Na podlagi drugega odstavka 25. člena in za izvrševanje 23. do 28. člena Zakona o duševnem zdravju (Uradni list RS, št. 77/08) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom za zdravje

Ta pravilnik ureja vsebino, pogoje in način opravljanja izpita za zastopnika oziroma zastopnico pravic oseb na področju duševnega zdravja (v nadaljnjem besedilu: zastopnik), natančneje opredeljuje način izbire s strani osebe v postopkih obravnave v oddelku pod posebnim nadzorom, varovanem oddelku in nadzorovani obravnavi (v nadaljnjem besedilu: oseba) ter podrobneje opredeljuje delo zastopnika.

Zastopnik je posameznik, ki varuje pravice, interese in koristi osebe.

(1) Za zastopnika je lahko imenovan posameznik, ki:
– ima najmanj visoko izobrazbo,
– opravljen izpit za zastopnika,
– pet let delovnih izkušenj,
– ni pravnomočno obsojen na nepogojno kazen.
(2) Za delovne izkušnje iz tretje alinee prejšnjega odstavka se štejejo izkušnje v zvezi z duševnim zdravjem, ki so pridobljene na področju zdravstva, socialnega varstva in pri izvajanju programov duševnega zdravja.

(1) Kandidat za zastopnika mora opraviti izobraževanje za izpit za zastopnika, ki traja največ 60 ur, pri čemer je teoretičnemu delu izobraževanja namenjenih največ 44 ur, praktičnemu delu izobraževanja pa največ 16 ur.
(2) Izvajalca izobraževanja izbere minister, pristojen za socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister), v skladu s postopki javnega naročanja.

Izobraževanje za izpit vsebuje naslednje sklope:
– poznavanje strateških dokumentov in zakonodaje, ki ureja položaj oseb s težavami v duševnem zdravju,
– duševno zdravje in človekove pravice,
– stigme, predsodki, stereotipi,
– temeljni pojmi duševnega zdravja, ki zajemajo osnove razumevanja duševnih motenj,
– koncept zastopanja in njegovih različnih oblik,
– varovanje osebnih podatkov.

(1) Izpit za zastopnika je sestavljen iz praktičnega in teoretičnega dela in poteka v obliki preizkusa poznavanja zakonodaje in teorije s področja duševnega zdravja in zastopništva.
(2) Praktični del izpita zajema pripravo primera zastopništva, pri katerem mora pokazati poznavanje analize tveganja, uporabo postopkov mediacije in pogajanja.
(3) Teoretični del izpita zajema poznavanje predpisov in strateških dokumentov s področja duševnega zdravja in socialnega varstva ter zagovor praktičnega primera.

(1) Izpit se opravlja pred tričlansko komisijo, ki jo imenuje minister za obdobje treh let. Člane komisije izbere minister na podlagi javnega poziva. Član komisije mora imeti najmanj univerzitetno izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj, od tega vsaj 3 leta na področju duševnega zdravja. Komisijo sestavlja po en član:
– s področja socialnega varstva,
– s področja izvajalcev (zavodi, nevladne organizacije ...) in
– s področja zdravstva.
(2) Predsednik komisije je njen član s področja socialnega varstva. Predsednika komisije za vsako izvedbo ločeno s sklepom določi predstojnik organa, ki izvaja strokovni izpit.
(3) O uspešno opravljanem izpitu za zastopnika izda ministrstvo potrdilo.
(4) Šteje se, da ima tisti, ki ima opravljeno vsaj enoletno podiplomsko izobraževanje na področju duševnega zdravja, opravljen izpit za zastopnika po tem pravilniku.

(1) Zaradi ugotavljanja izpolnjevanja pogojev o opravljanju nalog zastopnika minister zagotovi izvajanje redne supervizije.
(2) Če minister na podlagi supervizije ugotovi, da zastopnik svojega dela ne opravlja skladno z zakonom in tem pravilnikom, ga razreši, potem ko pridobi mnenje ministra, pristojnega za zdravje.

(1) Stroške, povezane z izvajanjem izobraževanja, krije ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.
(2) Stroške za opravljanje izpita krije kandidat sam.
(3) Članom komisije za delo v komisiji pripada plačilo v višini, kot jo s sklepom določi minister.

Zastopnika imenuje minister na podlagi javnega poziva, v katerem določi podrobnejši način in postopek izbire, ter število zastopnikov in območje njihovega delovanja.

Minister imenuje komisijo za izbor zastopnika, ki na podlagi pogovora z vsakim kandidatom, na podlagi njegovih osebnih referenc, dolgotrajnosti delovanja na področju duševnega zdravja in izkušenj, ki jih ima na področju duševnega zdravja, pripravi predlog za imenovanje v skladu z javnim pozivom iz prejšnjega člena. Minister izmed kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. člena tega pravilnika in na podlagi predloga komisije imenuje takšno število zastopnikov, kot je določeno z javnim pozivom iz prejšnjega člena.

Zastopnik poleg nalog, za katere se z osebo dogovorita v pisnem pooblastilu, opravlja zlasti naslednje naloge:
– osebo na primeren način informira o pravici do dopisovanja in uporaba elektronske pošte,
– osebo na primeren način informira o pravici do pošiljanja in sprejemanja pošiljk,
– osebo na primeren način informira o pravici do sprejema obiskov,
– osebo na primeren način informira o pravici do uporabe telefona,
– osebo na primeren način informira o pravici do gibanja,
– daje osebi konkretne nasvete in pojasnila v zvezi z uveljavljanjem pravic iz prve do pete alinee tega člena;
– svetuje osebi glede uveljavljanja pravic iz prve do pete alinee tega člena,
– prizadeva si za spoštovanje pravic osebe iz prve do pete alinee tega člena ter za zasebnost osebe,
– preverja, ali se za osebo vodi evidenca o omejevanju pravic, ki jih določa zakon o duševnem zdravju,
– preverja, ali se za osebo vodi evidenca o uporabi posebnih varovalnih ukrepov, ki jih določa zakon o duševnem zdravju,
– preverja, ali se za osebo vodi evidenca o zdravljenju s posebnimi metodami zdravljenja, ki jih določa zakon o duševnem zdravju,
– predlaga izvedbo upravnega nadzora nad odreditvijo in izvedbo posebnega varovalnega ukrepa.

(1) Oseba si zastopnika izbere s pisnim pooblastilom izmed zastopnikov, ki delujejo na območju postopka obravnave. Če oseba zastopnika ne izbere, ga lahko zanjo pooblasti najbližja oseba. Oseba se v postopku obravnave izjasni, kdo je njena najbližja oseba.
(2) V pisnem pooblastilu, ki je kot obrazec št. 1 priloga tega pravilnika, oseba in zastopnik dogovorita okvirni način in vsebino njunega sodelovanja v okviru pooblastil, ki jih določa zakon in ta pravilnik.
(3) V primeru spremembe lokacije obravnave si oseba izbere drugega zastopnika v skladu s prvim odstavkom tega člena, razen če se s prvotnim zastopnikom dogovorita drugače.
(4) V primeru, ko oseba prekliče pooblastilo zastopniku ustno, mora zastopnik o tem narediti uradni zaznamek.
(5) Psihiatrična bolnišnica, na območju katere zastopnik po sklepu ministra, pristojnega za socialno varstvo deluje, zagotovi pisarniški prostor za njegovo delovanje.

Zastopnik pri svojem delu upošteva naslednja načela:
– neodvisnosti in samostojnosti,
– varovanja pravic osebe,
– nediskriminatornosti,
– zaupnosti,
– spoštljivosti in krepitve moči osebe,
– brezplačnosti storitev.

Zastopnik o opravljanju nalog iz 13. člena tega pravilnika v zvezi z obravnavo posamezne osebe vodi dnevnik na obrazcu št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

Zastopnik svoje delo opravlja v prostoru psihiatrične bolnišnice, na območju, za katerega je imenovan, lahko pa tudi na drugih lokacijah, kadar zastopa osebo, ki je vključena v nadzorovano obravnavo ali v prostoru socialno varstvenega zavoda, ki ima varovani oddelek.

Zastopnik je za svoje delo upravičen do nagrade in povrnitve stroškov, ki so povezani z opravljanjem nalog zastopnika, v skladu s posebnim pravilnikom.

Minister v roku enega meseca od uveljavitve tega pravilnika izbere izvajalca izobraževanja za izpit za zastopnika.

Prvi javni poziv za imenovanje zastopnikov objavi minister v roku enega meseca po zaključenem izobraževanju za izpit za zastopnika in opravljenih izpitih kandidatov.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.