Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98, 127/06), 149. člena Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 39/06, 49/06, 66/06, 112/06, 33/07, 57/08, 70/08), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (ZP-1-UPB4, Uradni list RS, št. 3/07, 29/07, 58/07, 16/08, 17/08, 21/08, 76/08), Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Radeče z dne 19. 11. 1999 in 18. člena Statuta Občine Radeče (Uradni list RS, št. 52/06 – UPB1) je Občinski svet Občine Radeče na 18. redni seji dne 15. 6. 2009 sprejel

(1) Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo oskrbi s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljevanju: javnega vodovoda) ter zahteve za oskrbo s pitno vodo, ki morajo biti izpolnjene pri opravljanju storitev obvezne občinske gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: javna služba) in pri lastni oskrbi s pitno vodo.
(2) S storitvami javne službe se zagotavlja oskrba s pitno vodo stavb ter gradbenih inženirskih objektov, če se v njih zadržujejo ljudje ali se pitna voda uporablja za oskrbo živali ter stavb ali gradbenih inženirskih objektov, v katerih se opravljajo storitve državnih in občinskih javnih služb.
(3) Za storitve javne službe se ne šteje oskrba s pitno vodo nestanovanjskih prostorov v stanovanjskih stavbah in oskrba s pitno vodo nestanovanjskih stavb in gradbenih inženirskih objektov, če:
– iz vode nastaja zaradi njene rabe industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo,
– je namen rabe vode proizvodnja pijač,
– se voda rabi za tehnološke namene, pri katerih je voda pretežna sestavina proizvodov,
– se voda rabi za polnjenje bazenskih kopališč ali
– se voda rabi za namakanje ali pranje površin, ki niso javne površine.
(4) Vodooskrba na območju Občine Radeče se zagotavlja pod pogoji, določenimi s tem odlokom in Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Radeče (Uradni list RS, št. 69/95) ter veljavno zakonodajo.

(1) Občina Radeče mora zagotavljati izvajanje storitev javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m³ pitne vode na dan.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se, skladno s pogoji Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06), (v nadaljevanju: Pravilnik) lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m³ pitne vode na dan.

(1) Občina Radeče zagotavlja izvajanje obvezne javne službe oskrbe s pitno vodo v obliki javnega podjetja – JP Komunala Radeče d.o.o. (v nadaljevanju: upravljavec).
(2) Upravljavec mora delovati skladno z veljavno zakonodajo.

Izrazi, uporabljeni v tem Odloku, imajo naslednji pomen:
1. pitna voda je voda v skladu s predpisom, ki ureja pitno vodo;
2. obdelava vode je filtriranje, čiščenje in dezinfekcija vode iz vodnega vira, ki je namenjen oskrbi s pitno vodo;
3. odjemno mesto je mesto vodovoda, kjer se odčitava poraba pitne vode posameznega porabnika pitne vode. Na posamezno odjemno mesto je lahko priključeno več porabnikov pitne vode, če je v skladu z določbami stanovanjskega zakona zagotovljena porazdelitev stroškov med njimi;
4. javna površina je površina objekta ali dela objekta državne ali lokalne gospodarske javne infrastrukture, ki ima status grajenega javnega dobra po predpisih, ki urejajo graditev objektov. Za javno površino štejejo tudi površine javnih zelenic in površine zemljišč v javnih parkih;
5. sistem za oskrbo s pitno vodo (v nadaljnjem besedilu: vodovod) je sistem elementov vodovoda, kot so cevovodi, črpališča, vodohrani in čistilne naprave, ter oprema, kot so priključki in hidranti, ki pretežni del rednega obratovanja deluje kot samostojen vodovodni sistem, hidravlično ločen od drugih vodovodov;
6. sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti, in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture;
7. primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda. Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura;
8. transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih porabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda;
9. lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo je oskrba prebivalcev s pitno vodo na podlagi vodnega dovoljenja, izdanega v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, na območjih, kjer se storitve javne službe ne izvajajo;
10. zasebni vodovod je vodovod, katerega objekti in oprema so v lasti oseb zasebnega prava in namenjeni lastni oskrbi prebivalcev s pitno vodo;
11. javni vodovod je vodovod, ki ga sestavlja en ali več sekundarnih vodovodov, lahko pa tudi en ali več primarnih ali transportnih vodovodov in je namenjen kot občinska gospodarska javna infrastruktura opravljanju storitev javne službe;
12. uporabniki vode iz javnega vodovoda so fizične in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda ali uporabljajo njegovo požarno varstveno funkcijo;
13. nedovoljen odvzem pitne vode, vsi odjemi pitne vode, ki so v neskladju s tem odlokom in zakonodajnimi predpisi;
14. hidrantno omrežje so gradbeni inženirski objekti in naprave, s katerimi se voda od vira za oskrbo z vodo dovaja do zunanjih hidrantov, ki se uporabljajo za gašenje požara ali se nanje priključijo gasilna vozila z vgrajenimi črpalkami ali prenosne gasilne črpalke;
15. upravljavec vodovoda je oseba, ki je v skladu s predpisom občine, ki ureja izvajanje javne službe na njenem območju, pridobila pravico upravljanja z objekti in opremo vodovoda zaradi opravljanja storitev javne službe, in oseba, ki so jo prebivalci, ki se oskrbujejo v okviru lastne oskrbe prebivalcev s pitno vodo, pooblastili za upravljanje z zasebnim vodovodom;
16. vodovarstveno območje je območje, kot ga določa predpis, ki ureja varstvo vode, namenjene oskrbi s pitno vodo;
17. obstoječa stavba je stavba, za katero je postalo izdano gradbeno dovoljenje dokončno najpozneje ob uveljavitvi tega pravilnika;
18. kataster gospodarske javne infrastrukture je evidenca o objektih gospodarske javne infrastrukture.

(1) Območja, kjer se opravlja oskrba s pitno vodo s storitvami javne službe, in območja, kjer se opravlja lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo, se določijo in označijo v topografski karti.
(2) Pri določitvi upravljavcev zasebnih vodovodov mora občina upoštevati, da mora imeti zasebni vodovod znanega upravljavca, če oskrbuje več kot pet stanovanjskih stavb, v katerih prebivajo prebivalci s stalnim prebivališčem na tem območju ali če oskrbuje s pitno vodo stavbo ali več stavb, v katerih se izvaja gostinska, turistična ali živilska dejavnost.
(3) Za upravljavca zasebnega vodovoda občina potrdi pravno ali fizično osebo, s katero so lastniki zasebnega vodovoda podpisali pogodbo s katero to osebo potrjujejo za upravljavca.
(4) Če med osebami, ki jih zasebni vodovod oskrbuje s pitno vodo v okviru lastne oskrbe prebivalcev, ni doseženega soglasja o upravljavcu zasebnega vodovoda, Občina za upravljavca zasebnega vodovoda določi izvajalca javne službe.

(1) V okviru storitev javne službe mora upravljavec javnega vodovoda na celotnem območju Občine Radeče zagotoviti:
1. oskrbo s pitno vodo vsem uporabnikom storitev javne službe pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo pitno vodo in storitve javnih služb;
2. pridobivanje podatkov o odvzemu pitne vode iz javnega vodovoda zaradi obračuna storitev javne službe;
3. vzdrževanje in obnavljanje objektov in naprav javnega vodovoda;
4. izvedba in nadzor priključkov stavb na sekundarni vodovod;
5. vzdrževanje delov priključkov stavb na sekundarni vodovod;
6. vzdrževanje javnega hidrantnega omrežja in hidrantov, priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje javnih vodovodov in hidrantnih omrežij;
7. izvajanje notranjega nadzora zdravstvene ustreznosti pitne vode v javnem vodovodu v skladu z zahtevami iz predpisa, ki ureja pitno vodo;
8. monitoring količine iz vodnih virov pitne vode odvzete vode zaradi obratovanja javnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
9. označevanje vodovarstvenih območij in izvajanje ukrepov varstva vodnega vira pitne vode v skladu s predpisom, ki ureja vodovarstveni režim na vodovarstvenem območju vodnega vira, iz katerega javni vodovod odvzema pitno vodo;
10. izvajanje in pripravo občinskega programa razvoja vodovodnega sistema;
11. pripravo programa oskrbe s pitno vodo za naslednje leto;
12. občasno hidravlično modeliranje vodovodih sistemov;
13. redno preverjanje podatkov o stavbah, ki so priključene na javni vodovod, v katastru stavb z dejanskim stanjem stavb na oskrbovalnem območju;
14. vodenje katastra javnega vodovoda v skladu s predpisom, ki ureja vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture in določili 27. člena Pravilnika;
15. posredovanje zbirnih podatkov iz katastra javnega vodovoda v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture in občini;
16. vodenje evidenc v skladu s pravilnikom;
17. pripravo letnega poročila o izvajanju javne službe za preteklo leto in posredovanje ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta;
18. izdajo projektnih pogojev, soglasij k projektnim rešitvam, smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora, soglasij za priključitev;
19. druge naloge v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo.
(2) Upravljavec javnega vodovoda organizira na stroške upravljavcev zasebnih vodovodov, ki so namenjeni lastni oskrbi s pitno vodo, njihovo stalno izobraževanje, pri čemer mora izobraževanje vsebovati tehnične in zdravstvene vidike oskrbe prebivalstva s pitno vodo.
(3) Vodenje katastra javnega vodovoda iz 14. točke prvega odstavka Občina Radeče zagotavlja v okviru javne službe. Stroški iz te točke se krijejo iz proračunskih sredstev Občine Radeče.

V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda morajo lastniki in upravljavci zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti vse pogoje iz pravilnika.

Upravljavec mora biti tehnično opremljen strokovno usposobljen za kakovostno izvajanje javne službe. Upravljavec mora imeti zaposleno odgovorno osebo za zagotavljanje skladnosti z zahtevami Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04).

(1) Uporabniki javnega vodovoda so fizične in pravne osebe ter osebe javnega prava, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda za katerekoli namene, tudi za požarnovarnostno funkcijo.
(2) Vsi uporabniki javnega vodovoda imajo pravico do oskrbe s kakovostno pitno vodo pod enakimi pogoji, ki so določeni z zakonodajo in s predpisi Občine Radeče oziroma upravljavca javnega vodovoda.

(1) Upravljalec v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi Pravila o projektiranju, tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda, ki ga potrdi župan Občine Radeče.
(2) Pravila o projektiranju, tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda določa podrobnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javnega vodovoda na celotnem območju Občine Radeče.

(1) Na podlagi javnega pooblastila upravljavec opravlja na področju Občine Radeče naslednje naloge v zvezi z opravljanjem javne službe po tem odloku:
– izdaja mnenja k predlogom za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
– izdaja projektne pogoje, smernice in mnenja, vse v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– izdaja soglasja k projektnim rešitvam,
– soglasja za priključek.
(2) Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev listin iz prejšnjega odstavka naslednjo dokumentacijo:
a) k vlogi za pridobitev projektnih pogojev:
– lokacijsko informacijo,
– idejno zasnovo predvidene gradnje,
– situacijo obstoječega stanja,
– situacijo v merilu 1:500 z vrisanimi objekti ter vsemi komunalnimi napravami in objekti, ki se ali se bodo nahajali na lokaciji,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode,
– strokovno poročilo o vplivih na okolje v primerih, ko je to določeno s predpisi;
b) k vlogi za soglasje k projektnim rešitvam in projektni dokumentaciji za spremembo namembnosti, rekonstrukciji in odstranitvi objektov:
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, s projektom za priključitev na javni vodovod,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– izvedbeni načrt interne strojne (vodovodne) napeljave;
c) k soglasju za priključitev, če ni bilo že izdano v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje oziroma dokaz o pravici graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora,
– katastrski načrt (načrt parcele),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– izvedbeni načrt interne strojne (vodovodne) napeljave,
– projekt vodovodnega priključka,
– dovoljenje občine oziroma države za prekop cestišča,
– služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek;
d) k soglasju za začasni priključek:
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– lokacijsko informacijo oziroma drug ustrezen dokument (odločbo ipd.) upravnega organa o začasnem objektu,
– opis dejavnosti z navedbo predvidene porabe vode in času trajanja priključka,
– projekt vodovodnega priključka,
– služnostne pogodbe z lastniki parcel, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– dokazilo o zagotavljanju odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode;
e) projektne pogoje izdaja upravljavec tudi k tistim gradnjam objektov, ki se priključujejo na lasten vir oskrbe s pitno vodo, kakor tudi v primerih, ko za objekt ne potrebuje vode in v primerih, kadar je potrebna prestavitev cevovoda zaradi gradnje objekta.
(3) Za pridobitev soglasja za obstoječe zgradbe se uporablja c) točka tega člena, gradbenega dovoljenja pa ni potrebno predložiti, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967.
(4) V primeru, da kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda ne omogočajo novih priključkov, je upravljavec dolžan uporabnika in Občino Radeče seznaniti o trenutnih razmerah ter o pogojih, pod katerimi bi bila priključitev možna.
(5) Upravljavec ne izda soglasja za priključitev na javni vodovod, če odvod odpadnih vod ni ustrezno urejen oziroma bi lahko povzročil onesnaženje vira pitne vode.
(6) Upravljavec mora v soglasjih uporabniku javnega vodovoda določiti:
1. minimalne odmike objektov od vodovodnega omrežja,
2. pogoje in navodila za zaščito javnega vodovoda pred vplivom ostalih objektov, posebno novogradenj,
3. pogoje glede trase, globine in profila priključnega omrežja ter priključno mesto na javni vodovod,
4. podatke o zahtevanem profilu in tipu vodomera,
5. podatke o lokaciji, obliki in velikosti vodomernega jaška,
6. pogoje križanj komunalnih in drugih vodov z javnim vodovodom ter potrebne odmike objekta od vodovodnih objektov in naprav.
(7) V primeru novogradenj je upravljavec poleg pogojev v soglasjih iz prejšnjih odstavkov dolžan predpisati še:
1. zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na ožjem, širšem ali vplivnem območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali vodnih virov, predvidenih za zajem pitne vode,
2. pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa vodovoda,
3. druge zahteve, ki so pomembne za delovanje in razvoj oskrbe z vodo.

Pri načrtovanju komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja je treba zagotoviti, da se nov javni vodovod priključi na obratujoči javni vodovod. V nasprotnem primeru je potrebno upoštevati določila o racionalni rabi vode, kot to določa pravilnik.

(1) Pri načrtovanju in zagotavljanju odvzema pitne vode iz vodovodov je treba upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.
(2) Uporabnik se sme oskrbovati s pitno vodo iz javnega vodovoda samo na način, ki ne poslabšuje pogojev oskrbe z vodo drugih uporabnikov priključenih na javni vodovod ali ne poslabšuje kakovosti vode v javnem vodovodu.
(3) Če objekti in naprave javnega vodovoda ne morejo zagotavljati oskrbe s pitno vodo sočasno z zagotavljanjem pogojev hidrantnega omrežja v skladu s predpisom, se na dogovorjena mesta postavijo hidranti, ki so namenjeni izključno za polnjenje gasilskih cistern v primeru požara.

(1) Javne vodovode je treba načrtovati tako, da imajo zagotovljene rezervne zmogljivosti virov pitne vode, s katerimi se povečujeta zanesljivost in varnost obratovanja javnega vodovoda, pri čemer je treba upoštevati razvojne potrebe oskrbovalnega območja, ki ga javni vodovod oskrbuje s pitno vodo.

(1) Predvideno poselitveno območje mora biti pred dajanjem v uporabo novih stavb ali gradbenih inženirskih objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, opremljeno z javnim vodovodom skladno z določbami pravilnika in tega odloka.
(2) Na poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti stavb ali gradbenih inženirskih objektov na javni vodovod, če na območju ni zagotovljenega odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisom, ki ureja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne in padavinske vode.
(3) Na obstoječem ali predvidenem poselitvenem območju upravljavec javnega vodovoda ne sme priključiti na javni vodovod nestanovanjskih stavb ali gradbenih inženirskih objektov, če lastnik stavbe oziroma inženirskega objekta ni pridobil vodnega dovoljenja in gre za rabo vode iz javnega vodovoda, za katero je treba pridobiti vodno dovoljenje.

Objekti in naprave upravljavca so:
a) sekundarni vodovod (sekundarno vodovodno omrežje in naprave):
– omrežje in naprave za neposredno priključevanje uporabnikov na stanovanjskem ali drugem območju (industrijsko območje, turistično območje, manjše naselje);
– omrežje in naprave za preprečevanje požarov (hidrantno omrežje);
– omrežje za vzdrževanje javnih površin;
– črpališča in naprave za dviganje ali zmanjševanje tlaka vode na sekundarnem omrežju;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na sekundarnem omrežju;
b) primarni vodovod (primarno vodovodno omrežje in naprave):
– na ureditvenem območju naselja (industrijskih območij, turističnih območij) kot so: vodnjaki, črpališča, prečrpališča, zajetja, naprave za bogatenje podtalnice;
– naprave za čiščenje in pripravo vode na primarnem omrežju;
– vodohrani;
– cevovodi od črpališč ali zajetij do sekundarnega vodovodnega omrežja ali vodohranov;
– cevovodi med posameznimi stanovanjskimi ali drugimi območji v ureditvenem območju naselja (industrijskimi območji, turističnimi območji, manjšimi naselji).

Objekti in naprave uporabnikov:
– interno vodovodno in hidrantno (požarno) omrežje, ki ga od javnega ločuje merilno (obračunsko) mesto ali s pogodbo dogovorjeno odjemno mesto;
– vodovodni priključek je spojna cev med sekundarnim oziroma primarnim omrežjem in obračunskim vodomerom, vključno s priključnim ventilom, odvzemnim jaškom ter vsemi vgrajenimi elementi in obračunski vodomer s pripadajočim ventilom pred njim in nepovratnim ventilom za njim;
– vodomerni jašek ali niša;
– interni hidranti, interni vodomeri, naprave za znižanje ali dvigovanje tlaka vode, vodni zbiralniki za sanitarno, požarno in industrijsko vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in drugi objekti in naprave, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom ali pogodbeno dogovorjenim odjemnim mestom.
– objekti in naprave uporabnikov so v lasti oziroma osnovno sredstvo uporabnikov, ki jih zgradijo na osnovi dovoljenja za gradnjo objekta na lastne stroške.

Naprave in objekti upravljavca se glede na namen uporabljajo za individualno ali za skupno rabo. Vse naprave in objekti so namenjeni za individualno rabo, razen tistih, za katere ta odlok izrecno določa, da so namenjeni skupni rabi.

(1) Naprave in objekti za skupno rabo so:
– objekti in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo v javni rabi (hidrant in hidrantna omrežja),
– vodovodna omrežja za vzdrževanje javnih površin.
(2) Vzdrževanje naprav in objektov za skupno rabo v lasti občine se financira iz sredstev proračuna občine.
(3) Upravljavec javne infrastrukture v lasti občine, je dolžan vsako leto, najkasneje do 30. novembra, za prihodnje leto, predložiti občinski strokovni službi, pristojni za okolje in prostor, finančno ovrednoten plan vseh del, ki so povezani z vzdrževanjem in obnavljanjem naprav in objektov opredeljenih v tem členu.

Upravljavec vzdržuje evidence vodovodnega omrežja skladno z veljavno zakonodajo. Upravljavec je dolžan trajno hraniti evidenco izdanih soglasij za priključitev objektov na javni vodovod.

(1) Priključek na javni vodovod je dovoljen samo s soglasjem, ki ga izda upravljavec v skladu z določili tega odloka in v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(2) Montažo vodovodnega priključka (instalacijska dela, tlačni preizkus in montažo vodomera) na javni vodovod, razen zemeljskih in ureditvenih del, lahko izvede le upravljavec oziroma s soglasjem upravljavca za taka dela usposobljen izvajalec.
(3) Izdelava vodovodnega priključka se izvede na stroške uporabnika, prav tako tudi prva vgradnja vodomera na obstoječih priključkih. Po končani gradnji uporabnik vodovodni priključek brezplačno prenese v upravljanje upravljavcu. Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora vzdrževati priključek stavbe na sekundarni vodovod, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati v skladu s tarifo za storitve vzdrževanja priključkov stavbe na sekundarni vodovod.
(5) Stroški kontrole, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera so breme uporabnika. Stroški se zaračunavajo v obliki mesečne števnine.
(6) Popravilo vodovodnega priključka lahko opravi le upravljavec. Če je vodomer nameščen v objektu ali če vodomer ni vgrajen, uporabnik nosi stroške gradbenih del popravila v objektu.
(7) Vodomerni jašek mora biti za vse novogradnje izven stavbe.

(1) Ceno storitev za vzdrževanje priključka stavbe in za števnino oblikuje upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine.
(2) Vzdrževanje priključka stavbe je plačilo storitve upravljavca, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za preverjanje izvedbe in delovanja cevovoda in opreme priključka stavbe na sekundarni vodovod, vodenje predpisanih evidenc o opremi priključkov stavb, trasah teh priključkov ter njihovo investicijsko in tekoče vzdrževanje.
(3) Števnina je plačilo storitve, ki jo mesečno plačujejo uporabniki, uporablja pa se za vzdrževanje, overjanje in zamenjavo vodomerov.

(1) Na poselitvenem območju, kjer je zgrajen, se gradi ali rekonstruira javni vodovod, je priključitev na javni vodovod obvezna. Lastnik stavbe ali gradbeno inženirskega objekta mora zaradi oskrbe s pitno vodo zagotoviti izvedbo priključka stavbe ali gradbeno inženirskega objekta na sekundarni vodovod.
(2) Na poselitvenem območju, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja s storitvami javne službe, lahko lastnik stavbe zagotovi oskrbo s pitno vodo iz zasebnega vodovoda, namenjenega lastni oskrbi s pitno vodo, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– da je oddaljenost stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta od javnega vodovoda večja od 200 m ali
– da je izvedba priključka stavbe oziroma gradbenega inženirskega objekta na javni vodovod povezana z nesorazmernimi stroški.
(3) Upravljavec mora obvestiti uporabnika, da je obvezna priključitev njegovega objekta na javni vodovod in jim posredovati pogoje za izdajo soglasja za vodovodni priključek.
(4) Dokler upravljavec ne zagotovi ustreznih pogojev, navedenih v tem odloku, priključitev na javni vodovod ni obvezna.

(1) Upravljavec je dolžan izvesti priključek individualnem stanovanjskem objektu in dobavljati vodo uporabniku, če uporabnik:
– izpolnjuje vse pogoje iz soglasij,
– predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka,
– predloži gradbeno dovoljenje za objekt,
– poda naročilo za izvedbo priključka.
(2) Upravljavec je dolžan izvesti priključek na več stanovanjski, več namenski ali javni objekt in dobavljati vodo, če lastnik oziroma uporabnik;
– izpolnjuje vse pogoje iz soglasij,
– predloži gradbeno dovoljenje za objekt,
– predloži dokazilo o plačanem znesku komunalnega prispevka,
– predloži atest o brezhibnosti vodovodnega priključka in interne vodovodne instalacije,
– predloži potrdilo o dezinfekciji interne vodovodne instalacije,
– poda naročilo za izvedbo priključka.
(3) Uporabnik vode s plačilom komunalnega prispevka ne pridobi razpolagalne pravice na vodovodu.
(4) Upravljavec je dolžan izvesti priključek v roku 10 dni po izpolnitvi pogojev za priključitev, če vremenski pogoji dopuščajo kvalitetno izvedbo.
(5) Na javni vodovod se mora priključiti vsako odjemno mesto posebej.

(1) Uporabnik oziroma investitor si mora pridobiti soglasje upravljavca za vse gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije, ki bi imele zaradi svoje lokacije posledice ali vpliv na objekte in naprave za oskrbo s pitno vodo.
(2) Uporabnik oziroma investitor, izvajalec, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dela v varovalnem pasu vodovodnega omrežja ali naprav, si morajo za ta dela pridobiti soglasje upravljavca ter pokriti vse s tem nastale stroške, vključno z upravljavčevim nadzorom in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane vodovodno omrežje ali naprave nepoškodovane.
(3) Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak in posledično vse stroške, ki pri tem nastanejo. Sanacijo poškodb izvaja izključno upravljavec ali strokovno usposobljena oseba, ki jo pooblasti upravljavec.

Uporabnik ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno vodovodno instalacijo ali na svoj vodovodni priključek brez soglasja upravljavca.

Podrobnejši pogoji izvedbe vodovodnega priključka se določijo v Pravilih o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda na območju Občine Radeče.

(1) Izvajalec del na javnem vodovodu je upravljavec ali strokovno usposobljena oseba, ki jo pooblasti upravljavec.
(2) Ne glede na izvajalca del, ki posega v javno vodovodno omrežje, mora upravljavec zagotoviti strokovni nadzor nad deli v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, izvajalec del pa mora kriti nastale stroške.
(3) Navezave novih vodovodnih cevovodov na obstoječe vodovodno omrežje, sme izvajati izključno samo upravljavec javnega vodovodnega sistema.

(1) Za prenos zgrajenega vodovodnega infrastrukturnega sistema, ki ima status javnega vodovoda, v upravljanje upravljavcu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
a) vodovod, ki se predaja, mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, vpis v kataster in evidenco priključkov in hidrantov, vpis v evidenco osnovnih sredstev in navedbo njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, odlok o zaščiti vodnega vira, vodno dovoljenje);
b) vsi vgrajeni obračunski vodomeri morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje;
c) izračunani morajo biti stroški vzdrževanja vodovoda, ki se predaja in stroški v zvezi s prevzemom;
d) sprejet in ocenjen mora biti program sanacije, avtomatizacije in razvoja vodovoda, ki se prevzema in zanj izdelan predračun;
e) izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetih naprav. Do vgraditve obračunskih vodomerov, se uporabnikom zaračunava povprečna poraba vode v količini 4 m³/osebo na mesec.
(2) Postopek prevzema mora biti izveden in dokumentiran z zapisnikom o primopredaji, ki vsebuje dokumentacijo, evidence, knjigovodske podatke, blagajniške podatke, listine o lastništvu, podatke o terjatvah in dolgovih in ostale poslovne zadeve. Prevzem zapisnika o primopredaji podpišeta lastnik vodovoda in upravljavec vodovoda.
(3) Postopek prevzema po pooblastilu občine lahko opravi tudi upravljavec javnih vodovodov. Prevzem se opravi z zapisnikom.
(4) Za prevzem ostalih vodovodnih infrastrukturnih sistemov se smiselno uporabljajo določbe tega člena.

Viri financiranja javne službe so:
– prihodki storitev oskrbe s pitno vodo,
– sredstva občinskega proračuna,
– drugi viri.

(1) Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. Z velikimi porabniki vode lahko upravljavec sklene posebno pogodbo o meritvi porabljene vode.
(2) V času gradnje gradbenih objektov se izvede gradbiščni priklop vode za čas največ dveh let. V času uporabe gradbiščnega priklopa se zaračunava gospodarska tarifa porabe pitne vode.
(3) Po preteku roka za gradbiščni priklop mora uporabnik podati pisno zahtevo za podaljšanje gradbiščnega priklopa na sedežu upravljavca, sicer upravljavec gradbiščni priklop prekine.

(1) Vsakemu novemu uporabniku namesti upravljavec vodovoda obračunski vodomer. Stroški nabave in namestitve obračunskega vodomera bremenijo uporabnika.
(2) Tip in velikost vodomera se določi v skladu s projektom. Mesto namestitve vodomernega jaška določi upravljavec. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
(3) Vsak obračunski vodomer mora pristojni organ pregledati in žigosati.
(4) Upravljavec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in za menjavo.
(5) Stroški kontrole, umerjanja, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera bremenijo uporabnika v obliki tarifnega sistema obračuna, ki jo upravljavec mesečno zaračunava uporabnikom.

(1) Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti vedno dostopen delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za redne preglede. Vsako okvaro na priključku ali vodomeru mora uporabnik prijaviti upravljavcu.
(2) Uporabnik ima poleg rednih pregledov, pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti obračunskega vodomera, kolikor dvomi v njegovo točnost. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
(3) Vsi stroški, ki nastanejo na vodomeru ali na priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. Okvaro lahko sanira izključno upravljavec.
(4) Če upravljavec ugotovi nedovoljen način rabe pitne vode, spremeni lokacijo priključne cevi in vodomernega jaška ali če zaradi poškodbe vodomera ni mogoče izvesti odčitavanja obračunskega vodomera, si mora uporabnik pri upravljavcu ponovno pridobiti soglasje za priključitev na vodovodno omrežje.

Vodomeri v interni napeljavi, ki so nameščeni za obračunskim vodomerom, služijo uporabniku ali upravljavcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih upravljavec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčitava za obračun stroškov, razen če upravljavec javnega vodovoda in upravljavec internega vodovoda skleneta o tem posebno pogodbo.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po odčitavi obračunskega vodomera.
(2) Cena storitve oskrbe s pitno vodo se določi skladno s predpisi o oblikovanju cen komunalnih storitev in mora biti oblikovana tako, da v celoti pokriva stroške izvajanja javne službe. Ceno oblikuje upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo in v soglasju s pristojnim organom občine.

(1) Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se obračunava v kubičnih metrih po odčitku vsakega obračunskega vodomera posebej.
(2) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, pa nimajo vgrajenih vodomerov, se za te uporabnike obračuna pavšal 15 m³/osebo na mesec.
(3) Upravljavec vsake 3 mesece izvede obračun porabljene vode za vsakega uporabnika. Pri pravnih osebah z višjo porabo vode opravi odčitavo obračunskih vodomerov praviloma mesečno, brez upoštevanja števila odčitkov zaradi spremembe cene, okvar ali zamenjave vodomerov ipd.

Uporabniki – fizične in pravne osebe plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih mesečnih računov, ki so lahko tudi akontacije. Akontacija se določi na podlagi povprečne porabe vode v karakterističnem obdobju. Obračuni se izvajajo skladno z določili 36. člena tega odloka.

(1) Upravljavec je dolžan objaviti spremembo cene vode z obvestilom na krajevno običajen način.
(2) Sprememba cene vode se prične uporabljati po naslednjem 3 mesečnem obračunu.

(1) V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom, izda upravljavec račun pooblaščenemu upravljavcu internega vodovoda, kolikor je ta določen s pisnim soglasjem strank priključenih na internem vodovodnem priključku.
(2) V primerih, ko je na internem vodovodu več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, na katerem se meri poraba z enim obračunskim vodomerom in pooblaščeni upravljavec internega vodovoda ni določen, upravljavec javnega vodovodnega sistema izdaja račune za porabo vode lastniku nepremičnine.
(3) Pooblaščeni upravljavec internega vodovoda razdeli vrednost računa na porabnike v dogovorjenem razmerju med porabniki. Če več uporabnikov ne določi pooblaščenega upravljavca internega vodovoda, so vsi uporabniki solidarni dolžniki za plačilo računa.
(4) Upravljavec javnega in internega vodovoda se lahko dogovorita o izdajanju računov posameznim porabnikom na osnovi, med porabniki dogovorjenih razmerij in kriterijev.

(1) Uporabnik mora plačati račun v roku, navedenem na položnici oziroma na računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
(2) V primeru, da uporabnik ne poravna vrednost računa v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljavec dolžan pisno opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok za plačilo in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Opomini se praviloma pošiljajo vsake tri mesece.
(3) Če porabnik ne plača zneska računa na položnici oziroma računu niti v 30 dneh po izdanem opominu, lahko upravljavec prekine dobavo vode brez ponovnega opomina in prične postopek izterjave preko sodišča, o čemer pa mora biti uporabnik v poslanem opominu že opozorjen.

Uporabnik, ki se s prejetim računom ne strinja, lahko sporoči upravljavcu pisni ugovor na obračun najkasneje v osmih dneh po prejemu položnice oziroma računa. Upravljavec je dolžan pisno odgovoriti na ugovor porabnika v petnajstih dneh in v tem času ne sme prekiniti dobave vode. Ugovor ne zadrži plačila.

Upravljavec ima pravico brez povračila škode prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah vodovodnega omrežja, vendar mora o času trajanja prekinitve dobave vode, pravočasno obvestiti uporabnike preko sredstev javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno.

V primeru nepredvidenih okvar ima upravljavec za krajši čas pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila.

(1) Upravljavec ima pravico prekiniti dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikov v primerih:
– če stanje interne napeljave ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kakovost vode v vodovodnem omrežju,
– če je priključek na vodovod izveden brez soglasja ali ni v skladu s soglasjem upravljavca,
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik ne izboljša stanja,
– če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo ali če razširi svojo napeljavo,
– če uporabnik prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom ogrozi kvaliteto vode v napeljavi,
– če uporabnik onemogoča delavcu upravljavca odčitavanje, zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih napeljav, ki jih ta izvaja v skladu z določili tega odloka,
– če uporabnik brez privolitve upravljavca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka, glede na stanje ob priključitvi,
– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
– če uporabnik ne poravna stroškov po izdanem računu niti v 30 dneh po prejemu opomina pred prekinitvijo dobave vode,
– če z odvodom odpadne vode ali nedopustnim ravnanjem z odpadki, ki ogrožajo vire ali distribucijo vode, povzroča nevarnost onesnaževanja vode,
– če uporabnik pisno odpove priključek ali zahteva prekinitev dobave vode.
(2) Upravljavec zagotavlja minimalni standard dobave vode po predložitvi ustrezne embalaže na njegovem matičnem naslovu.
(3) Vse stroške prekinitve dobave oskrbe s pitno vodo iz tega člena, nosi uporabnik.

Dobava vode je prekinjena za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.

(1) Upravljavec ukine priključek tako da:
– fizično odstrani priključni ventil in cev,
– izbriše priključek iz katastra,
– vnese v evidenco uporabnikov njegovo ukinitev.
(2) Stroške ukinitve priključka nosi uporabnik.

Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni, v brezhibnem stanju in redno vzdrževani. Javne hidrante vzdržuje upravljavec na stroške lastnika infrastrukture.

(1) Odvzem vode iz javnih hidrantov je dovoljen le s soglasjem upravljavca v naslednjih primerih:
– čiščenje ulic, cest in trgov,
– zalivanje parkov in javnih nasadov,
– izpiranje kanalov,
– utrjevanje cestišč in druga gradbena dela,
– potrebe javnih prireditev,
– potrebe gasilskih vaj,
– polnjenje cistern za razvoz vode (suša ipd.)
(2) Za uporabo vode iz hidrantov se med uporabnikom in upravljavcem sklene posebna pogodba. Uporabnik mora imeti uporabnik tehnično brezhiben hidrantni nastavek.

Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju. V primeru poškodbe hidranta nosi vse stroške za popravilo okvare povzročitelj.

(1) Iz hidrantov se sme odvzemati voda brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. Zaradi registracije odvzete vode, je potrebno najkasneje naslednji delovni dan obvestiti upravljavca o odvzemu vode iz hidranta. Upravljavec po obvestilu nemudoma pregleda hidrant in o morebitnih poškodbah obvesti uporabnika hidranta.
(2) Za uporabo hidrantov v lasti uporabnika (interni hidranti), ki se napaja direktno iz javnega vodovoda in je brez vodomera, veljajo prav tako določbe tega poglavja. Te hidrante plombira upravljavec, vzdržuje pa jih lastnik na lastne stroške. O odstranitvi plombe mora uporabnik obvestiti upravljavca najkasneje naslednji delovni dan.

(1) Upravljavec je dolžan porabo vode stalno nadzirati. V primeru čezmerne porabe oziroma pomanjkanja vode, lahko izda navodilo za racionalno porabo vode, ki so ga uporabniki dolžni upoštevati.
(2) V primeru višje sile kot so potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad energije, velike okvare in podobno, ima upravljavec pravico brez povračila škode prekiniti ali zmanjšati dobavo vode. V teh primerih mora postopati skladno s sprejetimi načrti ukrepov za take primere in poročati pristojnim občinskim službam.

V primeru pomanjkanja vode na vodnem viru ali poškodb na objektih ali opremi vodovoda, zaradi katerih je ogrožena zmogljivost oskrbe s pitno vodo, lahko upravljavec vodovoda omeji odvzem vode iz vodovoda, pri čemer mora upoštevati, da ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred rabo vode za druge namene.

Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo isti vodni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje sile dolžni po potrebi zmanjšati uporabo vodnega vira ali dati svoje črpališče na razpolago za prednostno preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in za požarno varnost.

Upravljavec zagotavlja izvajanje notranjega nadzora na osnovah HACCP sistema, ki omogoča izvajanje vseh potrebnih ukrepov za vzpostavljanje stalnega nadzora za zagotavljanje kvalitete vode skladno z Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04). Analize pitne vode so dostopne vsakemu uporabniku na sedežu upravljavca.

Uporabnik lahko zahteva dodatno kontrolo kvalitete pitne vode z vzorčenjem na lastnem odjemnem mestu. V teh primerih je uporabnik tudi plačnik stroškov analiz kvalitete vode.

Upravljavec ima pri oskrbi z vodo poleg nalog iz 6. člena še naslednje obveznosti:
– zagotavljati mora normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati predlog za planiranje obnove, širitve in dopolnitve oskrbovalnega sistema in varovanja, zaščite in izkoriščanje vodnih virov,
– redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda,
– kontrolirati hišne priključke,
– redno vzdrževati obračunske vodomere in skrbeti za redne preizkuse skladno z veljavno zakonodajo ali na zahtevo uporabnika, kot to določa drugi odstavek 33. člena tega odloka,
– redno kontrolirati kakovost vode skladno s predpisi, ki urejajo to področje,
– kontrolirati ustreznost internega vodovodnega omrežja pred priključitvijo na javni vodovodni sistem,
– obveščati uporabnike o času trajanja in izvajanja ukrepov ob prekinitvah dobave vode v sredstvih javnega obveščanja, na krajevno običajen način ali neposredno,
– odčita vodomere in redno obračunava stroške po veljavnem tarifnem sistemu,
– izdajati soglasja in omogočiti priključitev na javni vodovod, kot to določa ta odlok,
– organizirati oskrbo v primeru izrednih razmer in poročati o nastopu izrednih razmer pristojnim občinskim organom,
– sistematično pregledovati omrežje ter redno spremljati izgube vodovodnega sistema,
– preizkušati in vzdrževati hidrante,
– pri posegih v prostor upoštevati pogoje o varstvu vodnih virov in ukrepih za zavarovanje pitnih voda na območju Občine Radeče,
– javne vodovode načrtovati tako, da potekajo po javnih prometnih površinah in intervencijskih poteh na način, ki omogoča vzdrževanje vodov in priključkov,
– zagotavljati, da se javni vodovodi gradijo iz atestiranih materialov in v skladu z geotehničnimi pogoji,
– voditi evidence opravljenih storitev javne službe v skladu s 25. členom Pravilnika,
– voditi evidence oskrbe s pitno vodo iz zasebnih vodovodov v skladu s 26. členom Pravilnika,
– izdelati program oskrbe s pitno vodo in ga izvajati v skladu z 28. členom Pravilnika,
– posredovati poročilo o izvajanju javne službe v skladu z 29. členom Pravilnika o oskrbi s pitno vodo.

Uporabniki imajo naslednje obveznosti:
– predhodno pridobiti soglasje upravljavca za priključitev na javni vodovod (21. člen tega odloka),
– priključiti se na javni vodovod v skladu s VI. poglavjem tega odloka,
– redno vzdrževati interno napeljavo, vodomerni jašek ali nišo in interne hidrante, jih zaščititi pred zmrzovanjem in redno čistiti dostope do njih zaradi snega, ledu in ostalega materiala,
– zaščititi pred zmrzovanjem obračunski vodomer,
– dovoliti upravljavcu vstop v objekt, kadar gre za odčitavanje in vzdrževanje vodomera, ugotavljanje vzrokov motenj ali okvar, meritve tlakov ali odvzema vzorcev vode,
– obvestiti upravljavca o vseh okvarah na javnem vodovodu, priključku in vodomerih in o odjemu vode iz požarnih hidrantov,
– pisno obveščati upravljavca o spremembi naslova, lastništva in spremembah na objektu, ki imajo vpliv na odvzem in obračun vode v roku 8 dni od nastanka spremembe, ki je mogoča šele po poravnavi vseh zapadlih obveznosti,
– redno plačevati stroške oskrbe s pitno vodo na podlagi izdanih računov,
– urejati medsebojno delitev stroškov, kadar imajo uporabniki obračun preko enega obračunskega vodomera in sporočati upravljavcu naslovnika in plačnika računov,
– upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru izrednih razmer ali upravičene prekinitve dobave vode,
– pridobiti soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi in popravilih internega omrežja,
– povrniti škodo povzročeno na javnem vodovodu, zaradi izvajanja del na uporabnikovih objektih, zemljiščih ali zaradi motenj, povzročenih z nenormalnim odvzemom vode ali povratnim učinkom na kvaliteto vode v javnem vodovodu.

(1) Kdor gradi, opravlja vzdrževalna dela, rekonstrukcije in druga dela ob vodovodnem omrežju, mora pred pričetkom del, ki potekajo v varovalnem pasu vodovoda (v razdalji 1,5 m od osi vodovodnega cevovoda) pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda h gradnji in poskrbeti za zakoličenje obstoječe vodovodne napeljave. Pri izvajanju del na svojih objektih in napravah mora izvajalec zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane.
(2) Na napravah javnega vodovoda se ne sme graditi, postavljati objektov ali nasipavati materiala, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali objektih in ovira njihovo delovanje in vzdrževanje.
(3) Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s pisnim soglasjem upravljavca. vodovodnega sistema in pod pogoji, ki jih določi upravljavec. Pri trajni spremembi okolice mora investitor poskrbeti, da se prilagodijo elementi in globina vodovodnega omrežja novi niveleti terena, ki se določi v soglasju upravljavca.
(4) Nastali stroški bremenijo investitorja.

(1) Izvajalci del pri vzdrževanju, rekonstrukciji ali gradnji cest, ulic, trgov in drugih objektov morajo pred začetkom del pridobiti soglasje upravljavca javnega vodovoda. Po zaključku del morajo vzpostaviti vodovodno omrežje in naprave v prvotno stanje.
(2) Upravljavci drugih komunalnih instalacij (PTT, elektro, javna razsvetljava, toplovod, plinovod, kabelska TV, kanalizacija itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave in objekti nepoškodovani.

(1) V okviru lastne oskrbe s pitno vodo iz zasebnega vodovoda mora upravljavec zasebnega vodovoda na celotnem oskrbovalnem območju zagotoviti:
a) oskrbo s pitno vodo vsem porabnikom pitne vode pod enakimi pogoji v skladu s predpisi, ki urejajo oskrbo s pitno vodo;
b) redno vzdrževanje objektov in opreme zasebnega vodovoda;
c) vzdrževanje zasebnega hidrantnega omrežja in hidrantov priključenih nanj, v skladu s predpisom, ki na področju varstva pred požari ureja obratovanje hidrantnih omrežij;
d) nadzor priključkov stavb na zasebni vodovod;
e) monitoring količine iz vodnih virov odvzete pitne vode zaradi obratovanja zasebnega vodovoda v skladu s pogoji iz vodnega dovoljenja za rabo vode iz vodnih virov;
f) obvezno udeležbo pri izobraževanju upravljavcev zasebnih vodovodov, ki ga organizira izvajalec javne službe;
g) meritve količin dobavljene vode in obračun storitev.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda ne more izdajati projektnih pogojev in soglasij k projektnim rešitvam ter smernic in mnenj v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(1) Za stavbe, ki so v skladu z določbami tega pravilnika oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov, mora upravljavec javnega vodovoda za območje občine, v okviru javne službe zagotoviti:
a) vodenje evidenc zasebnih vodovodov;
b) vodenje evidenc zasebnih hidrantnih omrežij in hidrantov, priključenih na njih, če so oskrbovani iz zasebnih vodovodov;
c) vodenje evidenc vodnih virov in količin, ki se uporabljajo za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz zasebnih vodovodov;
d) vodenje evidenc stavb, ki so oskrbovane s pitno vodo iz zasebnih vodovodov.
(2) Upravljavec zasebnega vodovoda mora na zahtevo izvajalca javne službe podatke iz prejšnjega odstavka tega člena posredovati v zahtevani obliki v roku 30 dni od prejema zahteve.
(3) Stroški priprave podatkov v digitalni obliki, kot jo zahteva upravljavec javnega vodovoda za vodenje evidence zasebnih vodovodov, bremenijo uporabnike storitev zasebnega vodovoda.
(4) Upravljavec javnega vodovoda mora dokumentacijo o evidencah v skladu z določili tega člena trajno hraniti.

Z globo 1.400,00 € se kaznuje za prekršek upravljavec, če:
a) ne dopusti priključitve, čeprav so izpolnjeni pogoji iz 24. člena tega odloka,
b) prekine dobavo vode v nasprotju z 44. členom tega odloka,
c) ne izpolnjuje obveznosti iz 6., 56. in 61. člena tega odloka.

(1) Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek uporabnik, če:
a) se priključi na javni vodovod brez soglasja upravljavca (21. člen),
b) se ne priključi in ne uporablja javnega vodovoda, kjer je to obvezno (23. člen),
c) prekine dobavo vode drugemu uporabniku ali z nestrokovnim delom ogrozi kvaliteto vode v napeljavi (44. člen),
d) ravna v nasprotju s 33. členom tega odloka,
e) odvzema vodo iz hidrantov v nasprotju z 48. členom,
f) ne izpolnjuje obveznosti iz 57. člena tega odloka,
g) ravna v nasprotju z 58. členom tega odloka.
(2) Z globo 1.400,00 € se za prekrške iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, z globo 400,00 € pa odgovorna oseba te pravne osebe.

(1) Z globo 1.400,00 € se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ravna v nasprotju z 58. členom tega odloka.
(2) Z globo 400,00 € se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1) Inšpekcijski nadzor nad spoštovanjem določb tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe. Pooblaščena oseba Medobčinskega inšpektorata – Skupnega prekrškovnega organa občinskih uprav občin Bistrica ob Sotli, Brežice, Krško, Radeče in Sevnica izvaja ukrepe iz točke a in b 62. člena ter 63. in 64. člena tega odloka.
(2) Pooblaščeni delavci upravljavca pa opravljajo strokovni nadzor.

Upravljavec in uporabniki vodovodnega omrežja, ki je v lasti Občine Radeče, se morajo zahtevam tega odloka prilagoditi najkasneje v roku enega leta po začetku veljave tega odloka.

(1) Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Radeče začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem njegove uveljavitve preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Radeče (Uradni list RS, št. 35/01).