Na podlagi 6. in 12. člena Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07; ZGos-UPB2), 4. in 11. člena Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07) in 7. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00, 85/03) je Občinski svet Občine Ribnica na 15. redni seji dne 11. 6. 2009 sprejel

S tem pravilnikom se določajo merila za odločanje za podaljšan obratovalni čas gostinskega obrata in kmetije, na kateri se opravlja gostinska dejavnost (v nadaljnjem besedilu: kmetija), na območju Občine Ribnica.

V tem pravilniku uporabljeni pojmi imajo sledeč pomen:
1. Stanovanjsko območje je območje stanovanj, ki so namenjena bivanju,
2. Območje centralnih dejavnosti je območje, ki je namenjeno oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju,
3. Druga območja so območja proizvodnih dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim.
4. Staro mestno jedro je določeno z Odlokom o razglasitvi starega mestnega jedra Ribnice za kulturni in zgodovinski spomenik (Uradni list RS, št. 21/93).

Gostinec oziroma kmet samostojno zaprosi pristojni občinski organ za podaljšani obratovalni čas gostinskega obrata, v skladu s svojimi poslovnimi interesi in ob upoštevanju določb tega pravilnika. Če v okviru gostinskega obrata obratuje več enot, ki samostojno opravljajo gostinsko dejavnost, je dolžan gostinec prijaviti podaljšan obratovalni čas za vsako enoto posebej.
Gostinec oziroma kmet lahko deluje po prijavljenem obratovalnem času po izdaji soglasja k podaljšanem obratovalnem času, ki ga izda pristojni občinski organ.

Gostinec oziroma kmet mora razpored obratovalnega časa za svoj gostinski obrat oziroma kmetijo prijaviti občinski upravi v skladu z 11. in 12. členom Pravilnika o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00, 30/06 in 93/07, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik).
Gostinec oziroma kmet prijavi obratovalni čas na obrazcu in na način, ki ga določa Pravilnik.

Kot merila za določitev obratovanja gostinskih obratov in kmetij v podaljšanem obratovalnem času se upoštevajo:
1. območje, kjer se gostinski obrat oziroma kmetija nahaja,
2. vrsta gostinskega obrata in
3. vključenost gostinskega obrata oziroma kmetije v kulturno-zabavno oziroma športno-rekreacijsko ponudbo.
V primeru prve prijave podaljšanega obratovalnega časa mora gostinec oziroma kmet, ki ni lastnik gostinskega objekta, k vlogi za prijavo podaljšanega obratovalnega časa poleg odločbe o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti v gostinskih obratih priložiti še soglasje lastnika gostinskega objekta, v katerem se obrat nahaja. Veljavno je soglasje, ki ob vložitvi vloge za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času ni starejše od 30 dni. V primeru, da soglasje lastnika gostinskega objekta ni podano, občinska uprava vlogo za podaljšanje obratovalnega časa deloma ali v celoti zavrne.

Podaljšan obratovalni čas pomeni obratovanje gostinskega obrata oziroma kmetije izven rednega obratovalnega časa, ki ga določata 3. in 4. člen pravilnika.
Gostinski obrati in kmetije na območju Občine Ribnica, ki so v stavbah s stanovanji ali v objektih na stanovanjskih območjih in izletniške kmetije na stanovanjskih območjih, imajo redni obratovalni čas med 6. in 22. uro.

V podaljšanem obratovalnem času lahko poslujejo gostinski obrati in kmetije v naslednjem obratovalnem času:
a) v stanovanjskem območju:
– restavracije, gostilne, kavarne ter izletniške kmetije, od ponedeljka do četrtka in v nedeljo od 5. do 6. ure in najdlje do 23. ure, ob petkih in sobotah od 5. do 6. ure in najdlje do 2. ure naslednjega dne,
– okrepčevalnice, slaščičarne, bari, vinotoči in podobno, od ponedeljka do četrtka in v nedeljo od 5. do 6. ure in najdlje do 23. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 24. ure naslednjega dne,
– nočni bari in diskoteke oziroma obrati, ki nudijo mehansko ali živo glasbo oziroma družabni program, največ do 1. ure naslednjega dne, ob petkih in sobotah ter dnevih pred praznikom najdlje do 4. ure naslednjega dne,
– premični oziroma začasni gostinski objekti iz 15. člena smejo obratovati vse dni največ do 23. ure,
– gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovsko-poslovni objekti, kulturne ustanove, športni objekti) obratujejo v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditev oziroma ne dlje, kot to določajo zgornje alineje,
– gostinske terase in letni vrtovi od ponedeljka do četrtka ter nedeljo najdlje do 22. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 23. ure,
b) na območjih centralnih dejavnosti:
– restavracije, gostilne, kavarne ter izletniške kmetije, od ponedeljka do četrtka in v nedeljo od 5. do 6. ure in najdlje do 23. ure, ob petkih in sobotah od 5. do 6. ure in najdlje do 3. ure naslednjega dne,
– okrepčevalnice, slaščičarne, bari, vinotoči in podobno, od ponedeljka do četrtka in v nedeljo od 5. do 6. ure in najdlje do 23. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 2. ure naslednjega dne,
– nočni bari in diskoteke oziroma obrati, ki nudijo mehansko ali živo glasbo oziroma družabni program, največ do 1. ure naslednjega dne, ob petkih in sobotah ter dnevih pred praznikom najdlje do 4. ure naslednjega dne,
– premični oziroma začasni gostinski objekti iz 15. člena smejo obratovati vse dni največ do 23. ure,
– gostinski obrati, ki so v večnamenskih objektih (trgovsko-poslovni objekti, kulturne ustanove, športni objekti) obratujejo v skladu z veljavnim hišnim redom oziroma programom prireditev oziroma ne dlje, kot to določajo zgornje alineje,
– gostinske terase in letni vrtovi od ponedeljka do četrtka ter nedeljo najdlje do 22. ure, ob petkih in sobotah najdlje do 24. ure,
c) na drugih območjih brez omejitev.

Gostinskim obratom in kmetijam, ki nudijo storitve v okviru prireditev v prednovoletnem času od 23. decembra do 30. decembra ter v prvem tednu pred Ribniškim sejmom, na prireditvenem prostoru, ki ga določi občina, se dovoli obratovanje najdlje do 24. ure, če je naslednji dan delavnik oziroma najdlje do 2. ure naslednjega dne, če je naslednji dan dela prost, 31. decembra pa najdlje do 4. ure naslednjega dne. Gostinec oziroma kmet mora v tem primeru k vlogi priložiti pogodbo z organizatorjem prireditve, iz katere bosta razvidna časovna opredelitev in kraj izvajanja gostinske dejavnosti.

Občinska uprava izda soglasje za podaljšan obratovalni čas za obdobje dveh koledarskih let. Po preteku obdobja mora gostinec oziroma kmet vlogo obnoviti, sicer mu pravica do podaljšanega obratovalnega časa preneha.

Občinska uprava poda soglasje za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času gostinskega obrata v obliki pisnega soglasja, ki je priloga obrazcu prijave obratovalnega časa. V soglasju so navedeni pogoji za obratovanje v podaljšanem obratovalnem času.
Občina lahko zavrne izdajo pozitivnega soglasja k podaljšanju obratovalnega časa, če so podani naslednji razlogi:
– predhodne trikratne kršitve v zadnjih dveh letih, in sicer kršitve Zakona o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07; ZGos-UPB2) oziroma Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06), ki so bile storjene v gostinskem obratu ali na kmetiji in za katere je bila s strani pristojne tržne inšpekcije ali policije izdana pravnomočna odločba ali plačana globa, za kar se pridobi pisna informacija,
– preklica soglasja lastnika gostinskega obrata ali preklica soglasja iz 11. člena,
– v drugih utemeljenih primerih, ko to narekuje javni interes.
V postopku izdaje soglasja lahko občinska uprava upošteva utemeljene pisne pritožbe občanov, bližnjih sosedov oziroma ožjih delov lokalne skupnosti in poročila javnih zavodov in policije zaradi kaljenja nočnega miru.

Gostinskemu obratu, ki je v stanovanjskem območju, se dovoli obratovanje dlje, kot je to določeno v 7. členu, če pridobi soglasje stanovalcev s stalnim prebivališčem, ki prebivajo v neposredni bližini gostinskega obrata, in sicer v stanovanjskih objektih ob lokalu in čez cesto.

V času večjih prireditev, za katere je treba pridobiti dovoljenje pristojnega organa po Zakonu o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 113/05, ZJZ-UPB2), lahko gostinski obrati in kmetije, v kraju prireditve, obratujejo najdlje do 3. ure naslednjega dne, oziroma do ure, ki je določena kot čas trajanja prireditve v dovoljenju.
Prireditve, za katere je potrebna prijava pristojnemu organu po Zakonu o javnih zbiranjih, lahko trajajo najdlje do 3. ure naslednjega dne.

Ne glede na že potrjeni obratovalni čas, lahko gostinec oziroma kmet na podlagi 17. člena pravilnika zaprosi za izdajo soglasja za obratovanje gostinskega obrata dlje, kot traja potrjeni obratovalni čas.
Soglasje izda občinska uprava, kadar se v gostinskem obratu odvijajo prireditve zaprtega tipa (poroke, proslave, različna srečanja ipd.) ali izven gostinskega obrata, če gre za ponudbo v sklopu prireditev širšega pomena (lokalni prazniki, športne prireditve, proslave društev ipd.). Posamično soglasje se izda za točno določen dan oziroma dneve, za obdobje največ treh mesecev.
Občinska uprava lahko iz razlogov iz 10. člena tega pravilnika, izda odločbo, s katero deloma potrdi oziroma zavrne enodnevno izjemno podaljšanje obratovalnega časa.

Gostincu oziroma kmetu se lahko za obrat na stanovanjskem območju in območju centralnih dejavnosti odobri izjemno podaljšanje obratovalnega časa največ desetkrat letno. Za izjemno podaljšanje obratovalnega časa gostinskega lokala mora gostinec oziroma kmet zaprositi z vlogo, ki jo vloži na občino. Obrazec za vlogo za enodnevno izjemno podaljšanje pripravi občinska uprava.
Gostinec oziroma kmet mora za izdajo odločbe o izjemnem podaljšanju obratovalnega časa gostinskega lokala zaprositi vsaj 15 dni pred prireditvijo, v vlogi pa mora natančno navesti vzrok za izjemno podaljšanje obratovalnega časa gostinskega lokala.
V skladu s 17. členom pravilnika lahko gostinski obrat oziroma kmetija brez soglasja občinske uprave obratuje dlje, kot traja njihov obratovalni čas, na dan pred prazniki, določenimi z zakonom, ter ob pustovanju in martinovanju (vsakič po enkrat).

Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v starem mestnem jedru, ob športno-rekreacijskih centrih oziroma točkah, kjer se v času turistične sezone zadržuje večje število obiskovalcev.
Gostinska dejavnost se opravlja zunaj gostinskega obrata na premičnih objektih (kiosk, stojnica, prireditveni šotor ipd.) oziroma z objekti, sredstvi ali napravami, ki so prirejena v ta namen.

Vloga za potrditev obratovalnega časa za opravljanje gostinske dejavnosti iz tega poglavja se vloži na občini, in sicer najkasneje 15 dni pred začetkom opravljanja te dejavnosti.
Na podlagi te vloge občinska uprava izda odločbo, s katero v celoti ali deloma potrdi oziroma zavrne prijavljeni obratovalni čas iz razlogov iz 10. člena.

Občinska uprava lahko v roku 15 dni od dneva, ko je od organov nadzora izvedela za neizpolnjevanje pogojev, glede razlogov iz 10. člena tega pravilnika, z odločbo prekliče že izdano soglasje k podaljšanem obratovalnem času oziroma izda odločbo, s katero zniža prijavljeni obratovalni čas gostinskih obratov oziroma kmetij iz 7. člena tega odloka na 22. uro.
Po preklicu soglasja gostinski obrat ali kmetija obratuje v rednem obratovalnem času, soglasja pa se mu ne izda za najmanj 3 mesece od preklica.

Nadzor nad uresničevanjem določb tega pravilnika opravlja, v skladu z določbami zakona ter tega pravilnika, pristojna tržna inšpekcija ter policija.

Gostinci in kmetje morajo obratovalni čas gostinskih obratov uskladiti z določili tega pravilnika v roku šestih mesecev od njegove uveljavitve.

Za vprašanja, ki jih ne ureja ta pravilnik, se neposredno uporabljata Zakon o gostinstvu in pravilnik.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o merilih za določanje podaljšanega obratovalnega časa v gostinskih obratih in na kmetijah, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (Uradni list RS, št. 102/00).

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.