Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08) in 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 54/02, 83/02 in 91/05) je Občinski svet Občine Vipava na 23. redni seji 4. junija 2009 sprejel

Za kulturna spomenika lokalnega pomena se razglasita:
1. enota dediščine: Erzelj cerkev sv. Mihaela, EŠD 3649
2. enota dediščine: Erzelj cerkev sv. Lovrenca, EŠD 3647.
Enoti iz prejšnjega odstavka imata vrednote sakralnega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena:
Cerkvi sv. Mihaela in sv. Lovrenca iz konca 15. stoletja sta pozidani v sklopu pomembnega srednjeveškega gradu oglejskih patriarhov, ki se kot Castrum montis sancti Michaelis prvič omenja leta 1352, sami cerkvi z vasjo pa sta omenjeni že leta 1275.
– cerkev sv. Mihaela: Barokizirana cerkev. Posvečena je bila leta 1466, v notranjosti so se ohranili fragmenti stenske poslikave iz zadnje četrtine 15. stoletja.
– cerkev sv. Lovrenca: Poznogotska cerkev. Ohranjena poslikava na stropu prezbiterija izvira iz srede 16. stoletja.

Lokacija spomenika

+------------------+----------------+--------------+------------+
|  Enota dediščine |   Katastrska   |   Parcelna   |  Cela/del  |
|                  |     občina     |   številka   |            |
+------------------+----------------+--------------+------------+
|Cerkev sv. Mihaela|   K.o. Erzelj  |      37      |     1/1    |
+------------------+----------------+--------------+------------+
|Cerkev sv.        |   k.o. Erzelj  |     44/1     |     1/1    |
|Lovrenca          |                |              |            |
+------------------+----------------+--------------+------------+

Meja spomenika je vrisana na temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000.

Opis vplivnega območja spomenika
Vplivno območje se pokriva z vplivnim razglašenega spomenika Erzelj protiturški Tabor, EŠD 4977.

Opis varstvenega režima
Za obe enoti dediščine je določen varstveni režim, ki prepoveduje:
– objekt poškodovati ali podreti;
– spreminjati tlorisno in višinsko zasnovo;
– spreminjati konstrukcijsko zasnovo in gradivo;
– spreminjati funkcionalno zasnovo in razporeditev dejavnosti v notranjem in pripadajočem zunanjem prostoru,
– spreminjati oblikovanost zunanjščine – arhitekturne členitve, strešine, kritino, napušče, zatrepe, stavbno pohištvo, materiale, barve, detajle ipd.;
– na objekt nameščati razne antene, oddajnike;
– spreminjati odnos do drugih objektov na parceli in do sosednjih stavb;
– spreminjati ožjo okolico.
Izjemoma je možno ob izdanem kulturnovarstvenem soglasju pristojne službe za varstvo kulturne dediščine, na osnovi upoštevanja kulturnovarstvenih pogojev, oziroma konservatorskega programa, ki ga ta izda:
– spremeniti dele stavbe oziroma stavbne opreme v kvalitetnejše ali prvotno stanje, seveda samo na podlagi predhodnih konservatorskih raziskav;
– izvajati znanstveno raziskovalna dela;
– spremeniti ali dopolniti konstrukcijsko zasnovo, če ni mogoče drugače zagotoviti statične stabilnosti.

Lastniki spomenika morajo s spomenikom ravnati kot dobri gospodarji, ga vzdrževati na lastne stroške, oziroma ohranjati njegovo substanco, podobo in položaj v okolici, varovati spomenik pred nevarnostjo delovanja naravnih sil ali človeškega ravnanja ali pa jih prepustiti strokovni organizaciji. Za vsak poseg v spomenik, njegove dele, opremo in vplivno območje spomenika je potrebno pridobiti kulturno varstvene pogoje in na njihovi podlagi kulturno varstveno soglasje ZVKDS, Območna enota Nova Gorica.

Opis varstvenega režima za vplivno območje spomenika
Cerkvi stojita znotraj razglašenega spomenika Erzelj protiturški Tabor, EŠD 4977, katerega varstveni režim velja tudi za vplivno območje cerkve sv. Mihaela in cerkve sv. Lovrenca.

Naloge varstva, ki jih Zakon o varstvu kulturne dediščine daje strokovnim organizacijam, opravlja za območje Občine Vipava Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica.

Pravni status nepremičnega spomenika in njegovega vplivnega območja se zaznamuje v zemljiški knjigi kot zaznamba nepremičnega spomenika.

Odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.