Na podlagi petega odstavka 92. člena, drugega odstavka 94. člena in 96. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom za zdravje

Ta pravilnik določa način in vsebino obravnave v skupnosti, vlogo koordinatorja obravnave in multidisciplinarnega tima ter vsebino, pogoje in način opravljanja izpita za koordinatorja obravnave v skupnosti.

Obravnava v skupnosti je postopek izvajanja socialno varstvenih, zdravstvenih ali drugih storitev in programov pomoči osebam, ki ne potrebujejo več zdravljenja v psihiatrični bolnišnici ali nadzorovani obravnavi, vendar potrebujejo pomoč pri psihosocialni rehabilitaciji, vsakdanjih opravilih, urejanju življenjskih razmer in vključevanju v vsakdanje življenje na podlagi načrta obravnave.

(1) Strokovni delavec psihiatrične bolnišnice ali koordinator nadzorovane obravnave mora najmanj tri tedne pred odpustom osebe iz psihiatrične bolnišnice ali pred zaključkom nadzorovane obravnave, oziroma takoj, ko meni, da so nastopili pogoji, da se koordinator obravnave v skupnosti (v nadaljnjem besedilu: koordinator) poveže z osebo, obvestiti center za socialno delo, ki je pristojen za obravnavo v skupnosti, da bo oseba, ki naj bi se obravnavala v skupnosti, odpuščena, oziroma bo njena nadzorovana obravnava zaključena.
(2) Za obravnavo v skupnosti je v posameznem primeru pristojen center za socialno delo (v nadaljnjem besedilu: CSD), kjer ima oseba prijavljeno stalno bivališče, razen če se z načrtom obravnave v skupnosti na predlog osebe dogovori drugače.

Koordinator po prejemu obvestila iz prejšnjega člena obišče osebo ter njo in njenega zastopnika seznani z možnostjo obravnave v skupnosti.

(1) V skupnosti se lahko obravnava oseba, ki pisno privoli v pripravo načrta obravnave v skupnosti (v nadaljnjem besedilu: načrt). Če ima oseba zakonitega zastopnika, lahko v pripravo načrta pisno privoli njen zakoniti zastopnik.
(2) Pisna privolitev v obravnavo v skupnosti se poda na posebnem obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika.
(3) V primeru, ko oseba v pripravo načrta ne privoli, koordinator naredi uradni zaznamek.

(1) Z osebo, ki je privolila v obravnavo v skupnosti, koordinator takoj po privolitvi začne pripravljati predlog načrta.
(2) V primeru, ko oseba, ki končuje zdravljenje v psihiatrični bolnišnici ali v nadzorovani obravnavi in je privolila v obravnavo v skupnosti, po odpustu nima zagotovljenega bivanja, koordinator prednostno izdela predlog rešitve glede njene ustrezne namestitve.

(1) Na podlagi dogovora z osebo in v skladu s cilji, ki jih je oseba opredelila za organiziranje svojega življenja v skupnosti, koordinator predlaga člane multidisciplinarnega tima. Multidisciplinarni tim vodi koordinator za vsak posamezni primer posebej. Tim sestavljajo stalni in nestalni člani tima. Člane multidisciplinarnega tima imenuje CSD.
(2) Stalna člana multidisciplinarnega tima sta poleg koordinatorja še psihiater in socialni delavec kot predstavnika za osebo krajevno pristojnega CSD.
(3) Kadar koordinator skupaj z osebo presodi, da je poleg stalnih članov v multidisciplinarni tim potrebno vključiti še druge člane – najbližjo osebo, patronažno sestro, predstavnike nevladnih organizacij in druge, ki lahko vplivajo na potek obravnave v skupnosti, jih pozove k sodelovanju v multidisciplinarnem timu. Oseba in/ali njen zakoniti zastopnik lahko sodelujeta na vseh sejah multidisciplinarnega tima.

(1) Člani tima so se dolžni udeleževati sej na podlagi vabila, ki ga pošlje koordinator. Vabilo na sejo se pošlje tudi osebi in/ali njenemu zakonitemu zastopniku. Tim se sestaja na sejah, kjer obravnava predlog načrta Glede na okoliščine primera lahko člani tima komunicirajo tudi na drug primeren način (preko telefona, elektronske pošte, ipd.).
(2) Na sejah se o delu tima piše zapisnik, ki vsebuje potek seje, obravnavane predloge tima in sprejete sklepe. Če člani tima komunicirajo na drug primeren način, o poteku dogovorov naredi zapis koordinator. Zapis je uradni dokument, varovan v skladu s predpisi, ki urejajo zbiranje in varstvo osebnih podatkov ter vodenje in hranjenje dokumentacije. Zapis se posreduje vsem članom tima. Na sejah tima je javnost izključena.

(1) Pri oceni situacije in oblikovanju ciljev za življenje v skupnosti ugotavljata oseba in koordinator potrebne oblike pomoči in podpore.
(2) Načrt vsebuje:
– zapis ocene situacije osebe,
– ugotovitev potreb osebe,
– cilje obravnave,
– ukrepe za njihovo doseganje,
– predlog izvajalcev ukrepov,
– časovno opredelitev izvajanja načrta,
– način spremljanja, evalvacije izvajanja ukrepov.
– finančno ovrednotenje.

(1) V načrtu obravnave v skupnosti oseba in koordinator pripravita predloge ciljev in ukrepov, ki se nanašajo na naslednja področja:
– urejanje stanovanjskih oziroma bivalnih razmer,
– urejanje socialne varnosti,
– urejanje zaposlitve in dela,
– urejanje podpore pri opravljanju temeljnih in podpornih dnevnih opravil,
– urejanje podpore pri zagotavljanju socialnih stikov in družabnosti.
(2) Glede na ugotovljene potrebe in oblike pomoči za osebe se v načrtu lahko opredelijo tudi druga področja, ki so pomembna za vključevanje osebe v skupnost.

Oseba in koordinator pri pripravi predloga ukrepov za izvajanje ciljev, določenih v načrtu, proučita vse možnosti in poiščeta, v kolikor je to potrebno, tudi začasne rešitve za dosego ciljev.

(1) Ko se oseba in multidisciplinarni tim dogovorita o vsebini načrta, ga oseba in koordinator potrdita s podpisom. Ta načrt na predlog koordinatorja sprejme CSD.
(2) Rok za pripravo načrta ne sme biti daljši od trideset dni od pisne privolitve osebe.

(1) Koordinator po šestih mesecih izvajanja načrta skupaj z osebo oceni izvajanje in pripravi morebitne dopolnitve načrta.
(2) Če koordinator ali oseba ocenita, da je potrebna ocenitev izvajanja načrta prej kot v roku iz prejšnjega odstavka in da je potrebno pripraviti morebitne spremembe načrta, skličeta multidisciplinarni tim in ga seznanita z dosedanjim izvajanjem načrta ter predlagata potrebne spremembe.
(3) Pobudo za spremembo načrta lahko predlaga tudi najbližja oseba ali član multidisciplinarnega tima. Spremembo načrta sprejme CSD.

(1) Obravnava v skupnosti za osebo preneha:
– če oseba in koordinator ugotovita, da ni več potrebe po obravnavi v skupnosti,
– če oseba pisno izjavi, da ne želi več obravnave v skupnosti,
– če oseba ne sodeluje pri izvajanju načrta.
(2) O prenehanju obravnave v skupnosti CSD sprejme sklep.

(1) Če je oseba med izvajanjem načrta ponovno hospitalizirana ali vključena v nadzorovano obravnavo, se izvajanje načrta začasno prekine.
(2) Po končanem ponovnem zdravljenju ali po končani nadzorovani obravnavi multidisciplinarni tim skupaj z osebo ponovno preveri načrt in pripravi morebitne spremembe.

(1) Za koordinatorja se lahko določi posameznik, ki ima najmanj visoko izobrazbo zdravstvene, psihološke, socialne, pedagoške ali druge ustrezne smeri, ima opravljen izpit za koordinatorja in ima najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju varovanja duševnega zdravja, socialnega varstva, zdravstva ali v nevladnih organizacijah, ki izvajajo programe duševnega zdravja ter ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora.
(2) Kot druga ustrezna smer iz prejšnjega odstavka se prizna izobrazba sociološke, teološke z ustrezno specializacijo in pravne smeri.

(1) Kandidat za koordinatorja mora opraviti izobraževanje za strokovni izpit, ki traja največ 60 ur, pri čemer je teoretičnemu delu izobraževanja namenjenih največ 44 ur, praktičnemu delu izobraževanja pa največ 16 ur.
(2) Izvajalca izobraževanja izbere minister, pristojen za socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister), v skladu s postopki javnega naročanja.

Izobraževanje za izpit vsebuje naslednje sklope:
a) temeljne pojme, teorije in koncepte, pri čemer je poudarek na:
– poznavanju strateških dokumentov, in zakonodaje, ki ureja položaj oseb s težavami v duševnem zdravju,
– temeljnih pojmih duševnega zdravja, ki zajemajo tudi osnove medicinskega razumevanja duševnih motenj (klasifikacij duševnih motenj, obravnave duševnih stisk, uporabe psihofarmakov in drugih zdravstvenih posegov),
– individualizaciji pri oblikovanju storitev pomoči in podpore,
– konceptu tveganja, nevarnosti in zmanjševanju škode,
– načelu izvedenstva uporabnika storitev;
b) metode in načela pri koordinaciji obravnave v skupnosti, pri čemer je poudarek na:
– ravnanju v primeru dvojnih diagnoz,
– koordinaciji mreže, storitev in struktur,
– koordinaciji in vodenju strokovnih timov,
– delu s kriznim timom in intervencijami,
– evalvaciji storitev,
– oskrbi in preskrbi,
– strokovni refleksiji lastne prakse in sposobnosti iskanja pomoči zase,
– oblikovanju inovativnih strokovnih pristopov in rešitev na področju služb za duševno zdravje,
– strateškemu razmišljanju in ravnanju;
c) informiranje, delo s podatki in spremljanje, pri čemer je poudarek na:
– pridobitvi spretnosti za zbiranje informacij in posredovanju informacij uporabnikom na njim prilagojen način,
– spretnosti za javno predstavljanje in argumentiranje,
– beleženju in dokumentiranju,
– obveščanju in informiranju osebe, javnosti, strokovnih krogov, izvajalcev in drugih,
– vzpostavitvi sistema zbiranja, urejanja, vodenja, obdelave in interpretacije podatkov,
– problemski konferenci, timski konferenci, lokalnih akcijah,
– ugotavljanju sprotnih potreb in hitri oceni potreb.

(1) Izpit za koordinatorja je sestavljen iz praktičnega in teoretične dela.
(2) Praktični del izpita zajema predstavitev konkretnega primera pred komisijo.
(3) Teoretični del izpita zajema poznavanje predpisov in strateških dokumentov s področja socialnega varstva in duševnega zdravja ter zagovor konkretnega primera z dodatnimi vprašanji, potrebnimi za razjasnitev primera.

(1) Izpit se opravlja pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje minister za obdobje treh let. Člane komisije imenuje minister na podlagi javnega poziva. Član komisije mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo in 10 let delovnih izkušenj od tega vsaj 5 let na področju duševnega zdravja. Vsaj en član komisije mora imeti izkušnje s področja načrtovanja in koordiniranja storitev. Komisijo sestavlja po en član:
– s področja socialnega varstva,
– iz izvajalske sfere (zavodi, nevladne organizacije …) in
– s področja zdravstva.
(2) Predsednik komisije je njen član s področja socialnega varstva. Predsednika komisije za vsako izvedbo ločeno s sklepom določi predstojnik organa, ki izvaja strokovni izpit.
(3) O opravljenem izpitu izda ministrstvo potrdilo.
(4) Članom komisije za delo v komisiji pripada plačilo v višini, kot jo s sklepom določi minister.

(1) Stroške, povezane z izvajanjem izobraževanja krije ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.
(2) Stroške za opravljanje izpita krije kandidat sam.

Število koordinatorjev in območja njihovega delovanja določi minister s sklepom v enem mesecu od uveljavitve tega pravilnika.

Minister v roku enega meseca od uveljavitve tega pravilnika izbere izvajalca izobraževanja za izpit za koordinatorje.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.