mora biti ločeno zbiranje komunalnih odpadkov in varno ravnanje s posebnimi odpadki.

(1) V času gradnje in obratovanja je treba upoštevati in izvajati ukrepe pred prekomernim onesnaževanjem zraka tako, da ne presežejo dovoljenih nivojev. Ti ukrepi so predvsem: vlaženje in prekrivanje sipkih materialov in nezaščitenih površin, prepoved kurjenja, uporaba tehničnih plinov po predpisih, uporaba tehnično brezhibne mehanizacije in transportnih sredstev, utrjene in redno čiščene dovozne poti itd.
(2) Vsi izpusti iz objektov (klimatski, ostali zračniki) morajo biti nameščeni na strehe objektov in opremljeni z ustreznimi filtri, v skladu z zakonskimi zahtevami. Vse naprave morajo ustrezati predpisanim tehničnim in varnostnim zahtevam.

(1) Območje lokacijskega načrta je v 3. varstvenem pasu vodnih virov. V območju ni dovoljena gradnja proizvodnih, energetskih, obrtnih in servisnih objektov, ki pomenijo nevarnost za vir pitne vode in bistveno zmanjšujejo izdatnost vodnega vira. Urejanje območja mora predvideti in zagotavljati vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo, da bo preprečeno onesnaževanje podzemnih voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod predvideti in zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(2) Vse prometne, parkirne in manipulativne površine morajo biti asfaltirane, obrobljene z dvignjenimi robniki in odvodnjavane preko peskolovov in lovilcev olj v ponikovalnice. Zagotovljeno mora biti redno vzdrževanje in praznjenje vsebine lovilcev olj ter predaja le te pooblaščenim organizacijam. Ceste morajo biti urejene tako, da ni ogrožena podzemna voda, hitrost vozil, ki prevažajo nafto, naftne derivate in škodljive snovi po cestah je omejena na 40 km/h. Na cestah je treba namestiti opozorilne table.
(3) Javno in interno kanalizacijsko omrežje in priključki na objekte morajo biti vodotesni, kar izvajalec dokaže z atestom.
(4) Skladišča nafte, tekočih naftnih derivatov in nevarnih snovi morajo imeti drugo stopnjo zaščite. Imeti morajo lovilne sklede, kamor je možno ujeti tudi rabljeno požarno vodo. Vsa začasna in stalna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje.
(5) Temeljenje objektov ne sme posegati v omočeni del vodonosnika. Morebitno vrtanje se lahko izvaja samo z uporabo materialov, izplak in dodatkov, ki so dovoljeni za vrtanje na VVO območjih pitne vode.
(6) V zemeljske nasipe in tampone se ne sme vgrajevati materialov, ki bi lahko z izpiranjem, izluževanjem ipd. onesnažili podzemno vodo.

(1) Posegi pri urejanju območja se naj izvajajo le v območju OLN. Posegi pri urejanju prometnih in manipulativnih površin ter gradnji komunalne in energetske infrastrukture se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.
(2) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, ter materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. Na transportnih in gradbenih površinah ter deponijah gradbenih materialov se preprečijo emisije prahu z vlaženjem. S teh površin je treba preprečiti odtekanje vode na kmetijska in gozdna zemljišča. Predvideti je treba posebne ukrepe za ravnanje, odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive in nevarne snovi.
(3) Humus z območja gradnje se odstrani in deponira za kasnejšo sanacijo zemljišča in ureditev zelenic. Deponija se uredi tako, da se ohrani njena rodovitnost in količina. Deponija mora biti zaščitena pred onesnaževanjem in erozijskimi procesi.

(1) Območje lokacijskega načrta uvrščamo v III. območje varstva pred hrupom. Upravljalec regionalne ceste R1 211 Kranj–Ljubljana ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred prometnim hrupom za načrtovane objekte, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja navezovalne ceste, glede na načrtovane ukrepe zaščite v sklopu izgradnje le-te.
(2) V ureditveno območje se lahko umeščajo dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa tako, da predpisane mejne ravni hrupa ne bodo presežene.
(3) Viri hrupa se morajo postaviti čim bolj stran od najbližjih stanovanjskih objektov. Prostori, v katerih bodo nameščeni hrupnejši agregati, se morajo protihrupno izolirati.
(4) Na zahodni strani ureditvenega območja je protihrupni nasip višine min. 3,0 m za zaščito stanovanjskih objektov naslje Jeprca pred hrupom iz območja OLN. Kolikor meritve hrupa zaradi dejavnosti in prometa v ureditvenem območju pokažejo, da na posameznih mestih v območju ali na sosednjih zemljiščih hrup presega dovoljene nivoje, je treba izvesti ustrezne dodatne protihrupne ukrepe (npr. protihrupne ovire, dodatne zasaditve, tehnične ukrepe na objektih in napravah itd.).

(1) Objekti morajo biti zasnovani tako, da bo možen hiter in varen umik na prosto iz kateregakoli mesta v objektih.
(2) V skladu s požarnimi obremenitvami je treba zagotoviti ustrezne odmike med objekti in požarno ločitev posameznih prostorov v objektih.
(3) Dovozi z internih cest ter utrjene površine ob objektih morajo omogočati dostop intervencijskim vozilom in gasilcem. Delovne površine za gasilska vozila so na javnih cestah in na manipulativnih površinah ob objektih.
(4) Za gašenje požarov je predvideno hidrantno omrežje na javnem vodovodu. Hidranti so na razdalji 80 m.
(5) V objektih se izvede notranje hidrantno omrežje v skladu s požarno obremenitvijo.

Načrt parcelacije in zakoličbe je prikazan v grafični prilogi.

(1) Etape izvajanja občinskega lokacijskega načrta so:
– gradnja prometne, komunalne in energetske infrastrukture – komunalna infrastruktura,
– gradnja objektov, ureditve in ukrepi za varstvo okolja,
(2) Etape iz prvega odstavka se lahko izvajajo ločeno ali sočasno, glede na potrebe.
(3) Objekti in ureditve za varstvo okolja morajo biti urejeni na vsaki gradbeni parceli v skladu s posamezno etapo.
(4) Do pričetka izvajanja posegov, ki so opredeljeni s tem odlokom, se na ureditvenem območju ohranja sedanja namembnost prostora.
(5) Pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja za objekte je uporabno dovoljenje za prometno ter komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.

Investitorji in izvajalci so dolžni:
(1) Zagotoviti prometno ter komunalno in energetsko infrastrukturo usklajeno z gradnjo objektov.
(2) Urediti pripadajoče zelene površine sočasno z dograditvijo objektov.
(3) V času gradnje so investitorji dolžni zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
(4) Investitorji objektov so dolžni, pred vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, pridobiti soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora k predvidenim projektnim rešitvam objektov, zunanjih površin in priključkov na infrastrukturo.
(5) Investitor je dolžan načrtovati ustrezno protihrupno zaščito za predvidene objekte, ureditve in naprave v skladu z veljavno zakonodajo in pri tem upoštevati obstoječe in predvidene nivoje hrupa na tem območju.
(6) Investitorji so dolžni, pred pridobitvijo gradbenega za predvidene objekte in ureditve, pridobiti vodno soglasje.
(7) Obveznosti investitorjev in izvajalcev pred in med gradnjo ter po izgradnji objektov in ureditev:
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– zagotoviti sanacijo poškodovanih objektov, zemljišč ter cest in poti zaradi gradnje objektov v ureditvenem območju ter gradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture,
– organizirati promet v času gradnje tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju in da se prometna varnost bistveno ne poslabša,
– odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne vplive, ki bi nastali zaradi gradnje in obratovanja objektov.

(1) Pri realizaciji občinskega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter pri projektiranju objektov in ureditev, poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbeno tehničnega, oblikovalskega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(2) Dopustna so odstopanja poteka ter spremembe širine internih cest, pločnikov in zelenic, v skladu s pričakovanim prometom, ki se določijo v projektu za pridobitev gradbenga dovoljenja.
(3) Dopustne so spremembe višin platojev zaradi ustreznejših rešitev.
(4) Odstopanja višinskih gabaritov objektov so lahko do +1,0 m, objekti so lahko nižji.
(5) Dopustne so spremembe rešitev komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture, njihovega poteka in mesta priključevanja od prikazanih, kolikor gre za prilagajanje stanju na terenu, lastništvu, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega, ozelenitvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali prejudicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave. Medsebojni odmiki in križanja morajo biti v skladu s tehničnimi normativi in standardi.
(6) Dopustne so spremembe načinov ogrevanja objektov z uvajanjem drugih alternativnih in obnovljivih virov.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Občinski lokacijski načrt iz 1. člena odloka je na vpogled na Upravni enoti Ljubljana, Izpostava Ljubljana - Šiška in na Občini Medvode.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.