Na podlagi petega odstavka 61. člena in sedmega odstavka 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt, Uradni list RS, št. 33/07) in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS – UPB2, Uradni list RS, št. 94/07) ter 19. člena Statuta Občine Metlika (Uradni list RS, št. 14/09) je Občinski svet Občine Metlika na 19. redni seji dne 14. 5. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Bočka, Metlika (v nadaljevanju: SDZN) ki ga je izdelal PROPLAN, Ivanka Kraljič, s.p., Krško pod številko SDZN-10/07. Osnovni zazidalni načrt je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 2/97.

SDZN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge z naslednjo vsebino:
(A) Odlok o SDZN
(B) Besedilo
(C) Kartografski del

– Izsek iz prostorskih sestavin planskih             1:5000
aktov Občine Metlika
– Načrt parcel z mejo območja urejanja               1:2880
– Geodetski načrt s certifikatom                      1:500
– Geodetski načrt z mejo območja urejanja            1:1000
– Situacija obstoječega stanja                       1:2000
– Izsek iz veljavnega zazidalnega načrta             1:1000
– Zazidalna situacija – I. faza                      1:1000
– Zazidalna situacija – II. faza                     1:1000
– Prerez A-A, Prerez B-B                             1:1000
– Načrt parcel z zakoličbo                           1:1000
– Situacija zakoličbe                                1:1000
– Prometna situacija                                 1:1000
– Zbirna situacija infrastrukture                    1:1000
– Situacija komunalnega omrežja                      1:1000
– Situacija energetskega omrežja, Optični            1:1000
kabel
– Prikaz vplivov                                     1:1000
– Ukrepi za obrambo in zaščito, varovanje            1:1000
kulturne dediščine

(D) Priloge
– Sklep o začetku postopka SDZN
– Izvleček iz planskega akta
– Povzetek za javnost
– Obrazložitev in utemeljitev SDZN
– Strokovne podlage
– Stališča do pripomb
– Smernice za načrtovanje
– Mnenja nosilcev urejanja prostora
– Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi SDZN.

(1) Območje urejanja na zahodu meji z obstoječimi stanovanjskimi hišami in obrtno delavnico, na severu s poljsko potjo, na vzhodu s kmetijskimi zemljišči, na jugu pa z magistralno cesto Metlika–Novo mesto.
(2) Območje SDZN se nanaša na parc. št.: 1028/2, 1028/1, 1027, 1024, 1020, 996, 997, 1002, 1004, 991, 1011, 1006/1, 4089, 1014/3, 1014/4, 1018, 1016, 1027, 1022, 1023, 1025, 1026/1, 1026/2, 4088, 475, 487/4, 473, 4087, 454, 461/9, 443/1, 443/2, 443/3, 450, 461/1, 461/6, 461/7, 461/8, 471/1, 471/2, 482, 478, 481/2, 481/3, 413/2, 412, 411, 444/1, 440, 438, 436/1, 435, vse k.o. Metlika.
(3) Skupna površina območja SDZN je cca 12,5 ha.

Izven območja SDZN se izvede:
– priključek krožne napajalne ceste »A« na Trdinovo pot /LC 25502), preko parc. št. 4093 k.o Metlika v dolžini cca 270 m,
– nova trasa priključnega vodovoda od obstoječega cevovoda DUCTIL ø 100 mm, ki poteka po Trdinovi poti, do meje SDZN, preko parc. št. 4093 k.o. Metlika, v dolžini cca 270 m,
– nova trasa priključne fekalne kanalizacije od obstoječega mešanega cevovoda, ki poteka po Cesti bratstva in enotnosti do meje SDZN, preko parc. št. 4093, 4119/4, 4186/3, 1671/4 k.o. Metlika, v dolžini cca 300 m,
– priključek nove fekalne kanalizacije iz jugovzhodnega dela območja SDZN (II. faza) na predviden glavni vod fekalne kanalizacije, preko parc. št. 436/2 in 4368 k.o. Metlika v dolžini cca 90 m,
– ponikalnica zbirne meteorne kanalizacije na parc. št. 438 k.o. Metlika.
– SN elektro vod iz TP Trdinova do meje SDZN, preko parc. št. 1681/16, 4099/2, 1656/1, 1656/3, 1652/2, 1654/2, 4093, vse k.o. Metlika, v dolžini cca 220 m,
– SN elektro vod od TP Trdinova do TP Metlika Breg revolucije, v dolžini cca 500 m,
– rekonstrukcija obstoječe TP Strmec na parc. št. 989, k.o. Metlika,
– nova trasa TK priključnega voda od obstoječega voda, ki je v križišču Stare ceste in Ceste bratstva in enotnosti, preko parc. št. 1665/8, 4092/2, 4093 k.o. Metlika, v dolžini cca 210 m,
– priključitev obstoječih objektov na parc. št. 487/4 in 487/5 k.o. Metlika, ki so zunaj meje SDZN na predvideno infrastrukturo znotraj meje SDZN, po ukinitvi obstoječih prostozračnih vodov.

Skupno vplivno območje obsega parc. št.: 1028/2, 1028/1, 1027, 1024, 1020, 996, 997, 1002, 1004, 991, 1011, 1006/1, 4089, 1014/3, 1014/4, 1018, 1016, 1027, 1022, 1023, 1025, 1026/1, 1026/2, 4088, 475, 487/4, 473, 4087, 454, 461/9, 443/1, 443/2, 443/3, 450, 461/1, 461/6, 461/7, 461/8, 471/1, 471/2, 482, 478, 481/2, 481/3, 413/2, 412, 411, 444/1, 440, 438, 436/1, 435, 4093, 4119/4, 4186/3, 1671/4, 1681/16, 4099/2, 1656/1, 1656/3, 1652/2, 1654/2, 1665/8, 4092/2, 487/4 in 487/5, 436/2, 4368 vse k.o. Metlika.

Na območju SDZN so dovoljene:
– gradnja novega objekta,
– rekonstrukcije objektov,
– redna vzdrževalna dela na objektih,
– investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitev objekta.

(1) Na območju SDZN so dovoljene naslednje vrste objektov po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica uporabne površine se uporablja za prebivanje),
– gradbeni inženirski objekti (npr. lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane poti, prenosni vodovodi in pripadajoči objekti, prenosna komunikacijska omrežja, prenosni elektroenergetski vodi, distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za vodo in pripadajoči objekti, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja ipd.).
(2) Na območju SDZN je dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov na podlagi Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (Uradni list RS, št. 37/08), če s tem odlokom ni drugače določeno. Dovoljeni so:
– nezahtevni objekti: objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe, pomožni infrastrukturni objekti;
– enostavni objekti: objekti za lastne potrebe, pomožni infrastrukturni objekti (dovoljeni so: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, telekomunikacijske antene in oddajniki, pomožni komunalni objekti), začasni objekti, vadbeni objekti (dovoljeni so le vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem), spominska obeležja, urbana oprema.
Nezahtevni in enostavni objekti in drugi spremljajoči objekti morajo biti oblikovno usklajeni s fasado, streho in kritino glavnega objekta.

Na območju SDZN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).

Območje SDZN je namenjeno le za stanovanjsko gradnjo.

(1) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado ali vsaj z eno točko fasade postavljeni objekti, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti.
(2) Gradbena meja je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
(3) Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, ki je omejeno z gradbenimi mejami in/ali gradbeno linijo, na katerem je možna gradnja enega ali več objektov, pod pogoji, ki jih določa ta odlok.
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov (stanovanjske stavbe, gradbeni inženirski objekti, nezahtevni in enostavni objekti ter drugi spremljajoči objekti) ter vseh zunanjih ureditev (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini za razvoj objekta(ov) je dopustno urejati tudi parkirišča in zelenice.
Stavbišča predvidenih objektov prav tako predstavljajo površino za razvoj objekta(ov).
(4) Parkirišče je površina, namenjena parkiranju osebnih in drugih vozil za stanujoče in za obiskovalce. Na parkirišču je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov in drugih spremljajočih objektov, dovoljene so vse zunanje ureditve, ni pa dovoljeno graditi stavb, razen nadstrešnic.
(5) Zelenice so površine, namenjene hortikulturnim in parternim ureditvam (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja ipd.). Na zelenicah je dovoljena postavitev gradbenih inženirskih objektov, nezahtevnih in enostavnih objektov, vseh hortikulturnih in parternih ureditev, dovoljeno je urejati vhode na parcelo, ni pa dovoljeno graditi stavb in drugih spremljajočih objektov.

Za vse stanovanjske stavbe znotraj SDZN veljajo naslednji pogoji:
Tipologija zazidave: individualni prostostoječi objekti, dvojčki ali atrijske hiše.
Velikost in zmogljivost objekta:
Horizontalni gabariti: določeni so v grafični prilogi št. 6 Zazidalna situacija na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (do slemena strehe) do največ 11.00 m nad koto pritličja. Dopustno je zgraditi kletno etažo, vendar vkopano v teren. V celoti je lahko vidna le ena fasada kletne etaže.
– Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: po izbiri projektanta.
– Kota pritličja: določena je v grafični prilogi 6. Zazidalna situacija. Kota pritličja je lahko največ 1,20 m nad koto obstoječega terena.
– Kolenčni zid: max. 1,0 m.
– Streha: dovoljene so vse oblike večkapnih streh, naklona od 35°do 40°, možna je kombinacija z ostalimi oblikami streh, s tem da je lahko njihova površina največ 1/3 površine celotne strehe. Na streho je možno postavljati fičare, strešna okna, svetlobne trake, kolektorje, oddajnike ipd.
– Kritina: temno rjave barve, dovoljena je delno tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih in reflektirajočih materialov.
– Fasada: omet, steklo, les, kamen ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več materialov in barv. Prepovedana je uporaba vidne pocinkane pločevine ter svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
– Oblikovanje odprtin: po izbiri projektanta.
– Osvetlitev podstrešij: po izbiri projektanta.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: določena je v grafični prilogi 6 Zazidalna situacija.
– Oddaljenost objekta od parcelne meje: najmanj 3,00 m.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: najmanj 5,00 m.
– Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic, brežin, opornih zidov ipd.).
Površine, namenjene izključno peš prometu, so asfaltirane, tlakovane z drobnimi tlakovci ali v peščeni izvedbi. Parkirišča so lahko asfaltirana, tlakovana ali izvedena s travnatimi ploščami. Medsosedska ograja je višine 1,20 m, v obliki žive meje ali kovano železna z možnostjo kombinacije s kamnitim podstavkom, višine do 40 cm. Ostale zelene površine se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesi. Brežine se zatravijo ali zasadijo z nizkimi grmovnicami, oporni zidovi so kamniti ali obloženi s kamnom.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča (faktor izrabe): do max. 0,8.
Faktor zazidave parcele: do max. 0,5.

(1) Nezahtevni in enostavni objekti se lahko postavljajo na celotni parceli, s tem, da ne smejo izstopati iz gradbene linije stanovanjske stavbe, lahko pa so od nje odmaknjeni v globino parcele. Od parcelne meje morajo biti oddaljeni najmanj 1,5 m, odstopanje je dovoljeno v primeru gradnje dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado.
(2) Objekti za lastne potrebe so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina morata biti enaki naklonu strehe in kritini glavnega objekta na isti parceli, dovoljena je tudi ravna ali zakrivljena (polkrožna ipd.) streha. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Garaže za osebna vozila so lahko sestavni del stanovanjske stavbe, ali pa so samostojne stavbe, za katere veljajo enaki pogoji, kot za stanovanjske stavbe, s tem da morajo biti nižji od stanovanjskih stavb.
(3) Ekološki otoki se postavijo po potrebi, na betonsko podlago, ogradijo z leseno netransparentno ograjo višine do 2,50 m ter se, če prostor dopušča, maskirajo z visokim in nizkim grmičevjem.
(4) Oporni zidovi so v kamniti izvedbi ali obloženi s kamnom.
(5) Zunanje stopnice so lesene, kamnite ali iz drugega nedrsečega naravnega materiala.

Nadstrešnice, ki ne sodijo v nezahtevne in enostavne objekte iz 7. člena tega odloka, so lahko lesene, kovinske ali betonske konstrukcije, ravne ali blago položne strehe, z naklonom do 15° s kritino, ki je transparentna ali enotna kritini glavnega objekta. Dovoljena je izvedba dveh nadstrešnic za dve parceli skupaj, ki se stikata z eno fasado. Konstrukcija in oblikovni elementi obeh nadstrešnic morajo biti poenoteni. V primeru gradnje dveh skupnih nadstrešnic se lahko postavita zunaj površine za razvoj objekta(ov).

(1) Zelene površine:
– zelenice na parcelah se zatravijo ali hortikulturno uredijo,
– zelenice, ki so parkovnega značaja se zatravijo in zasadijo z visokimi avtohtonimi drevesi,
– brežine se zatravijo in zasadijo z nizkimi avtohtonimi grmovnicami,
– drevored ob Urbanovi poti se izvede iz avtohtonih drevesnih vrst.
(2) Športne površine:
– na travnatih parkovnih površinah je dovoljena ureditev športno-rekreacijskih in otroških igrišč,
– na vsaki parceli je dovoljena ureditev travnatega igrišča za šport in rekreacijo.
(3) Peš površine:
– peš površine na parceli se tlakujejo, ob cesti so tlakovane ali asfaltirane, pešpoti so lahko tudi v peščeni izvedbi.

Splošni pogoji
(1) Ob vseh priključkih na posamezne parcele, namenjene za gradnjo, mora biti zagotovljeno obračanje vozil na parceli, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
(2) Hodniki za pešce morajo biti dvignjeni od roba vozišča in od njega fizično ločeni.
(3) Vsi pokrovi jaškov morajo biti locirani izven vozišča cest oziroma na levem ali desnem robu vozišča.
(4) Instalacije v cestnem telesu morajo biti napeljane v posebnih ceveh, ki omogočajo popravila in obnovo brez naknadnih prekopov.
(5) Vsa cestna oprema se zaradi zimskega pluženja locira izven telesa hodnika za pešce, v zelenici.
Motorni promet:
(1) Krožna napajalna cesta (A)
Znotraj območja SDZN se zgradi krožna napajalna cesta za dvosmerni promet, ki je v asfaltni izvedbi. Na vzhodu se priključi na Trdinovo cesto, na jugozahodu pa na državno cesto Novo mesto–Metlika. Oba priključka sta zunaj območja SDZN.
Profil vozišča je v osnovi 2 x 3,00, enostranski asfaltirani pločnik širine 1.60 m, obojestranska bankina širine 0,50 m.
(2) Zbirne stanovanjske ceste
Za dostop do parcel naj se zgradijo zbirne stanovanjske ceste, ki so dvosmerne, v asfaltni izvedbi. Priključujejo se na krožno napajalno cesto.
Profil vozišča je v osnovi 2x2,50m, enostranski pločnik, širine 1,60 m, obojestranska bankina 0,50 m.
Na vzhodu območja zbirna stanovanjska cesta ima profil vozišča 2x2,5 m, enostranski drevored širine 2,00 m, enostranski hodnik za pešce širine 2,00 m, obojestranska bankina 0,50 m. V sklopu ceste, hodnik za pešce in obcestni drevored predstavljata del pešpoti imenovane Urbanova pot.
(3) Interne dostopne ceste
Za dostop do parcel, ki so v notranjosti zazidalnega otoka se zgradijo interne dostopne ceste, ki so v asfaltni izvedbi in ki se priključujejo na zbirne stanovanjske ceste.
Profil vozišča je 1 x 3,50 m, obojestranska bankina 0,50 m. Dovoljuje se ureditev dostopa do posamezne parcele preko največ ene sosednje parcele ob soglasju lastnika sosednje parcele.
(4) Vhodi na parcele
Vhodi na parcele so asfaltirani ali tlakovani, širine najmanj 3,50 m, s poglobljenimi robniki ali uvoznimi radiji.
(5) Mirujoči promet: parkirišča z obračališčem se morajo zagotoviti na lastni parceli, izvedejo se lahko kot asfaltirana, tlakovana ali s travnatimi ploščami.
(6) Kolesarski promet: se odvija po vozišču prometnic.
(7) Peš promet: se odvija po hodnikih za pešce v sklopu prometnic, ki so asfaltirani ali tlakovani, širine najmanj 1,60 m in po pešpoteh, ki so tlakovane ali v peščeni izvedbi, širine 2,0 m. Peš pločnik v sklopu Urbanove poti je širine najmanj 2,00 m.

Splošni pogoji:
(1) Na trasi priključnega vodovoda oziroma v njegovem varovalnem pasu je prepovedano postavljati vse vrste gradbenih objektov.
(2) V varovalnem pasu vodovoda je prepovedano dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanje ali zniževanje globine vodovoda od predpisane.
(3) Na mestih poteka infrastrukturnih vodov (vodovoda, elektrike, telefona ipd.) pod povoznimi površinami se vode položi v zaščitno cev, ki sega najmanj 1,5 m čez obe strani roba vozišča.
(4) Vodomerni jašek se izvede na vedno dostopnem mestu in ne na parkirnih prostorih ali prometnih površinah.
(5) Obračunski vodomer se v klasični vodomerni jašek namesti tako, da je minimalna globina vodomera 1,50 m od pokrova jaška.
(6) Pri projektni obdelavi, kjer se natančno opredeli potek komunalne, energetske in ostale infrastrukture na območju cest, je potrebno v primeru odstopanj od že načrtovanih tangenc, eventualnih potreb po prestavitvah, zaščitah in dograditvah rešitve predhodno uskladiti z upravljavcem teh cest.
(7) Posegi v varovalnem pasu objekta gospodarske javne infrastrukture se izvajajo pod strokovnim nadzorom pristojnega organa oziroma službe.
(8) Sajenje dreves z globokimi koreninami v varovalnih pasovih posameznih objektov gospodarske javne infrastrukture ni dovoljeno, oziroma mora odmik dreves od posameznih vodov znašati najmanj 1,50 m, od vodovoda in kanalizacije pa min. 2,00 m.
(9) Po izgradnji nove infrastrukture se vsi objekti morajo priključiti nanj, ukinejo se vsi obstoječi prostozračni vodi elektrike in telefona ter podzemni vod vodovoda.
(10) Po izgradnji nove infrastrukture in pred ukinitvijo obstoječih infrastrukturnih vodov se mora zagotoviti komunalno in energetsko napajanje obstoječih objektov, ki so bili napajani iz obstoječe infrastrukture.
Kanalizacijsko omrežje:
(1) Izvede se ločen sistem kanalizacije.
(2) PADAVINSKE ODPADNE VODE: s prometnih površin razpršeno ponikajo. S streh objektov se vodijo v ponikalnice. S parkirišč na posameznih parcelah se vodijo v ponikalnice, vendar jih je potrebno predhodno prečistiti preko lovilca olj.
(3) KOMUNALNA ODPADNA VODA: na območju SDZN se izvede vodonepropustna kanalizacija z upoštevanjem zahtevanih odmikov od sosednjih komunalnih naprav in objektov. Komunalne odpadne vode se vodijo v obstoječo mešano kanalizacijo ter naprej v čistilno napravo. Nov cevovod se izvede s PVC ali HCCP cevmi zadostne togosti, najmanj SN 8. Priključitev posameznih objektov se izvede v revizijskem jašku, najmanjši presek kanalizacijskega priključka je 200 mm. Minimalna kvaliteta cevi mora zadoščati standardom, predpisanim v tehničnih pravilnikih EU.
Vodovodno omrežje
(1) Območje SDZN se napaja iz vodovodnega sistema Obrh, iz vodohrana Veselica.
(2) Na območju SDZN se izvede nov vodovod, ki se naveže na obstoječi vodovod DUCTIL ø100 mm, ki poteka ob Trdinovi poti. Notranji razvod se izvede zankasto. Zagotovita se pitna in požarna voda.
(3) Vsi objekti se priključijo na nov razvod preko lastnega odjemnega mesta, lociranega na lastni parceli. Vodomerni jaški se locirajo na posameznih parcelah, na vedno dostopnem mestu (zunaj ograj ipd.), lahko so PVC termo izvedbe.
(4) Celotno vodovodno omrežje znotraj SDZN se izvede iz cevi LŽ duktilne izvedbe preseka najmanj 100 mm. Minimalna globina vodenja cevi je 1,2 m do temena cevi.
(5) Po izgradnji novega vodovoda se ukine obstoječa trasa vodovoda, obstoječi objekti zunaj in znotraj SDZN, ki so se napajali iz obstoječega vodovoda se priključijo na novi vodovod.
(6) Pri izdelavi projektne dokumentacije za predmetno vodovodno omrežje je poleg smernic za načrtovanje in mnenja k SDZN potrebna še nadaljnja uskladitev oziroma upoštevanje dodatnih ustnih navodil upravljavca vodovoda.
Hidrantno omrežje:
Za zagotovitev požarne vode se v območje SDZN postavijo hidranti na razdalji 80,00 do 160 m.
Elektroenergetsko omrežje
(1) SREDNJENAPETOSTNI (SN) RAZVOD
Znotraj območja SDZN se zgradi nova transformatorska postaja TP 20/0,4 kV, ki se zanka med obstoječima TP Trdinova in TP Metlika Breg revolucije.
(2) Rekonstruira se obstoječa TP Strmec, ki je zunaj območja SDZN, oziroma se nadomesti z novo TP kabelske izvedbe moči do 630 KVA.
(3) NIZKONAPETOSTNI RAZVOD (NN)
Na območju SDZN se NN razvod vodi v kabelski kanalizaciji iz nove TP 20/0,4 kV. Uporabniki se na NN elektro omrežje priključujejo preko elektro omaric, ki so locirane na vedno dostopnem mestu na parceli ali fasadi objekta. Dovoljuje se postavitev skupnih omaric za največ 3–4 odjemna mesta.
(4) JAVNA RAZSVETLJAVA (JR)
Na območju SDZN se NN kabel za napajanje JR položi ob robu pločnika v zaščitno PVC ali PE cev. V skupni jarek s kablom se položi ozemljitveni valjanec Fe/Zn 25x4 mm, na katerega so priključeni vsi stebri javne razsvetljave. Ob vseh cestah na območju SDZN se montirajo svetilke javne razsvetljave višine do 4 m. Razdalja med svetilkami lahko znaša največ 40 m in je odvisna od višine stebrov, tipa sijalke ter potrebnega nivoja svetlosti.
(5) Po izgradnji novega električnega omrežja se ukine obstoječe prostozračno omrežje, obstoječi objekti zunaj in znotraj SDZN, ki so se napajali iz obstoječega elektro-omrežja se priključijo na novi električni razvod.
Telekomunikacijsko omrežje (TK)
(1) Območje SDZN se priključi na obstoječe TK omrežje zunaj SDZN. Glavno optično TK omrežje se izvede s PVC cevmi ø110 mm. Iz kabelske kanalizacije bodo do posameznih parcel izvedeni posamezni odcepi. Posamezni objekti se priključijo preko dovodne TK omarice, ki mora biti na vedno dostopnem mestu.
(2) Po izgradnji novega telefonskega omrežja se ukine obstoječe prostozračno omrežje, obstoječi objekti zunaj in znotraj SDZN, ki so se napajali iz obstoječega telefonskega omrežja se priključijo na novi telefonski razvod.
Kabelska televizija (KTV)
KTV kabelska kanalizacija bo potekala enako kot telefonska. Območje SDZN se priključi na obstoječe KTV omrežje izven SDZN. Trasa bo skupna s telefonsko kabelsko kanalizacijo, vendar z ločenimi jaški.
Odstranjevanje odpadkov
(1) Na območju SDZN se uvede individualen odvoz komunalnih odpadkov iz prevzemnih mest. Prevzemno mesto mora biti opremljeno z dvema tipiziranima posodama za biološki in mešani odpad. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in drugo/, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
(2) Dovoljuje se postavitev ekološkega otoka, če bodo za to izkazane potrebe.
Ogrevanje
Za ogrevanje se uporablja utekočinjeni naftni plin iz vkopanih cistern. Možni so tudi drugi energenti, kot so obnovljivi viri energije (geotermalna energija, toplotne črpalke, biomasa, voda, sonce, veter ipd).

Varstvo vode in podtalnice
Na območju SDZN se ne nahajajo varovana vodna območja podtalnice, vodnih virov ali varstvenih pasov črpališč vodovodov. Padavinske odpadne vode s prometnih površin se vodijo v ponikalnice preko lovilcev olj. Odpadna komunalna voda se mora preko kanalizacije speljati na čistilno napravo.
Varstvo zraka
Objekti ne smejo povzročati povečanja emisij onesnaževanja ozračja. Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
Varstvo pred hrupom
Skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05, 34/08) se območje SDZN uvršča v II. stopnjo varstva pred hrupom, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju 55 dBA za dan in 45 dBA za noč, kritične pa 63 dBA za dan in 53 dBA za noč.
Varstvo plodne zemlje
Pri zemeljskih delih se mora plodna zemlja odstraniti in deponirati ter se uporabiti za ureditev zelenic ali sanacijo degradiranih površin v Občini Metlika.
Odstranjevanje odpadkov
Na območju urejanja se uredi organizirano zbiranje odpadkov po posameznih odjemnih mestih. Gradbeni odpadki se odstranjujejo, transportirajo in odlagajo skladno z veljavnimi predpisi.

Na območju SDZN ni evidentiranih naravnih vrednot.

(1) Na območju SDZN je evidentirana nepremična kulturna dediščina: Metlika – Arheološko območje Bočka (EŠD 27834).
(2) V osrednjem delu SDZN se na parcelah št. 461/8, 461/7, 461/6, 473, 471/1, 471/2, k.o. Metlika obvezno uvede arheološki nadzor pri zemeljskih delih.
(3) V prvi etapi se jugovzhodni del SDZN, na parc. št. 438, 440, 435, 436/1 in 1027, k.o. Metlika izvzame iz pozidave zaradi nadaljevanja arheoloških raziskav in izkopavanj. Po izvedenih izkopavanjih je dovoljena pozidava tudi tega dela SDZN v skladu z grafično prilogo Zazidalna situacija II. etapa.
(4) Na severnem delu parc. št. 438 k.o. Metlika se v prvi etapi na delu trase ceste A, pred njeno izgradnjo, morajo izvesti arheološka izkopavanja.

(1) Na območju SDZN se morajo kote objektov in cestišča prilagajati obstoječi konfiguraciji terena.
(2) Znotraj območja SDZN se žive meje in ostala vegetacija zasadi iz avtohtonih rastlinskih vrst.

Ob izkopu gradbene jame se odstrani plodna zemlja in se deponira na primernem mestu. Uporablja se za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora v občini.

Potres
Pri načrtovanju novih objektov in vseh zaradi njih potrebnih ureditev je treba upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli–Cancan–Seiberg.
Požar
(1) Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi.
(2) Notranji prometni sistem cest omogoča dostop do objektov, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce, hidrantno omrežje zagotavlja zadostne količine požarne vode. Medsebojna oddaljenost med objekti je minimalno 5,00 m, v primeru manjšega razmika se mora izvesti zid brez odprtin, ali pa se morajo upoštevati drugi ukrepi za preprečitev prenosa požara z objekta na objekt.
(3) Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja obvezna izdelava študije požarne varnosti, so dolžni pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam.
Obramba in zaščita
(1) Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na predpise s tega področja ni potrebno predvideti.
(2) Pred izdelavo projektne dokumentacije za infrastrukturne objekte je potrebno narediti geološke raziskave terena glede vpliva odpadnih padavinskih voda (ponikalnice) na stabilnost terena.
Arhitektonske ovire
Na vseh komunikacijah se izvedejo klančine z naklonom 1:13 do 1:15.

Načrt parcelacije ter koordinate zakoličbenih točk parcel, namenjenih za gradnjo in objektov so prikazani v grafičnem delu SDZN.

Javno dobro predstavljajo vse prometnice in pešpoti.

(1) V prvi etapi se lahko izvede celotni del SDZN razen jugovzhodnega dela na parc. št. 1027 (del), 438, 440 (del), 436/1 in 435 (del) k.o. Metlika zaradi arheoloških raziskav in izkopavanj.
(2) V prvi etapi se izvedejo arheološka izkopavanja na delu trase ceste A, v severnem delu parc. št. 438 k.o. Metlika.
(3) V prvi etapi se izvede delna ali celotna prometna in infrastrukturna ureditev območja 1. etape, vendar kot zaključena funkcionalna celota in dimenzionirana za končno število uporabnikov.
(4) V drugi etapi se, po opravljenih arheoloških izkopavanjih, izvede jugovzhodni del SDZN na parc. št. 1027 (del), 438 (del), 440 (del), 436/1 in 435 (del) k.o. Metlika.
(5) Na parceli morajo biti zagotovljene najmanj dovozna cesta (po trasi, predvideni s tem SDZN in upoštevajoč pogoje tega SDZN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih tega SDZN).
(6) Objekte je možno graditi tudi etapno, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
(7) Infrastrukturne vode je možno graditi etapno skupaj s cesto, kot zaključene celote, ki nemoteno napajajo določeno območje, dimenzionirani pa morajo biti za končno število uporabnikov.

(1) Pred gradnjo mora investitor opraviti geološke raziskave terena in upoštevati rezultate le-teh.
(2) Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
(3) Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.

(1) Tolerance za horizontalne gabarite objektov so podane znotraj površine za razvoj objekta(ov), pri tem je potrebno upoštevati druga določila tega odloka (faktor izrabe, zazidave ipd.). Objekti so lahko manjši od grafično prikazanih.
(2) Tolerance za vertikalne gabarite so podane z največjo možno višino objekta, dovoljeni so nižji objekti. Od določene višine objekta lahko odstopajo postavitve dimnikov, anten, oddajnikov ipd. ter v primeru arhitektonskega oblikovnega poudarka, ki zaseda največ 1/3 površine strehe.
(3) Parcele, namenjene gradnji samostoječih, individualnih objektov je možno združevati, in sicer največ po dve parceli skupaj. Ob tem se združita tudi površini za razvoj objekta(ov).
(4) Ograjevanje parcel ni obvezno.
(5) Dovoljena so odstopanja od določitve lokacije in števila vhodov v objekt oziroma na parcelo.
(6) Dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo za dve parceli skupaj.
(7) Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija (prilagajanje obstoječi parcelaciji), ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
(8) Dovoljeno je odstopanje od parcelacije, določene s tem odlokom (prilagajanje parcelacije) v primeru izvedbe zemeljskih del pri gradnji prometne infrastrukture (vkopi, nasipi ipd.).
(9) Pri objektih, ki s celotno fasado sledijo gradbeni liniji, je dovoljeno odstopanje od gradbene linije objektov za največ ±1,40 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta (brez teras ipd.).
(10) Dovoljena so odstopanja od kot pritličij za ±0,50 m, oziroma lahko tudi več v primeru prilagajanja koti izgrajenega cestišča v naravi.
(11) Pri objektih in trasah prometne, komunalno-energetske infrastrukture in sistema zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij, višinskih kot, globini polaganja, medsebojnih razmikov, materialov, zmogljivosti in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
(12) Mikrolokacije priključnih in javnih infrastrukturnih vodov je možno prilagoditi v primeru tehnično ustreznejše rešitve.
(13) Pri gradnji cest je dovoljeno manjše odstopanje od poteka ceste v prostoru, prečnega profila in višinskih kot zaradi lastništva ali terenskih pogojev, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce, razen v primeru, ko pride do odstopanja geodetske izmere na terenu od kartografskega prikaza, vendar se mora dimenzioniranje vedno izvesti na osnovi veljavne prometne zakonodaje.
(14) Do izgradnje nove infrastrukture je možno priključevanje objektov na obstoječo infrastrukturo le s soglasjem občine in upravljavca posamezne infrastrukture.
(15) Do izgradnje infrastrukture je dovoljena uporaba kapnic in greznic.
(16) Dopustno je, da obstoječi objekti ohranijo obstoječe infrastrukturne priključke v kolikor to dovoljujejo strokovne rešitve ter ob soglasju občine in upravljavca posamezne infrastrukture.

Zemljišča, ki ne bodo pozidana v prvi etapi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.

Projektiranje prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture se izvede v skladu z veljavnimi predpisi na posameznem področju.

SDZN je na vpogled pri pristojni občinski službi Metlika in Upravni enoti Metlika.

Nadzor nad izvajanjem SDZN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

(1) Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu Bočka, Metlika (Uradni list RS, št. 2/97) v delu, ki ga obravnavajo SDZN.