Na podlagi prvega odstavka 58. člena Zakona o varnosti v železniškem prometu (Uradni list RS, št. 61/07) izdaja minister za promet

(1) Ta pravilnik določa varnostne ukrepe pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah slovenskega železniškega omrežja enosmernega sistema 3 kV, enofaznega sistema 25 kV, 50 Hz (Dobova) ter enofaznega sistema 15 kV, 16 2/3 Hz (Jesenice).
(2) Varnostne ukrepe pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah podrobneje določijo upravljavec in prevozniki v svojih operativnih aktih.

(1) Pri delih na napajalnih daljnovodih, elektronapajalnih postajah, voznem omrežju ter drugih elektroenergetskih napravah in instalacijah veljajo poleg določb tega pravilnika tudi splošni elektrotehnični predpisi za varstvo pri delu pred previsoko napetostjo dotika.
(2) Varnostni ukrepi iz tega pravilnika ne izključujejo uporabe varnostnih ukrepov, določenih v drugih predpisih,v obsegu, ki se nanaša na elektrificirane železniške proge.

Po določbah tega pravilnika se morajo ravnati vsi železniški delavci in izvajalci del, ki se gibljejo ali opravljajo dela na območju elektrificiranih tirov.

Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
1. »delovišče« je mesto dela na elektrificiranih progah;
2. »elektronapajalna postaja« (v nadaljnjem besedilu: ENP) je elektroenergetski postroj, v katerem se izmenična napetost iz elektroenergetskega omrežja transformira na nižjo napetost in usmeri v enosmerno napetost ter nato preko stikal dovaja na vozno omrežje;
3. »enofazni sistem 25 kV, 50 Hz« je sistem električne vleke, pri katerem se elektrovlečna vozila napajajo z enofazno napetostjo 25 kV, frekvence 50 Hz;
4. »enofazni sistem 15 kV, 16 2/3 Hz« je sistem električne vleke, pri katerem se elektrovlečna vozila napajajo z enofazno napetostjo 15 kV, frekvence 16 2/3 Hz;
5. »enosmerni sistem 3 kV« je sistem električne vleke, pri katerem se elektrovlečna vozila napajajo z enosmerno napetostjo 3 kV;
6. »izenačitev potenciala« je postopek stalnega ali začasnega povezovanja medsebojno nepovezanih oziroma ne dovolj povezanih vodnikov ali prevodnih delov naprav in konstrukcij z električno prevodno zvezo z namenom vzpostavljanja izenačenega potenciala;
7. »izolirana tirnica« je del tirnega traku, ki omogoča kontrolo zasedenosti tirov, kretnic in progovnih odsekov in ni del povratnega voda;
8. »ločilec (odsekovni izolator)« je električna meja med delom voznega voda, napajanega preko enega stikala, in delom voznega voda, napajanega preko drugega stikala. Služi za prehod električnih vozil z enega dela voznega voda na drugi del voznega voda pod obremenitvijo, če sta oba pod napetostjo;
9. »ločilnik« je stikalna naprava, ki se lahko izklaplja, kadar skozi njo ne teče električni tok;
10. »ločišče« je električna in mehanska meja med voznim vodom odseka odprte proge in odseka postaje;
11. »nevarno območje« je prostor, ki je omejen z določeno varovalno razdaljo. Po njem se je prepovedano gibati ali vanj segati z različnim orodjem ali opremo;
12. »napajalni vod voznega omrežja« je vod, ki s posredovanjem prečnih vezi ali vzdolžnim napajalnim vodom povezuje elektronapajalne postaje z voznim vodom;
13. »obhodni vod voznega omrežja« je vod, ki omogoča električno povezovanje dveh odsekov voznih vodov odprte proge preko postaje;
14. »odjemnik toka« je naprava na strehi električne lokomotive, električnega motornika in motorne garniture ali merilnega vozila, ki služi za odjemanje toka s kontaktnega voda;
15. »odklopni ločilnik« je stikalna naprava, ki se v sili lahko izklaplja, tudi ko skozi njo teče električni tok;
16. »odsek VO« je del voznega omrežja, ki je napajan preko enega ali več stikal ter njegovo mejo predstavlja ločilec (odsekovni izolator) ali ločišče;
17. »ozemljilo« je kovinski del (prevodnik, trak, palica, plošča, cev), vkopan v zemljo in je z njo v prevodnem stiku;
18. »ozemljitev« je električna prevodna vez prevodnih delov in konstrukcij z zemljo, vzpostavljena z ozemljilom. Pogojno se s pojmom ozemljitve razume tudi električna prevodna zveza prevodnih delov naprav in konstrukcij s tirnico – povratnim vodom, čeprav se taka zveza tehnično opredeljuje kot zaščitna vez s povratnim vodom;
19. »ozemljitvena palica« je varovalna naprava, s katero se vodniki zračnih vodov voznega omrežja v breznapetostnem stanju povezujejo s tirnico – povratnim vodom;
20. »ozemljitvena vez (ozemljitev)« je električna prevodna vez med prevodnimi deli naprav in konstrukcijami z ozemljilom;
21. »palica za omejitev delovišča« je ozemljitvena palica, opremljena z rdečo signalno zastavico;
22. »pododsek voznega omrežja« je del odseka voznega omrežja postaje, katerega vozni vodi so ločeni z ločilci ali koncem voznega voda. Pododsek voznega omrežja postaje sestavljajo vozni vodi posameznih tirov ali skupin tirov;
23. »pooblaščeni vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke« je pooblaščen izvršilni železniški delavec upravljavca, ki izvaja, operativno vodi in neposredno nadzoruje dela pri vzdrževanju stabilnih naprav električne vleke ter zagotavlja, da so po končanih delih naprave električne vleke v stanju, ki zagotavlja varen železniški promet;
24. »povratni vod ENP« je del voda od mesta kabelskega priključka na tirnico do minus pola usmernika;
25. »povratni vod« so tirnica ter prečne in vzdolžne vezi, ki povezujejo te tirnice med seboj in služijo kot povratni vodnik, na katerega se priključujejo prevodni deli naprav in konstrukcij, ki ne pripadajo obratovalnemu tokokrogu in ki lahko zaradi okvare pridejo pod napetost;
26. »stabilne naprave električne vleke« (v nadaljnjem besedilu: SNEV) sestavljajo sistem elektroenergetskih naprav in napeljav, potrebnih za obratovanje električne vleke;
27. »stikalo na voznem omrežju« je skupni naziv za ločilnik in odklopni ločilnik, s katerima se zanesljivo doseže v izklopljenem položaju varnostna razdalja med polom pod napetostjo in polom brez napetosti;
28. »varnostna razdalja« je najmanjša dopustna oddaljenost vodnika oziroma dela pod napetostjo od dela brez napetosti v katerikoli smeri pri temperaturi +40 °C in obtežitvi zaradi vetra od 0 do polne vrednosti;
29. »varovalna razdalja« je najmanjša dovoljena razdalja med deli pod napetostjo in delavcem oziroma neizoliranim orodjem ali opremo, ki jo delavec uporablja, in znaša pri enosmernem sistemu 3 kV 1250 mm, pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz ter 15 kV, 16 2/3 Hz pa 1500 mm. Območje, manjše od 1250 oziroma 1500 mm od delov voznega omrežja pod napetostjo, se imenuje nevarno območje. To se oblikuje radialno od delov voznega omrežja pod napetostjo;
30. »vodja del« je delavec, ki izpolnjuje pogoje in opravlja dela in naloge v skladu z določbami zakona, ki ureja graditev objektov;
31. »vozno omrežje« (v nadaljnjem besedilu: VO) je del stabilnih naprav električne vleke, ki prenaša električno energijo z elektronapajalnih postaj do elektrovlečnih vozil;
32. »vozni vod« (v nadaljnjem besedilu: VV) predstavljajo vodniki, ki služijo za napajanje elektrovlečnih vozil z električno energijo. Sestavljen je iz nosilne vrvi, enega ali dveh kontaktnih vodnikov, tokovnih vezi, obešalk in spojnega materiala;
33. »zatezno polje« je del voznega voda, katerega konca sta vpeta na drog voznega omrežja togo ali preko škripčevja;
34. »zvezni vod« je vod, ki po stikalu povezuje napajalni oziroma obhodni vod z voznim vodom postaje;
35. »zaščitna vrv« je kovinska vrv, ki je nameščena po drogovih vozne mreže (v nadaljnjem besedilu: VM);
36. »zaščitni odsek VO« je izolirano in ozemljeno omejeno območje med seboj povezanih drogov VM z zaščitno vrvjo;
37. »zaščitna naprava VO« je naprava, ki preprečuje pojave nevarne napetosti dotika v delih voznega omrežja, ki normalno niso pod napetostjo.

Deli voznega omrežja, ki so normalno pod napetostjo, so:
– vozni, napajalni in obhodni vodi,
– tokovne zveze,
– priključni vodi,
– ločilne naprave,
– oprema za nošenje vodnikov do izolatorjev,
– izolatorji,
– prenapetostni odvodniki.

Deli voznega omrežja, ki normalno niso pod napetostjo, so:
– drogovi voznega omrežja,
– drogovi in prečke togih portalov,
– deli opreme za nošenje vodnikov od izolatorjev do droga voznega omrežja,
– drogovi in portali za napajalne vode, ločilnike in odklopne ločilnike,
– pogoni ločilnikov in odklopnih ločilnikov,
– povratni vod,
– vse ozemljitvene vezi in ozemljila.

Druge kovinske konstrukcije oziroma njihovi deli, ki normalno niso pod napetostjo in so v območju možnega mehaničnega dotika in električnega vpliva od delov VO, ki so pod napetostjo, so:
– kovinski drogovi za razne namene,
– drogovi in kovinske omarice komunikacijskih mest ob progi,
– kovinske konstrukcije mostov, nadvozov in ograj,
– peronske nadstrešnice,
– zapornice ali polzapornice,
– relejne omarice,
– nosilci prostozračnih kabelskih vodov ipd.,
– cevovodi,
– omarice z jeklenkami za plin,
– druge kovinske konstrukcije.

Načini izenačitve potencialov kovinskih delov naprav in konstrukcij v vplivnem območju voznega omrežja so:
– direktna povezava kovinskih delov naprav in konstrukcij na povratni vod (tirnico) s kovinskimi vodniki ustreznih presekov,
– indirektna povezava kovinskih delov naprav in konstrukcij na povratni vod (tirnico) preko električnih elementov ali vezij za izenačitev potencialov.

Nevtralni, neozemljeni deli voznega omrežja so vodniki nevtralnega voznega voda.

(1) Glavni potencialni vir nevarnosti je VO, ki je normalno pod napetostjo.
(2) Neposredni ali posredni dotik s katerim koli delom VO, ki je normalno pod napetostjo, je življenjsko nevaren, čeprav je napetost v njem izključena. Šele ko sta opravljeni ozemljitev in izenačitev potencialov, se šteje, da naprave niso več pod napetostjo.

Drugi potencialni viri nevarnosti so:
– prekinjeni povratni vod (tirnica, kontinuitetna vez, medtirnična vez), ki je lahko pod napetostjo tudi, če je napetost v VV tega odseka izključena, če se opravlja električna vleka po enem ali obeh sosednjih odsekih;
– poškodovana-prekinjena povezava med vodnikom minus pola ENP in priključno zbiralko-tirnico tira;
– kovinske konstrukcije, ki niso povezane s povratnim vodom in ki so oddaljene od osi najbližjega elektrificiranega tira pri enosmernem sistemu 3 kV manj od 9 m, pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz manj od 65 m in pri enofaznem sistemu 15 kV, 16 2/3 Hz manj od 20 m;
– prekinjena povezava med zaščitno napravo in tirnico povratnega voda;
– prekinjena zaščitna vrv ozemljilnega odseka VO.

(1) Železniški delavci in druge osebe, ki imajo pravico dostopa in opravljanja del na železniškem območju elektrificiranih tirov, morajo biti pravočasno poučeni o nevarnostih na elektrificiranih progah.
(2) Opozorilo o nevarnosti pred previsoko napetostjo dotika se javno objavi na območju elektrificiranih prog na vidnih mestih v prostorih, kjer se zadržujejo potniki in drugi uporabniki železniških storitev.
(3) Opozorilo mora biti oblikovano tako, da je vidno in berljivo z razdalje dveh metrov. V sredini opozorila je treba pod besedilo z rdečo barvo natisniti elektrotehnično puščico, katere skupna višina znaša 70% višine besedila.
(4) Vsebina in oblika opozorila o nevarnostih pred previsoko napetostjo dotika sta določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika.

(1) Ne glede na napetostno stanje v voznem omrežju je prepovedano:
– nameščanje in premikanje ozemljitvenih palic ter dotikanje njihovih vodnikov brez ustreznih varovalnih sredstev oziroma v nasprotju s predpisanim zaporedjem;
– približevanje nosilnim konstrukcijam voznega omrežja, na katerih se dogajajo nenormalni pojavi, kot so prasketanje, iskrenje, svetlikanje, cvrčanje ipd.;
– postavljanje kakršnega koli materiala okoli nosilnih konstrukcij voznega omrežja v območju njihovih temeljev;
– prenašanje pokončnih predmetov, zastav, transparentov in podobnega na območju elektrificiranih tirov;
– vzdigovanje antenskih palic na sredstvih za zveze ali vozilih na odprtih tovornih vagonih, če so na elektrificiranih tirih ali se gibljejo preko nivojskega prehoda ceste z elektrificirano železnico;
– snemanje in poškodovanje varovalnih naprav, ki varujejo ali opozarjajo na električne vodnike (polne ali rešetkaste ograje, mreže, opozorila, napisi ipd.);
– metanje kakršnihkoli predmetov na vodnike ali konstrukcije VO;
– škropljenje kovinske konstrukcije VO z vodo ali drugo tekočino.
(2) Preden je napetost v VO izključena ter opravljeni ozemljitev in izenačitev potencialov, je prepovedano:
– dotikati se vseh delov VO, ki so normalno pod napetostjo;
– dotikati se predmetov, ki visijo z delov VO;
– približati se mestu, kjer se odtrgani vodnik VO dotika tal, na razdaljo manj kot 15 metrov;
– približati se s katerimkoli delom telesa, orodjem oziroma neizoliranim predmetom nevarnemu območju VO;
– vzpenjati se na nosilne konstrukcije VO.

Preden je napetost v VO izključena in preden sta opravljeni ozemljitev ter izenačitev potencialov, je pri delih na vozilih prepovedano:
– dotikati se odjemnika toka ali drugih električnih naprav in priprav na električnih lokomotivah, električnih motornikih in motornih garniturah ali merilnih vozilih;
– vzdigovanje grabelj pri parnih lokomotivah nad zgornji rob strehe strojevodske kabine;
– škropljenje premoga z vodo ali njegovo premetavanje v zalogovniku;
– vzpenjanje na streho lokomotiv in motornih voz, lokomotivskega kotla ali zalogovnika parne lokomotive, na streho potniških in tovornih vagonov, na motorna vozila za gradnjo in vzdrževanje prog ter na dvigala z gibljivo ročico in na tovore na odprtih tovornih vagonih, ko so ti na elektrificiranem tiru.

Pred izključitvijo napetosti v VO, ozemljitvijo in izenačitvijo potencialov je prepovedano:
– nakladanje, razkladanje ali prekladanje blaga na odprtih tovornih vagonih (izjemoma je dovoljeno razkladanje vagonov serije Fac in Eamos, s katerimi se dostavlja gramoz na odprto progo);
– ročno pranje zunanjih površin vozil z vodnim curkom;
– delo dvigal in druga dela (postavljanje opažev, sekanje drevja, odstranjevanje podrasti), če bi se lahko s katerim koli delom stroja ali predmetom približali na razdaljo, manjšo od 3 m, od dela VO pod napetostjo.

Pred izključitvijo napetosti v VO, ozemljitvijo in izenačitvijo potencialov je pri vzdrževalnih delih prepovedano:
– izvajanje vseh vzdrževalnih del, pri katerih lahko pride delavec s telesom ali orodjem v nevarno območje;
– dotikanje vodnikov z golimi rokami ali neizoliranim orodjem, kot so: žicevodi ali žice zračnih TK vodov, energetski zračni vodi, tudi ko je napetost v njih izključena, če je njihova vzporedna dolžina z VO enaka ali večja kot 1600 m pri enosmernem sistemu 3 kV ali 800 m pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz ter 15 kV, 16 2/3 Hz;
– nagibanje čez zaščitno mrežo svetlobnega signala, ko ta sega v nevarno območje;
– zadrževanje na ploščadi svetlobnega signala v času, ko po tiru poleg njega vozi elektrovlečno vozilo z dvignjenim odjemnikom toka;
– dotikanje z golimi rokami ali neizoliranim orodjem: dveh tirnic enega tira, koncev dveh tirnic v istem tirnem traku, ki sta spojena z izolirnim tirnim stikom ali med katerima je pretrgana prespojitev, tirnice z ene in druge strani njenega zloma ali prereza, koncev ločenih ali prekinjenih vodnikov iskrišč, tirnih dušilk, povratnega voda, zaščitne naprave in ozemljitev;
– zamenjati iskrišča, zaščitne naprave VO ali tirne dušilke, ne da bi jih prej premostili.

(1) Za izredne prevoze čez nivojske prehode mora izvajalec izrednega prevoza pridobiti soglasje upravljavca.
(2) Izredni prevozi s cestnimi vozili s prekoračenimi merami v višino čez nivojske prehode z elektrificirano progo so dovoljeni ob navzočnosti vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke.
(3) Pred vožnjo vozila iz prejšnjega odstavka morajo biti v pisni obliki določeni varnostni ukrepi med cestnim prevoznikom in upravljavcem javne železniške infrastrukture.

Izredni prevozi po železnici, ki prekoračujejo nakladalni profil ali predpisane kode proge, so dovoljeni pod pogoji, ki jih določa Prometni pravilnik (Uradni list RS, št. 123/07).

(1) Progovna vozila in progovni delovni stroji se lahko približajo z najbolj izpostavljenim delom k delom VO pod napetostjo, na povečano varnostno razdaljo 300 mm pri enosmernem sistemu 3 kV ter 500 mm pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz in 15 kV, 16 2/3 Hz.
(2) Približevanje vozil in strojev iz prejšnjega odstavka je dovoljeno pod naslednjimi pogoji:
– da ima vozilo oziroma stroj mehanična ali druga enakovredna omejila za gibljive dele, ki ne dopuščajo prekoračitve najmanjše varnostne razdalje;
– da so vsi kovinski deli vozila oziroma stroja zanesljivo spojeni z galvansko zvezo preko kolesnih dvojic s tirnico – povratnim vodom.

(1) Za omejitve delovišča, ozemljitve delovišča, izenačenja potencialov v VO in za ugotavljanje breznapetostnega stanja v VO, se smejo uporabljati samo ozemljitvene palice, ki imajo ustrezno potrdilo o uporabnosti, izdano od pooblaščene organizacije. Ozemljitvena palica, s katero se ugotavlja breznapetostno stanje v VO, mora imeti na stezni glavi pritrjeno žično varovalko (bakrena žica preseka 2,5 mm2).
(2) Ozemljitvena palica, skozi katero je stekel tok kratkega stika, se ne sme uporabljati, dokler je ne pregleda in preskusi pooblaščena organizacija.

(1) Pri delih, ki se po določbah tega pravilnika lahko opravljajo brez izključitve napetosti v VO, kadar jih opravljajo delavci za vzdrževanje voznega omrežja, je za varnost na delovišču odgovoren pooblaščeni vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke.
(2) Pri delih, ki se po določbah tega pravilnika lahko opravljajo brez izključitve napetosti v VO, kadar jih opravljajo delavci upravljavca javne železniške infrastrukture, ki ne pripadajo službi za vzdrževanje voznega omrežja, je za varnost na delovišču odgovoren njihov vodja del, ki je usposobljen za izvršilnega železniškega delavca vzdrževalca prog, objektov in opreme proge, vzdrževalca signalnovarnostnih naprav ali vzdrževalca telekomunikacijskih omrežij in opreme.
(3) Pri delih, ki se po določbah tega pravilnika lahko opravljajo brez izključitve napetosti v VO, kadar jih opravljajo delavci, ki niso delavci upravljavca, je za varnost na delovišču odgovoren njihov vodja del, ki je usposobljen za izvršilnega železniškega delavca vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke, vzdrževalca prog, objektov in opreme proge, vzdrževalca signalnovarnostnih naprav ali vzdrževalca telekomunikacijskih omrežij in opreme. Če njihov vodja del ni usposobljen za izvršilnega železniškega delavca iz prejšnjega stavka, mora za varnost na delovišču skrbeti delavec upravljavca, ki je usposobljen za izvršilnega železniškega delavca za ustrezno področje.

Pri delih, ki se po določbah tega pravilnika morajo opravljati z izključitvijo napetosti v VO, je za omejitev delovišča, ozemljitev in izenačitev potencialov odgovoren pooblaščeni vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke.

(1) Pooblaščeni vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke ima, kadar dela opravljajo delavci za vzdrževanje VO, naslednje pristojnosti in odgovornosti:
– ureja in uveljavlja vse potrebne varnostne ukrepe pri vzdrževanju VO;
– po izvedenih vseh potrebnih varnostnih ukrepih izda pisno dovoljenje za delo, ki ga podpišejo vsi delavci, ki sodelujejo pri tem delu;
– delavce je dolžan seznaniti z napetostnim stanjem na napravah, zahtevati uporabo osebne zaščitne opreme in nadzirati njihovo delo;
– po končanem delu se mora prepričati, ali so vsi delavci zapustili mesto dela, jih obvestiti, da se zavarovanje ukinja in da ne smejo opravljati nobenega dela v nevarnem območju. Šele ko vsi delavci to pisno potrdijo, odredi odstranitev varovalnih sredstev in opreme.
(2) Pooblaščeni vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke ima, kadar dela opravljajo delavci, ki ne pripadajo službi za vzdrževanje voznega omrežja, naslednje pristojnosti in odgovornosti:
– pred začetkom del mora nedvoumno seznaniti njihovega vodjo del na kraju dela z napetostnim stanjem v VO na delu proge, na katerem se bodo opravljala dela, in z mejo delovišča, znotraj katere bo v času del napetost v delu VO izključena, njeni deli ozemljeni in izenačeni potenciali;
– po izvedenih vseh potrebnih varnostnih ukrepih izda njihovemu vodji del pisno dovoljenje za delo (original);
– po prejemu dovoljenja za delo njihov vodja del izda svojim delavcem dovoljenje za začetek del;
– od prejema dovoljenja za delo je njihov vodja del na delovišču odgovoren za varnost delavcev po določbah tega pravilnika;
– dolžan je prekiniti vsa dela, ki bi lahko ogrožala stabilnost ali delovanje voznega omrežja;
– po končanih delih vodja del pisno obvesti pooblaščenega vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke, da so dela končana in da so vsi delavci zapustili mesta del;
– po prejemu pisnega obvestila o končanju del vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke preveri, ali so izpolnjeni pogoji za vzpostavljanje napetostnega stanja. Ko ugotovi, da so vsi pogoji za vzpostavitev napetostnega stanja izpolnjeni, lahko prične z vzpostavljanjem napetostnega stanja voznega omrežja.

(1) Vsak delavec, ki dela ali se mudi na območju delovišča, mora upoštevati določbe tega pravilnika, na njegovi podlagi izdanih navodil ter določb varnostnega načrta, če je bil izdelan. Izpolnjevati mora navodila vodje del in pooblaščenega vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke in pri delu uporabljati vsa predpisana varovalna sredstva in opremo.
(2) Med svojim delom delavec ne sme prehajati meje delovišča.
(3) Kadar ni jasno, kaj natančno pomenijo določbe tega pravilnika, mora delavec zahtevati potrebna pojasnila pri svojemu vodji del.

(1) V zahtevi po izključitvi napetosti mora biti naveden odsek VO, tir ali območje, ter vrsta voda (vozni vod, napajalni vod, obhodni vod, …), na katerem se bodo dela opravljala.
(2) Delovišče mora biti z vseh strani, od koder je možen prenos napetosti, omejeno s palicami za omejitev delovišča. Največja dovoljena razdalja med palicami za omejitev delovišča pri enosmernem sistemu 3 kV je 1600 m ali izjemoma največ dolžina enega zateznega polja in 800 m pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz ter 15 kV, 16 2/3 Hz.
(3) Največja dovoljena razdalja med dvema ozemljitvenima palicama na mestu dela v postajah, na odprti dvotirni in enotirni progi pri enosmernem sistemu 3 kV je 800 m, pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz ter 15 kV, 16 2/3 Hz pa 200 m.
(4) Če je pri delih na VO postaje ali odprte enotirne proge ali odprte dvotirne proge napetost v vseh vodih izključena, ni treba postavljati ozemljitvenih palic na kraju dela, če je z njega vidna vsaj palica za omejitev delovišča.
(5) Če je med delom treba prestavljati ozemljitvene palice, palice za omejitev delovišča in zveze za izenačitev potencialov, morajo vsi delavci zapustiti mesto dela. Z delom lahko nadaljujejo po premestitvi palic in zvez za izenačitev potencialov.
(6) Ozemljitvene palice se lahko odstranijo šele tedaj, ko je zadnji delavec zapustil mesto dela.
(7) Ozemljevanje VO preko ploščadi motornega progovnega vozila za posebne namene ni dovoljeno.

(1) Izenačitev potencialov med voznim vodom, povratnim vodom (tirnica) in drogovi VO, ki so posamično povezani na tirnico – povratni vod, se izvede s postavitvijo ozemljitvene palice med voznim vodom in tirnico – povratni vod.
(2) Pri odprtem skupinskem ozemljevanju se izenačitev potencialov med voznim vodom, tirnico – povratni vod in drogom voznega omrežja izvede s postavitvijo ozemljitvene palice med voznim vodom in tirnico – povratni vod in z začasno povezavo med tirnico – povratni vod in drogom voznega omrežja.
(3) Izenačitev potencialov med kovinskimi konstrukcijami, navedenimi v 7. členu tega pravilnika, ki niso stalno povezane na tirnico – povratni vod, in voznim vodom se izvede s postavitvijo začasne zveze med maso teh konstrukcij in povratnim vodom.
(4) Ob popolni prekinitvi več vzporednih voznih vodov morajo biti vsi vodniki medsebojno spojeni z začasnimi zvezami za izenačitev potencialov in ozemljeni na tirnico – povratni vod – enega tira s postavljanjem ozemljitvenih palic na obeh straneh mesta prekinitve.
(5) Če je začasna zveza za izenačitev potencialov izvedena z uporabo ozemljitvene palice, je v tem primeru ta palica tudi palica za ozemljitev delovišča. Za omejitev delovišča se mora v vsakem primeru uporabiti palica za omejitev delovišča.
(6) Izenačitev potencialov se vedno izvaja šele, ko so palice za omejitev delovišča že postavljene.

(1) Noben stalni vodnik povratnega voda ne sme biti prekinjen ali odstranjen prej, preden se namesto njega ne namesti začasni vodnik, ne glede na to, ali je VO pod napetostjo ali ne.
(2) Noben začasni vodnik povratnega voda se ne sme odstraniti prej, preden se ponovno ne namesti stalni vodnik.
(3) Glede začasnih vodnikov povratnega voda VO veljajo naslednje zahteve:
– za enosmerni sistem 3 kV se mora uporabljati s prozorno izolacijo izolirana bakrena vrv s presekom 95 mm2;
– za enofazna sistema 25 kV, 50 Hz ter 15 kV, 16 2/3 Hz se mora uporabljati s prozorno izolacijo izolirana bakrena vrv s presekom najmanj 50 mm2;
– stopnja izolacije izoliranih vodnikov mora biti 1 kV;
– začasni vodniki morajo biti na svojih koncih opremljeni s priključki za spenjanje;
– na en priključek za spenjanje se sme priključiti samo en vodnik.
(4) Na kraju priključka povratnega voda na povratni vod ENP se za začasni vodnik povratnega voda uporabijo enaki vodniki, kot so uporabljeni v prvi alineji prejšnjega odstavka, vendar njihov skupni presek ne sme biti manjši od skupnega preseka stalnih vodnikov.
(5) Začasno zavarovanje neprekinjenosti povratnega voda se mora izvesti s posebnimi sponami za tirnice. Spone so nameščene z obeh strani mesta, kjer se bodo prekinjali stalni vodniki povratnega voda. Spone so medsebojno povezane z začasnim vodnikom, kot je določeno v tretjem odstavku tega člena.
(6) Če je začasni vodnik povratnega voda sestavljen iz več delov, morajo biti ti prej zanesljivo medsebojno spojeni.
(7) Načine začasnega zavarovanja neprekinjenosti povratnega voda natančneje določa navodilo o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah, ki ga izda upravljavec.
(8) Pri prekinitvi ali odstranitvi vodnikov povratnega voda mora biti navzoč pooblaščeni vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke. Navzočnost pooblaščenega vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke ni potrebna, če je v skupini za vzdrževanje prog in progovnih naprav en delavec, ki je poučen in pooblaščen za dela na povratnem vodu. Stalne vodnike povratnega voda sme ponovno nameščati samo pooblaščeni vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke.
(9) Na mestu priključka povratnega voda na povratni vod ENP mora ostati vsaj en priključek na tirni trak, da bi se preko njega ohranila neprekinjenost te zveze. Če to ni mogoče, se mora napajanje iz take ENP izločiti.

(1) Nobena stalna ozemljitvena vez ne sme biti prekinjena ali odstranjena prej, preden se namesto nje ne namesti ustrezna začasna ozemljitvena vez, ne glede na to, ali je VO pod napetostjo ali ne.
(2) Nobena začasna ozemljitvena vez se ne sme odstraniti prej, preden se ponovno ne namesti stalna ozemljitvena vez.
(3) Za začasne ozemljitvene vezi veljajo glede presekov vodnikov iste določbe kot za vodnike povratnega voda.
(4) Začasna skupinska ozemljitvena vez se izvede tako, da se posamezni konci ozemljitvenih vrvi, ki bodo sneti s tirnice – povratnega voda, pred tem spojijo z začasnimi vodniki povratnega voda. Nato se vsaka posamezna ozemljilna vez sname s tirnice in njen prosti konec spoji z istim vodnikom.
(5) Začasni vodnik povratnega voda, na katerega je priključena skupinska ozemljitvena vez, se po ponovni namestitvi stalnih vodnikov povratnega voda ne sme sneti, preden se ne obnovijo tudi stalne vezi vseh konstrukcij, ki so bile začasno priključene nanj.
(6) Pri prekinitvi ali odstranitvi ozemljitvenih vezi mora biti navzoč pooblaščeni vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke. Navzočnost pooblaščenega vzdrževalca stabilnih naprav električne vleke ni potrebna, če je v skupini za vzdrževanje prog in progovnih naprav delavec, ki je poučen in pooblaščen za dela na ozemljitvah. Stalne ozemljitvene vezi sme ponovno nameščati samo pooblaščeni vzdrževalec stabilnih naprav električne vleke.

(1) Ob atmosferskih praznitvah je treba delo prekiniti in počakati, da je nevarnost mimo, delavci pa se morajo umakniti od vseh konstrukcij VO.
(2) Pri delih na VO enega tira, kadar so vozni vodi sosednjih tirov pod napetostjo, morajo biti delavci pozorni na dele VO teh tirov, ki segajo proti njim. Ko po sosednjem tiru vozijo elektrovlečna vozila z dvignjenim odjemnikom toka, morajo za ta čas delavci prenehati delo in počakati, da vozila odpeljejo mimo.
(3) Pri delih na nosilnih konstrukcijah, ki nosijo vode, napajane preko več stikal, je treba na konstrukcijo med VV pod napetostjo in VV brez napetosti začasno namestiti razmejitvene označbe.

Kadar je vzporedna dolžina žicevoda, signalnovarnostnih in telekomunikacijskih vodov, energetskih vodov (kabelskih in prostozračnih) z VO pod napetostjo daljša kot:
– pri enosmernem sistemu 3 kV 1600 m in je njihova srednja oddaljenost od osi najbližjega elektrificiranega tira manjša od 9 m,
– pri enofaznem sistemu 25 kV, 50 Hz 800 m in je njihova srednja oddaljenost od osi najbližjega elektrificiranega tira manjša od 65 m,
– pri enofaznem sistemu 15 kV, 16 2/3 Hz 800 m in je njihova srednja oddaljenost od osi najbližjega elektrificiranega tira manjša od 20 m, je treba pri delih na njih uporabiti enega od naslednjih varnostnih ukrepov:
a) ozemljitev s pomožnim ozemljilom na kraju dela, pri čemer se morajo uporabljati zaščitne rokavice za napetost do 1000 V;
b) ozemljitev z dvema ozemljiloma levo in desno od mesta dela, pri čemer se morajo uporabljati zaščitne rokavice za napetost do 1000 V;
c) izolacijska ločitev delavca od zemlje in vseh kovinskih konstrukcij, ki so v zvezi z zemljo, z izolacijskim pogrinjalom ali ploščadjo, najmanjše stopnje izolacije 1000 V.

Pred začetkom del na spajanju prekinjenih vodnikov ali žicevodov, kovinskih plaščev in armatur energetskih, telekomunikacijskih in signalnih kablov oziroma vodnikov prostozračnih vodov mora biti zagotovljena neprekinjenost vodnika plašča ali armature z namestitvijo začasne tokovne vezi. Najmanjši presek take vezi, izdelane iz bakrene vrvi, mora biti 10 mm2.

(1) Kadar se dela z neizoliranim orodjem in se pri tem neposredno ali posredno dotika dveh ali več delov žicevoda, konstrukcij, energetskih, telekomunikacijskih in signalnovarnostnih naprav, morajo biti ti medsebojno povezani z začasnimi vezmi za izenačitev potencialov.
(2) Pri nameščanju začasnih vezi za izenačitev potencialov se morajo uporabljati zaščitne rokavice za napetost do 1000 V.

(1) Kadar se opravljajo dela na napravah za kontrolo zasedenosti tira, ki so na tiru ali poleg njega, se morajo v celoti spoštovati določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na ohranitev neprekinjenosti povratnega voda VO.
(2) Pri zamenjavi posameznih poškodovanih vodnikov se morajo prej namestiti ustrezni začasni vodniki, kar upravljavec podrobneje določi v navodilu o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah.

Pri delih na signalnovarnostnih, telekomunikacijskih in elektroenergetskih napravah, ki so ozemljene na tirnico – povratni vod, mora biti ozemljitvena vez stalno zagotovljena.

(1) Če so signali, ki segajo v nevarno območje VO, opremljeni z mehaničnimi zaščitnimi mrežami, ki na celotnem območju ograjujejo njihovo ploščad, se dela na napravah, ki segajo v nevarno območje VO, lahko opravljajo tudi, ko so sosednji vodi VO pod napetostjo.
(2) Zaščitna mreža mora biti nameščena skladno z veljavnim SIST EN standardom za to področje tako, da preprečuje delavcu, da bi se s telesom ali orodjem približal delom VO pod napetostjo.

Obveznost vsakega delavca in drugih oseb, ki se mudijo na kraju nesreče, je dati prvo pomoč ponesrečenim z električnim tokom.

(1) Navodilo o dajanju prve pomoči ponesrečenemu z električnim tokom je v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Navodilo se na območju elektrificiranih prog javno objavi na vidnih mestih v prostorih, kjer se zadržujejo potniki in drugi uporabniki železniških storitev.
(2) Natančnejša navodila o ločitvi in odstranitvi ponesrečenca od delov VO pod napetostjo ter dajanju prve pomoči so določena v navodilu o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah upravljavca javne železniške infrastrukture.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Pravilnik o varnostnih ukrepih pred previsoko napetostjo dotika na elektrificiranih progah (Uradni list RS, št. 11/02).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.