Številka: U-I-54/06-32

Datum: 27. 5. 2009

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem s pobudo družbe Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana, Ljubljana, in drugih, ki jih zastopajo Miro Senica in drugi, odvetniki v Ljubljani, ter družbe Banka Koper d. d., Koper, in drugih, ki jih zastopa Aleš Melihen, odvetnik v Ljubljani, na seji 27. maja 2009

1. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 110/06 – ur. p. b.), tretjega odstavka 13. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 100/05 – ur. p. b.), drugega in tretjega odstavka 13. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b.), 74. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – ur. p. b. in 58/06 – popr.) in 39. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja (Uradni list RS, št. 79/01 in 59/02) se zavrže.
2. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 3/07 – ur. p. b., 93/07 in 28/09), 10. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – ur. p. b. in 45/08), prvega stavka tretjega odstavka 13. člena in drugega stavka 95.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b. in 45/08), prvega stavka drugega odstavka v zvezi z osmo alinejo drugega odstavka 27.d člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 78/06 – ur. p. b.), drugega odstavka 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – ur. p. b in 23/08), 34.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – ur. p. b., 126/07 in 65/08), prvega odstavka 35. člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01), prvega odstavka 55. člena Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 – ur. p. b.), četrtega odstavka 10. člena in 43. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08) in tretjega odstavka 53. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07) se zavrže.
3. Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega stavka tretjega odstavka 13. člena in prvega stavka 95.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 – ur. p. b. in 45/08) in drugega odstavka 20. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – ur. p. b) se zavrže.

1. Trinajst(1) pobudnic, ki so vse banke ali hranilnice, s pobudo, vloženo 22. 2. 2006, izpodbijajo prvi in drugi odstavek 4. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), 10. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), drugi in tretji odstavek 13. člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS), 74. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-1), 39. člen Zakona o preprečevanju pranja denarja (v nadaljevanju ZPPDen-1), prvi odstavek 55. člena Zakona o policiji (ZPol), prvi odstavek 35. člena Zakona o državni statistiki (ZDStA), prvi stavek drugega odstavka v zvezi z osmo alinejo drugega odstavka 27.d člena Zakona o Javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije (ZJSRS) in drugi odstavek 20. člena ter drugi odstavek 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Med postopkom je Državni zbor sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 115/06 – v nadaljevanju ZIZ-E), pobudnice pa so zato 3. 1. 2008 pobudo razširile na prvi odstavek 4. člena ZIZ, kakor je bil spremenjen z ZIZ-E. V isti vlogi s 3. 1. 2008 je bila pobuda razširjena tudi na tretji odstavek 13. člena ZS, kot je bil spremenjen z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 127/06 – v nadaljevanju ZS-F), na četrti odstavek 10. člena in na 43. člen Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2), ki je razveljavil ZDavP-1, ter na tretji odstavek 53. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (v nadaljevanju ZPPDFT), ki je razveljavil ZPPDen-1. Z vlogo z dne 15. 5. 2008 so pobudnice pobudo razširile drugič in predlagajo oceno ustavnosti 95.a člena ZS in 34.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), z vlogo z dne 5. 6. 2008 pa že tretjič. Državni zbor je namreč sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 45/08 – v nadaljevanju ZS-H), ki je spremenil drugi in tretji odstavek 13. člena ZS, pobudnice pa v svoji zadnji vlogi predlagajo oceno ustavnosti (le) tretjega odstavka 13. člena ZS v besedilu, ki je veljavno po navedeni zadnji zakonski noveli. V razširitvah pobude so se pobudnice sklicevale na razloge za izpodbijanje, navedene v prvotni pobudi.

2. Pobudnice izpodbijajo nekatere zakonske določbe, ki so med postopkom pred Ustavnim sodiščem nehale veljati oziroma so bile spremenjene. To so 74. člen ZDavP-1, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo ZDavP-2, 39. člen ZPPDen-1, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo ZPPDFT, prvi in drugi odstavek 4. člena ZIZ v besedilu, preden sta bila spremenjena z novelo ZIZ-E, tretji odstavek 13. člena ZS v besedilu, preden je bil spremenjen z novelo ZS-F ter drugi in tretji odstavek 13. člena ZS v besedilu, preden sta bila spremenjena z novelo ZS-H. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti.
3. Izpodbijani predpisi niso učinkovali neposredno, iz enakih razlogov, kot so navedeni v 4. točki obrazložitve tega sklepa. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07 in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudnica ne izkazuje pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za oceno ustavnosti predpisov. Zato je Ustavno sodišče pobudo v tem delu zavrglo (1. točka izreka).

4. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Pobudnice ne nasprotujejo temu, da so na podlagi izpodbijanih zakonskih določb dolžne posredovati upravičenim subjektom zahtevane podatke. Izpodbijajo jih le z vidika tega, da je posredovanje brezplačno. Izpodbijani predpisi ne učinkujejo neposredno. Pri razlagi pojma neposrednega učinka predpisov na pravni položaj (drugi odstavek 24. člena ZUstS) mora Ustavno sodišče upoštevati, da morajo naslovniki pravnih norm domnevne kršitve človekovih pravic (vključno s kršitvami, ki temeljijo na predpisu, ki je v neskladju z Ustavo) vedno, ko je to mogoče, poskusiti odpraviti že pred pristojnimi sodišči, kar zagotavlja, da se bodo sodišča opredeljevala tudi do ustavnopravnih vprašanj. Le na ta način je lahko zagotovljeno resnično učinkovito varstvo človekovih pravic in s tem uresničitev namena 125. in 156. člena Ustave. Pobudnice bi lahko v sodnih postopkih od upravičenih prejemnikov podatkov zahtevale plačilo stroškov, ki so jih imele zaradi obveznosti iz izpodbijanih določb, vendar niso izkazale, da so to storile. Ko izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07 in OdlUS XVI, 82). Ker gre tudi v obravnavani zadevi za tak primer, je Ustavno sodišče pobudo tudi v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

5. Pobudnice izpodbijajo drugi odstavek 20. člena ZBPP v besedilu pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 23/08 – v nadaljevanju ZBPP-B) in drugi stavek tretjega odstavka 13. člena ter prvi stavek 95.a člena ZS. Izpodbijana določba ZBPP je na podlagi 39. člena ZBPP-B nehala veljati 22. 3. 2008, uporabljala pa se je do 1. 9. 2008. Ustavno sodišče ni pozivalo pobudnic, naj izkažejo obstoj pogojev iz 47. člena ZUstS, saj se drugi odstavek 20. člena ZBPP ne nanaša na pobudnice, ker te niso državni organi ali organizacije, zato ne izkazujejo pravnega interesa za njegovo presojo. Ker pobudnice niso »upravljalci evidenc, registrov ali javnih knjig«,(2) nimajo pravnega interesa za presojo drugega stavka tretjega odstavka 13. člena ZS. Pobudnice nimajo niti pravnega interesa za presojo skladnosti z Ustavo prvega stavka 95.a člena ZS, saj se v njem vsebovana obveznost ne razteza na osebe zasebnega prava, kar so pobudnice.(3) Zato je Ustavno sodišče – ne da bi se spuščalo v vprašanje neposrednega učinkovanja katere od navedenih določb – pobudo tudi v tem delu zavrglo (3. točka izreka).

6. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnica Krisper Kramberger ter sodnika Mozetič in Tratnik. Sodnica Krisper Kramberger je dala odklonilno ločeno mnenje.

(1)Pobudo so najprej vložile Nova Ljubljanska banka, d. d., Ljubljana, Nova Kreditna banka Maribor, d. d., Maribor, SKB banka, d. d., Ljubljana, Poštna banka Slovenije, d. d. - bančna skupina Nove Kreditne banke Maribor, d. d., Maribor, Abanka Vipa, d. d., Ljubljana, Hypo Alpe-Adria-Bank, d. d., Ljubljana, Banka Volksbank, d.d., Ljubljana, Probanka, d. d., Maribor, Banka Koper, d. d., Koper, Gorenjska banka, d. d., Kranj, Deželna banka Slovenije, d. d. , Ljubljana, Hranilnica Lon, d. d., Kranj, Banka Domžale, d. d., Domžale, Banka Zasavje, d. d., Trbovlje in Koroška banka, d. d., Slovenj Gradec (zadnje tri banke so 5. 5. 2008 prenehale obstajati zaradi pripojitve). Po vložitvi je k pobudi pristopila še Bank Austria Creditanstalt, d. d., Ljubljana (zdaj UniCredit Banka Slovenija, d.d., Ljubljana).
(2)Prvi stavek tretjega odstavka 13. člena ZS namreč govori poleg navedenih kategorij še o upravljalcih »drugih varovanih podatkov«, kamor je mogoče uvrstiti pobudnice. Iz obrazložitve predloga ZS-H za prvo obravnavo (EVA: 2007-2011-0091, Poročevalec DZ, št. 127/07, str. 1, 4 in 21) je mogoče jasno razbrati, da je zakonodajalec želel uvesti neposredni in brezplačni elektronski dostop le do podatkov, ki jih vodijo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil.
(3)Iz strukture 95.a člena ZS, ki uporablja nekoliko drugačno terminologijo kot tretji odstavek 13. člena ZS, jasno sledi, da je obveznost brezplačnega posredovanja podatkov za osebe zasebnega prava (»sektorja«) urejena – pod nekoliko strožjimi pogoji – le v drugem stavku tega člena.