Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 – ZPNačrt, 70/08 – ZVO-1B) in 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 110/08) je Občinski svet Občine Kamnik na 24. seji dne 10. 6. 2009 sprejel

(1) S tem odlokom se, v skladu s Strategijo prostorskega razvoja Republike Slovenije in prostorskimi sestavinami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik, sprejme občinski podrobni prostorski načrt za ureditveno območje B 15 Spodnji Alprem (v nadaljnjem besedilu: OPPN).
(2) OPPN je izdelala družba Populus, Prostorski inženiring d.o.o., št. naloge 297/06/07, na podlagi idejnih zasnov objektov ter prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
(3) Odlok določa merila in pogoje ter ukrepe za realizacijo ureditev ob upoštevanju Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–1990 (dopolnitev 2002), ki jih je sprejel Občinski svet Občine Kamnik na 31. seji dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 90/02).

(1) OPPN iz 1. člena tega odloka vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del vsebuje:
– ureditveno območje;
– merila in pogoje za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje območja, stavb, objektov in naprav ter drugih posegov v prostor;
– merila in pogoje za prometno-tehnično urejanje območja;
– merila in pogoje za komunalno in energetsko urejanje;
– rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin;
– merila in pogoje za izvedbo parcelacije;
– določitev etapnosti izvedbe prostorske ureditve;
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovanih in tehničnih rešitev;
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN;
– določbo glede nadzora nad izvajanjem.
(3) Grafični del vsebuje:

1. Izsek iz grafičnega dela urbanistične zasnove     M 1:5000
mesta Kamnik s prikazom lege prostorske ureditve
na širšem območju
2. Območje podrobnega načrta z obstoječim            M 1:1000
parcelnim stanjem
3. Načrt zazidalne in ureditvene situacije            M 1:500
4. Prikaz ureditve poteka omrežij in                  M 1:500
priključevanja objektov na gospodarsko javno
infrastrukturo ter grajeno javno dobro
5. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi            M 1:1500
območji, ureditev potrebnih za varovanje okolja
ter obrambo pred naravnimi in drugimi nesrečami
6. Značilne prereze zazidalne in ureditvene          M 1:1000
situacije
7. Načrt parcelacije                                 M 1:1000

(4) Priloge OPPN:
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta – Urbanistične zasnove mesta Kamnik
– Prikaz stanja prostora;
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve;
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta;
– Povzetek za javnost;
– Spis postopka priprave in sprejemanja OPPN.

(1) OPPN zajema območje B 15 Spodnji Alprem iz Urbanistične zasnove mesta Kamnik. Na zahodu je omejeno z Ljubljansko cesto, na severu z ureditvenim območjem B31 Povezovalna cesta, na jugu z ureditvenim območjem B17 Obrtna cona in na vzhodu z Mlinščico. Območje obsega 4,1ha.
(2) Območje OPPN-ja obsega celoto oziroma dele parcel št.: 1327/1-del, 1334/2, 1334/1, 1334/3, 1327/2, 1327/5, 1327/6, 1327/4, 1332/2, 1247/2-del, 1535/2-del, 1327/3, 1335, 1337, 1336, 1338/2, 1338/1, 1339, 1341/3, 1332/3, 1332/4, 1341/2, 1357, 1341/1, 1340, 1347/2-del v k.o. Podgorje.
(3) Vplivno območje ureditve sega na zemljišča iz 2. alineje tega člena in na parcele št.: 1323/1-del, 1302-del, 1297-del, 1323/2-del, 1267-del, 1241/2-del, 1242/2-del, 1244/2-del, 1245/2-del, vse k.o. Podgorje.

(1) Z OPPN se prostorsko ureja celotno območje B 15 Spodnji Alprem. Znotraj ureditvenega območja se določi pogoje glede posegov v obstoječe objekte in pogoje za nadaljnji razvoj območja. Določi se pogoje za gradnjo novih stavb in drugih objektov, namenjenih proizvodno-skladiščnim, poslovno-storitveni dejavnosti ter stanovanjskih stavb in stavb družbenih dejavnosti ob Ljubljanski cesti. OPPN predvideva prostorske pogoje za ureditev odprtih površin in za gradnjo prometne, energetske ter druge komunalne infrastrukture. Na bodočem križišču Ljubljanske ceste in povezovalne ceste se umesti in ustanovi center Bakovnik. Slednji se naveže na obstoječe centralne dejavnosti (banka, pošta, šola). Programsko je namenjen dopolnitvi obstoječih dejavnosti in manjkajočim programom gravitacijskega območja Bakovnika in Duplice.
(2) Na podlagi Uredbe o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena (Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05) se po namenu območje deli na:

+--------+-----------------------------------------------------+
|Pp      |Objekti poslovno storitvenih dejavnosti (122 Upravne |
|        |in pisarniške stavbe, 123 Trgovske in druge stavbe za|
|        |storitvene dejavnosti);                              |
+--------+-----------------------------------------------------+
|P       |Objekti proizvodnih in skladiščnih objektov (125     |
|        |Industrijske stavbe in skladišča, le do 1/3 BEP      |
|        |stavbe dovoljene tudi 122 Upravne in pisarniške      |
|        |stavbe, 230 Energetski objekti);                     |
+--------+-----------------------------------------------------+
|I       |Območja cest;                                        |
+--------+-----------------------------------------------------+
|Z       |Območja zelenih površin;                             |
+--------+-----------------------------------------------------+
|D       |Objekti družbenih dejavnosti (126 Stavbe splošnega   |
|        |družbenega pomena in 11222 Stanovanjske stavbe z     |
|        |oskrbovanimi stanovanji, 113 Stanovanjske stavbe za  |
|        |posebne namene);                                     |
+--------+-----------------------------------------------------+
|S       |Območje stanovanjskih objektov (111 Stanovanjske     |
|        |stavbe, 230 Energetski objekti);                     |
+--------+-----------------------------------------------------+
|O       |Območje osrednjih dejavnosti (122 Upravne in         |
|        |pisarniške stavbe, 123 Trgovske in druge stavbe za   |
|        |storitvene dejavnosti, 126 Stavbe splošnega          |
|        |družbenega pomena).                                  |
+--------+-----------------------------------------------------+

(3) Gradbena meja (GM) je črta, ki je novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Faktor izrabe gradbene parcele (i) je določen kot razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele, pri čemer je bruto tlorisna površina objekta skupna površina vseh etaž objekta, ki so nad terenom.

Ureditve sledijo potrebam prestrukturiranja in deloma širjenja obstoječih proizvodnih dejavnosti. Predvidena je ureditev prometne in komunalne infrastrukture, s čimer bodo izničeni vplivi tovornega prometa na bližnje stanovanjske objekte. Ureditve mejnih površin z drugimi dejavnostmi sledijo zmanjševanju vplivov na sosednja območja. V vplivnem območju OPPN se ureja infrastrukturne in prometne ureditve, ki so potrebne za delovanje območja.

Ureditveno območje OPPN je razdeljeno na 17 funkcionalnih enot:
Pp1 – konzolni objekt poslovno storitvenih dejavnosti ob Ljubljanski cesti;
Pp2 – objekt poslovno storitvenih dejavnosti;
P1 – objekt proizvodno skladiščnih prostorov (možnost veleprodajne dejavnosti);
P2 – objekt proizvodno skladiščnih prostorov (možnost veleprodajne dejavnosti);
P3 – objekt proizvodno skladiščnih prostorov (možnost veleprodajne dejavnosti);
P4 – objekt proizvodno skladiščnih prostorov (možnost veleprodajne dejavnosti);
P5 – objekt proizvodno skladiščnih prostorov (možnost veleprodajne dejavnosti);
P6 – objekt proizvodno skladiščnih prostorov (možnost veleprodajne dejavnosti);
O1 – objekt osrednjih dejavnosti;
D1 – objekt družbenih dejavnosti;
I1 – dostopna cesta s povezovalne ceste, ki je dimenzionirana za tovorni promet;
I2 – interna cesta, ki je dimenzionirana za tovorni promet;
I3 – dostopna cesta za objekte ob Ljubljanski cesti za osebni promet;
Z1 – zelena bariera ob Mlinščici;
Z2 – zelena bariera med stanovanjskim ter območjem družbenih dejavnosti proti proizvodno skladiščnim območjem;
S1 – stanovanjski objekti;
S2 – stanovanjski objekti.

(1) Pp1 – konzolni objekt poslovno storitvenih dejavnosti ob Ljubljanski cesti
Znotraj gradbene meje se umesti objekt z maksimalno dovoljeno etažnostjo K+P+2 (kota pritličja na nadmorski višini 362 m), s faktorjem izrabe zemljišča 1,2 (skupaj z objektom O1) in višino slemena do 9 m. Na nivoju K poteka interna vozna površina, v etažah 1 in 2 pa so poslovni prostori. Oblikovanje nove stavbe je potrebno prilagoditi oblikovanju kakovostnega poslovno-storitvenega centra. Dostop je mogoč z Ljubljanske ceste preko objekta O1 ter z internih prometnih površin pod objektom. Objektu je potrebno zagotoviti dostop, manipulativne, parkirne in intervencijske površine na pripadajočem zemljišču objekta. Maksimalna izraba parcele za gradnjo je možna le ob predhodni zagotovitvi ustreznih manipulacijskih in parkirnih površin skladno z Odlokom o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04). Novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena, razen gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ograjevanje in postavitev urbane opreme.
(2) Pp2 – objekt poslovno-storitvenih dejavnosti
Znotraj gradbene meje se umesti objekt z maksimalno dovoljeno etažnostjo P+1 (kota pritličja na nadmorski višini 357 m), s faktorjem izrabe (skupaj z objektom P4) 1 in višino slemena do 11 m. Nivo P je namenjen parkiranju ali skladiščenju, v 1 etaži so poslovni prostori. Oblikovanje nove stavbe je potrebno prilagoditi oblikovanju kakovostnega poslovno-storitvenega centra. Dostop se zagotovi z I2. Objektu je potrebno zagotoviti dostop, manipulativne, parkirne in intervencijske površine na pripadajočem zemljišču objekta. Maksimalna izraba parcele za gradnjo je možna le ob predhodni zagotovitvi ustreznih manipulacijskih in parkirnih površin skladno z Odlokom o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04). Novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena, razen gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ograjevanje in postavitev urbane opreme.
(3) P1 – objekt proizvodno-skladiščnih prostorov
Dovoljene so odstranitve objektov, v okviru gradbene meje pa tudi dozidave, rekonstrukcije in novogradnje enega ali več poljubno členjenih objektov. Oblikovanje novih stavb je potrebno prilagoditi oblikovanju bolj kakovostnih, sodobno oblikovanih stavb v območju. Maksimalna dovoljena etažnost je P+1 (kota pritličja na nadmorski višini 357 m), s faktorjem izrabe zemljišča 1,5 in višina slemena do 11 m. Dostop je mogoč z I1 ter I2. Objektu je potrebno zagotoviti dostop, manipulativne, parkirne in intervencijske površine na pripadajočem zemljišču objekta. Maksimalna izraba parcele za gradnjo je možna le ob predhodni zagotovitvi ustreznih manipulacijskih in parkirnih površin skladno z Odlokom o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04). Novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena, razen gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, nadstreškov, ograjevanje in postavitev urbane opreme. Dovoljena je postavitev nadstreškov tudi zunaj GM z upoštevanjem maksimalne izrabe zemljišča, z odmiki 4 m od parcelne meje, 5 m od roba cestišča, z nobene strani ne sme biti zaprt, ne sme omejevati urgentnih poti, varovalnih pasov infrastrukture in manipulacijskih površin tovornih vozil.
(4) P2 – objekt proizvodno-skladiščnih prostorov
Znotraj gradbene meje se umesti objekt z maksimalno dovoljeno etažnostjo P+1 (kota pritličja na nadmorski višini 357 m), s faktorjem izrabe zemljišča 1,2 in višino slemena do 11 m. Dostop je mogoč z I1 ter I2. Objektu je potrebno zagotoviti dostop, manipulativne, parkirne in intervencijske površine na pripadajočem zemljišču objekta. Maksimalna izraba parcele za gradnjo je možna le ob predhodni zagotovitvi ustreznih manipulacijskih in parkirnih površin skladno z Odlokom o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04). Novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena, razen gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, nadstreškov, ograjevanje in postavitev urbane opreme. Dovoljena je postavitev nadstreškov tudi zunaj GM z upoštevanjem maksimalne izrabe zemljišča, z odmiki 4 m od parcelne meje, 5 m od roba cestišča, z nobene strani ne sme biti zaprt, ne sme omejevati urgentnih poti, varovalnih pasov infrastrukture in manipulacijskih površin tovornih vozil.
(5) P3 – objekt proizvodno-skladiščnih prostorov
Znotraj gradbene meje se umesti objekt z maksimalno dovoljeno etažnostjo P + 1 (kota pritličja na nadmorski višini 357 m), s faktorjem izrabe zemljišča 1 in višino slemena do 11 m. Dostop je mogoč z I1 ter I2. Objektu je potrebno zagotoviti dostop, manipulativne, parkirne in intervencijske površine na pripadajočem zemljišču objekta. Maksimalna izraba parcele za gradnjo je možna le ob predhodni zagotovitvi ustreznih manipulacijskih in parkirnih površin skladno z Odlokom o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04). Novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena, razen gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, nadstreškov, ograjevanje in postavitev urbane opreme. Dovoljena je postavitev nadstreškov tudi zunaj GM z upoštevanjem maksimalne izrabe zemljišča, z odmiki 4 m od parcelne meje, 5 m od roba cestišča, z nobene strani ne sme biti zaprt, ne sme omejevati urgentnih poti, varovalnih pasov infrastrukture in manipulacijskih površin tovornih vozil.
(6) P4 – objekt proizvodno-skladiščnih prostorov
Znotraj gradbene meje se umesti objekt z maksimalno dovoljeno etažnostjo P+1 (kota pritličja na nadmorski višini 357 m), s faktorjem izrabe (skupaj z objektom P4) 1 in višino slemena do 11 m. Dostop je mogoč z I2. Objektu je potrebno zagotoviti dostop, manipulativne, parkirne in intervencijske površine na pripadajočem zemljišču objekta. Maksimalna izraba parcele za gradnjo je možna le ob predhodni zagotovitvi ustreznih manipulacijskih in parkirnih površin skladno z Odlokom o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04). Novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena, razen gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, nadstreškov, ograjevanje in postavitev urbane opreme. Dovoljena je postavitev nadstreškov tudi zunaj GM z upoštevanjem maksimalne izrabe zemljišča, z odmiki 4 m od parcelne meje, 5 m od roba cestišča, z nobene strani ne sme biti zaprt, ne sme omejevati urgentnih poti, varovalnih pasov infrastrukture in manipulacijskih površin tovornih vozil.
(7) P5 – objekt proizvodno-skladiščnih prostorov
Dovoljene so odstranitve objektov, v okviru gradbene meje pa tudi dozidave, rekonstrukcije in novogradnje enega ali več poljubno členjenih objektov. Oblikovanje novonastalih stavb je potrebno prilagoditi oblikovanju bolj kakovostnih, sodobno oblikovanih stavb v območju. Maksimalna dovoljena etažnost je P+1 (kota pritličja na nadmorski višini 357 m), s faktorjem izrabe zemljišča 1,2 in višina slemena do 11 m. Dostop je mogoč z I2. Objektu je potrebno zagotoviti dostop, manipulativne, parkirne in intervencijske površine na pripadajočem zemljišču objekta. Maksimalna izraba parcele za gradnjo je možna le ob predhodni zagotovitvi ustreznih manipulacijskih in parkirnih površin skladno z Odlokom o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04). Novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena, razen gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, nadstreškov, ograjevanje in postavitev urbane opreme. Dovoljena je postavitev nadstreškov tudi zunaj GM z upoštevanjem maksimalne izrabe zemljišča, z odmiki 4 m od parcelne meje oziroma skladno s pisnim soglasjem mejaša, 5 m od roba cestišča, z nobene strani ne sme biti zaprt, ne sme omejevati urgentnih poti, varovalnih pasov infrastrukture in manipulacijskih površin tovornih vozil.
(8) P6 – objekt proizvodno-skladiščnih prostorov
Znotraj gradbene meje se umesti objekt z maksimalno dovoljeno etažnostjo P+1 (kota pritličja na nadmorski višini 357 m), s faktorjem izrabe zemljišča 1,2 in višino slemena do 11 m. Dostop je mogoč z I2. Objektu je potrebno zagotoviti dostop, manipulativne, parkirne in intervencijske površine na pripadajočem zemljišču objekta. Maksimalna izraba parcele za gradnjo je možna le ob predhodni zagotovitvi ustreznih manipulacijskih in parkirnih površin skladno z Odlokom o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04). Novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena, razen gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, nadstreškov, ograjevanje in postavitev urbane opreme. Dovoljena je postavitev nadstreškov tudi zunaj GM z upoštevanjem maksimalne izrabe zemljišča, z odmiki 4 m od parcelne meje, 5 m od roba cestišča, z nobene strani ne sme biti zaprt, ne sme omejevati urgentnih poti, varovalnih pasov infrastrukture in manipulacijskih površin tovornih vozil.
(9) O1 – objekt osrednjih dejavnosti
Znotraj gradbene meje se umesti objekt z maksimalno dovoljeno etažnostjo K+P+2 (kota pritličja na nadmorski višini 362 m), s faktorjem izrabe zemljišča 1,2 (skupaj z objektom Pp1) in višino slemena do 9m. Nivo K je namenjen skladiščenju ali parkiranju, nivo P parkiranju ali osrednjim dejavnostim, v etažah 1 in 2 so poslovni prostori. Nivo P je lahko urejen konzolno s severnim delom kot ozelenjenim platojem in obračališčem osebnih vozil. Konstrukcijsko in funkcijsko se objekt lahko poveže s sosednjimi objekti znotraj območja urejanja kakor tudi z objekti v sosednjih območjih urejanja. Oblikovanje nove stavbe je potrebno prilagoditi oblikovanju kvalitetnega poslovno storitvenega centra. Na platoju ob Ljubljanski cesti je predvideno oblikovanje urbane površine (trga) za srečevanje in druženje z urbano opremo (klopi, skulptura, označevalne table, ipd.). Omogoča se ureditev peš dostopov na spodnji nivo. Dostop na nivo K se zagotovi z internih voznih površin, na nivo P pa z I3. Objektu je potrebno zagotoviti dostop, manipulativne, parkirne in intervencijske površine na pripadajočem zemljišču objekta. Maksimalna izraba parcele za gradnjo je možna le ob predhodni zagotovitvi ustreznih manipulacijskih in parkirnih površin skladno z Odlokom o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04). Novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena, razen gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ograjevanje in postavitev urbane opreme.
(10) D1 – objekt družbenih dejavnosti
Znotraj gradbene meje se umesti objekt z maksimalno dovoljeno etažnostjo K+P+2+M (kota pritličja na nadmorski višini 360 m, kolenčni zid do 1,2 m) in s faktorjem izrabe zemljišča 1,3. Dostop je mogoč z I3. Objektu je potrebno zagotoviti dostop, manipulativne, parkirne in intervencijske površine na pripadajočem zemljišču objekta. Vsaj 15% gradbene parcele objekta je potrebno ozeleniti. Objekt s prostori za družbene dejavnosti, kot so socialni in zdravstveni zavodi z možnostjo dopolnilnih poslovnih in gostinskih dejavnosti, ki pa ne smejo preseči 1/3 površine osnovne namembnosti objektov. Maksimalna izraba parcele za gradnjo je možna le ob predhodni zagotovitvi ustreznih manipulacijskih in parkirnih površin skladno z Odlokom o minimalnem številu parkirnih mest, ki jih mora zagotoviti investitor v primeru gradnje na območju Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 44/04). Novogradnja nezahtevnih in enostavnih objektov ni dovoljena, razen gradnja pomožnih infrastrukturnih objektov, ograjevanje in postavitev urbane opreme.
(11) I1 – dostopna cesta s Povezovalne ceste dimenzionirana za tovorni promet
Cesta je namenjena dostopu do industrijske cone B 15 Spodnji Alprem s Povezovalne ceste B31. Dimenzionirana je za tovorna vozila z dvema voznima pasovoma širine 3,5 m in obojestranskim hodnikom za pešce širine 1,6 m. Z nje je mogoče urediti ustrezno dimenzionirane pravokotne dostope na pripadajoče površine objektov.
(12) I2 – interna cesta dimenzionirana za tovorni promet
Cesta je namenjena dostopu do poslovnih in proizvodno skladiščnih objektov. Dimenzionirana je za tovorna vozila z dvema voznima pasovoma širine 3,5 m, parkirnimi mesti za osebna vozila in enostranskim hodnikom za pešce. Z nje je mogoče urediti ustrezno dimenzionirane pravokotne dostope na funkcionalne površine objektov.
(13) I3 – dostopna cesta dimenzionirana za osebni promet
Cesta je namenjena dostopu z osebnimi vozili za objekte ob Ljubljanski cesti. Urejena je kot dvosmerna cesta s širino voznega pasu 3,0 m. Z nje se na raven ceste I2 odcepi kolesarska in intervencijska pot.
(14) Z1 – zelena bariera ob Mlinščici
Ob kanalu se nahaja zeleni pas, ki je namenjen obvodni vegetaciji ter sprehajalni poti z občasnimi premostitvenimi elementi – brvmi. Breg porašča nižinski obrečni gozd. Dovoljeni so posegi, ki so potrebni za zavarovanje širšega območja pred nevarnostmi poplavnih vod ter vzdrževalna dela na koritu in bregu kanala. Zelena bariera kot intenzivna zasaditev z visokoraslo vegetacijo naj sega vsaj 2 m v industrijsko območje.
(15) Z2 – zelena bariera med stanovanjskim in območjem družbenih dejavnosti proti proizvodno skladiščnim območjem
Uredi se zeleni pas kot intenzivna zasaditev z visokoraslo vegetacijo v širini vsaj 5 m, tako da 2,5 m sega na zemljišče proizvodno skladiščnih objektov in 2,5 m na zemljišče stanovanjskih in objektov družbenih dejavnosti.
(16) S1 – stanovanjski objekti
Funkcionalna celota stanovanjskih objektov ali objektov družbenih dejavnosti (možnost spremembe rabe) z možnostjo dopolnilnih poslovnih in gostinskih dejavnosti, ki pa ne smejo preseči 1/3 površine objektov. Dovoljena je odstranitev objektov z gradnjo novih ali rekonstrukcija objektov do stopnje faktorja zazidave (FZ) 0,4. Dovoljena je gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in gospodarske javne infrastrukture, ograjevanje ter postavitev urbane opreme.
(17) S2 – stanovanjski objekti
Funkcionalna celota stanovanjske gradnje z možnostjo spremembe namembnosti za družbene dejavnosti ali z možnostjo dopolnilnih poslovnih in gostinskih dejavnosti, ki pa ne smejo preseči 20% površine osnovne namembnosti objektov. Dovoljena je odstranitev objektov z gradnjo novih ali rekonstrukcija objektov do stopnje faktorja zazidave (FZ) 0,4. Dovoljena je gradnja pomožnih objektov za lastne potrebe in gospodarske javne infrastrukture, ograjevanje ter postavitev urbane opreme.

(1) Krajinske ureditve služijo predvsem razmejitvi neskladnih dejavnosti ter povezovanju oblikovalskih celot.
(2) Proste površine morajo biti ozelenjene in primerno hortikulturno urejene, posebno ob javnih cestah in poteh za sprehajalce.
(3) Odprte deponije na funkcionalnih površinah objektov niso dovoljene. Skladiščenje in pretovarjanje se izvaja le v objektih.
(4) Postavitev ograj je možna ob upoštevanju predpisov, ki urejajo to področje. Postavitev ograje na parcelno mejo je možna v soglasju z lastnikom sosednje parcele.

(1) V območju urejanja se prometnice ločijo po namenu: I1 in I2 s priključkom na Povezovalno cesto B 31 služita tovornemu prometu, med tem ko je na prometnici I3 tovorni promet prepovedan (IDZ Komunalna in energetska ureditev območja, Pro-ini d.o.o., 06/08). I1, I2 in I3 so javne prometne površine.
(2) I1 – dostopna cesta s povezovalne ceste, dimenzionirana za tovorni promet

prečni profil:      2x vozni pas s širino 3.5 m
                    2x hodnik za pešce 1.6 m

višinska regulacija: med 356.4 in 357.5 m nadmorske višine.
(3) I2 – dostopna cesta za tovorni promet

prečni profil:      2x vozni pas s širino 3.5 m (vzhodno od
                    križišča z I1: 2x vozni pas s širino 3.0
                    m)
                    1x parkirna mesta 5.0 m (vzhodno od
                    križišča z I1: obojestranska parkirna
                    mesta)
                    1x hodnik za pešce 1.0 m

višinska regulacija: med 356.4 in 357.0 m nadmorske višine.
(4) I3 – dostopna cesta za osebni promet

prečni profil:      2x vozni pas s širino 3.0 m

višinska regulacija: med 360.0 in 360.25 m nadmorske višine.
(5) Vse javne površine za pešce, ki se nahajajo v območju urejanja, morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov. Tehnične lastnosti pločnikov, kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi, morajo ustrezati veljavnim normativom. Invalidom ne sme biti ovirano gibanje po peš površini. Hodniki za pešce morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.
(6) Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
(7) Dovozne poti do stavb in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene in v protiprašni izvedbi. Urejeno mora biti odvodnjavanje. Parkirne in manipulativne površine morajo biti umeščene z ustreznimi odmiki, ki so različni glede na kategorijo ceste. Parkirne in manipulativne površine morajo biti fizično ločene od cestnega sveta.
(8) Zagotovljene so potrebne ustrezne parkirne površine, za potrebe skladišč in proizvodnje, objektov centralnih in družbenih dejavnosti, oziroma poslovne dejavnosti, ki so zaradi nevarnosti izpušnih plinov ustrezno oddaljena od stanovanjskih in drugih stavb, oziroma so z intenzivno vegetacijo ločene od funkcionalnih zemljišč objektov v kritičnih prerezih.
(9) Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnic predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju takšne prometnice.
(10) Da se preprečijo škodljivi vplivi posegov v prostor ob občinski cesti na občinsko cesto in promet na njej, se ob teh cestah določi varovalni pas (prikazan na grafičnem listu št. 3), v katerem je raba prostora omejena. Gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav v varovalnem pasu občinske ceste so dovoljene le s soglasjem pristojnega občinskega upravnega organa za ceste in v skladu s tem odlokom.

Gradnja v obravnavanem območju določa prestavitve, zamenjave in zaščite več komunalnih in energetskih objektov, naprav in vodov. Načrtovanje, projektiranje in gradnja komunalnih in energetskih objektov, naprav in vodov mora biti usklajeno z zahtevami, smernicami in mnenji upravljavcev in pristojnih nosilcev urejanja prostora.

(1) Vodovodno omrežje se dogradi s povezavo obstoječega vodovodnega omrežja S DN 100 na Ljubljanski cesti in predvidenega voda v trasi Povezovalne ceste B 31 (IDZ Komunalna in energetska ureditev območja, Kono-B d.o.o., 1307/08). Cevovod S DN 100 ob Ljubljanski cesti od avtobusne postaje na Bakovniku do območja OPPN se rekonstruira. Vodovod NLDN100 poteka v trasah cest I1, I2 in I3.
(2) V vseh novozgrajenih objektih, v katerih je več poslovnih enot priključenih na isti vodovodni priključek, mora imeti vsaka enota svoj obračunski vodomer za odčitavanje porabe vode. Vsi vodomeri morajo biti nameščeni v istem prostoru. Vodomerni jašek mora biti zgrajen po navodilih upravljavca vodovoda.
(3) Hidrantno omrežje temelji na obstoječem sistemu protipožarne zaščite in se dopolni z novimi hidranti ob cestah I2 in I3.
(4) Upoštevati se morajo vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki podzemnih komunalnih vodov od vodovoda. Križanja podzemnih komunalnih vodov z vodovodom večjega obsega kot DN 90 se mora obvezno obdelati s projektom. Zunanja ureditev mora biti na predvideni trasi vodovoda urejena tako, da je dostop do omrežja v primeru okvare ali vzdrževalnih del neoviran in možen ob vsakem času. Po končanih delih je investitor dolžan, na svoje stroške pri pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve naročiti evidentiranje nastalih sprememb v katastru vodovoda.

(1) Predvidi se ločen sistem kanalizacije. Obstoječe omrežje poteka v trasi Povezovalne ceste B 31 (BØ1000) in vzporedno s kanalom Mlinščice (BØ700). Fekalni in meteorni vod kanalizacije potekata vzporedno v trasi cest I1 in I2 s priklopom fekalnega kanala na kolektor ob Mlinščici in iztekom meteornega kanala v vodotok (IDZ Komunalna in energetska ureditev območja, Kono-B d.o.o., 1308/08).
(2) Tehnološka voda naj se po prečiščenju skupaj s sanitarno vodo preko zbirnih kanalov spelje na obstoječi kolektor s končnim iztekom v CČN Kamnik – Domžale d.o.o.
(3) Vse odpadne vode je treba pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo veljavnim predpisom, ki urejajo to področje.
(4) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin mora biti urejeno na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali po možnosti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma v površinske odvodnike. Meteorna kanalizacija ne sme biti speljana v fekalno kanalizacijo.
(5) Vse pogoje za priključitev objektov na kanalizacijsko omrežje določi upravljavec kanalizacije v skladu z ustreznimi zakonskimi določili in občinskimi predpisi. Pri projektiranju se mora upoštevati predpisane vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od kanalizacije.
(6) V varstvenem pasu 5,00 m od osi kanalizacije je prepovedana saditev drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino, zaradi česar lahko povzročijo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja.
(7) Priključek na javno kanalizacijo lahko izvaja samo upravljavec kanalizacije oziroma z njegovim soglasjem tudi izvajalec, ki je pooblaščen za izvajanje takih gradbenih del.
(8) Gradbena dela se morajo izvajati tako, da se ne poškoduje ali ogrozi obstoječega omrežja. Izvajanje del mora nadzorovati predstavnik upravljavca kanalizacije, ki po potrebi predpiše dodatne zaščitne ukrepe. Po končanih delih mora biti trasa kanalizacije urejena tako, da je dostop do omrežja v primeru okvare ali drugih vzdrževalnih del neoviran in možen ob vsakem času. Po končanih delih je investitor dolžan, na svoje stroške pri pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve naročiti evidentiranje nastalih sprememb v katastru kanalizacije.

(1) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (mostovi, prepusti na javnih cestah oziroma poteh).
(2) Pri načrtovanju in gradnji objektov, ki se nahajajo znotraj vodovarstvenih območij, je potrebno upoštevati vse vodovarstvene pogoje in pridobiti vodno soglasje.

(1) Območje OPPN bo oskrbovano z električno energijo iz obstoječih transformatorskih postaj v območju TP Bakovnik Alprem in TP Ambrož, objekti ob Ljubljanski cesti pa se napajajo iz TP Duplica šola. Predvidena je postavitev dodatne TP, če se bodo izkazale potrebe po povečanem odjemu električne energije (IDZ Komunalna in energetska ureditev območja, Profi d.o.o., 2008).
(2) Vsi poslovni objekti morajo biti opremljeni z interno zunanjo razsvetljavo, ki mora biti v skladu z javno razsvetljavo na tem območju.

(1) Telekomunikacijsko omrežje v območju urejanja je izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli ter vključeno na TC Bakovnik K-2.
(2) Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja (IDZ Komunalna in energetska ureditev območja, Dekatel d.o.o., 3001810). Pri posegih je potrebno obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti, skladno s predhodno izdelano projektno dokumentacijo. Za zadovoljivo število priključkov se določa dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo TC.

V skladu s planskimi usmeritvami občine ter v skladu z načrtom plinifikacije mesta Kamnik se območje oskrbuje s plinom iz mestnega plinovodnega omrežja. Ukine se obstoječ plinovod, ki poteka severno od objekta P1, in se ga nadomesti z novim javnim plinovodom, ki poteka ob Ljubljanski cesti in nato v trasi ceste I2. Od tega se vodijo priključni plinovodi za objekte (IDZ Komunalna in energetska ureditev območja, Biro Petkovski d.o.o., 02048/1-S).

V objektih je možna uporaba obnovljivih virov energije (OVE). Lahko se zagotavlja aktivno uporabo enega ali več virov v lastnih napravah, ki jih predstavljajo: toplota okolja, sončno obsevanje, biomasa in geotermalna energija ali predviden priključek na zunanje enote, vse skladno s predpisi, ki urejajo to področje. Dovoljena je postavitev objektov in naprav za pridobivanje toplote, hlada ali energije iz obnovljivih virov energije (230 Energetski objekti). Dovoljena je namestitev virov energije na strehe in fasade objektov, tako da ti ne rušijo oblikovne podobe objektov.

(1) V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja je potrebno upoštevati s pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane medsebojne odmike med infrastrukturnimi vodi ter smernice za priključitev na obstoječe sisteme komunalne infrastrukture. Obenem so dovoljeni posegi izven območja urejanja (vplivno območje za infrastrukturo), potrebni za opremljanje območja urejanja.
(2) Posamezni investitor je v sodelovanju z nosilci javnih pooblastil za izvajanje posameznih gospodarskih javnih služb dolžan predhodno oziroma sočasno z izgradnjo posamezne funkcionalne celote na podlagi izdelanega programa opremljanja zemljišč zgraditi, prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi infrastrukturne objekte, naprave in vode v in ob območju urejanja (ureditveno in vplivno območje).

(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da se prizadene njihovo čim manjšo površino. Za začasne prometne in gradbene površine se uporabi infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji se uporabijo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter samo materiali, za katere obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin ter deponij gradbenih materialov je treba preprečiti emisije prahu z vlaženjem teh površin ob sušnem in vetrovnem vremenu. Treba je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo škodljive snovi zaradi nezgod na tehnoloških površinah.
(2) Posebno pozornost je treba posvetiti zgornjemu rodovitnemu delu tal, ki ga je treba namensko uporabiti za sanacijo degradiranih površin. Vsako ravnanje z izkopom, predvsem odlaganjem, mora biti skladno z določili pravilnika, ki določa obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in z določili pravilnika, ki določa ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih. Po končanih zemeljskih delih se takoj začnejo sanacijska in zasaditvena dela na razgaljenih površinah.
(3) V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja. Pri aktivnostih v času gradnje je potrebno upoštevati določila poglavja obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev.

(1) V območju OPPN se morajo upoštevati določila predpisov, ki urejajo varstvo pred hrupom.
(2) Vodenje gradbišča mora biti v skladu s tehničnimi predpisi. Med uporabo ocenjena raven emisije hrupa pri viru ne sme presegati maksimalne dopustne ravni hrupa.
(3) Predvideni posegi v prostor morajo biti zasnovani tako, da ne bodo povzročali čezmernih obremenitev bivalnega in delovnega okolja. V delih, ki so najbliže območju stanovanjske gradnje je v območju urejanja načrtovan pas visokorasle drevesne bariere ali protihrupna ograja (vsaj 2 m višine oziroma se višina določi na podlagi meritev hrupa), ki vizualno in protihrupno varuje stavbe v območju. Za obstoječe gradnje v območju mora investitor pred realizacijo novih posegov v prostor zagotoviti ustrezne protihrupne ukrepe.

(1) Območje se nahaja v varstvenem območju vodnega vira. V skladu z Zakonom o vodah so na vodovarstvenih območjih prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov. Upoštevati je potrebno ukrepe za varovanje podtalnice (3. varstveni pas z blagim režimom varovanja).
(2) Vzhodni del območja se nahaja v območju redkejših poplav, po izgradnji povezovalne ceste pa se predvideva, da bo ta delovala kot protipoplavni nasip, zato se območje delovanja poplavnih voda določi na novo. Na poplavnem območju so prepovedane dejavnosti in posegi, ki imajo ob poplavi lahko škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Pri projektiranju je potrebno predvideti vse morebitne ukrepe za eliminacijo negativnih posledic gradnje na poplavno ogroženem območju. Vsem novopredvidenim objektom mora bili zagotovljena poplavna varnost pred visokimi vodami s povratno dobo 100 let z upoštevanjem varnostne višine 50 cm, pri tem pa ne sme biti poslabšana poplavna varnost območja in ne sme priti do škodljivih vplivov na vode in vodni režim.
(3) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z utrjenih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike, pri čemer morajo biti ponikovalnice locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin, možnost ponikanja predvidenih vodnih količin pa računsko dokazana. Vse padavinske odpadne vode s cest, parkirišč in manipulacijskih površin morajo biti zbirane in očiščene.
(4) V primeru, da ponikanje padavinskih voda z urbanih površin ni možno, kar pa je potrebno dokazati, je padavinske vode možno speljati v površinske vodotoke, pred tem pa je potrebno analizirali njihovo pretočno sposobnost. Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave, pri čemer je potrebno vključiti vse novo predvidene zazidane površine za celotno območje in površine, ki gravitirajo na to območje. Upoštevati je potrebno odtočne količine padavinskih ter zalednih odpadnih voda in vpliv teh dodatnih količin na poplavno varnost dolvodno.

Med gradnjo in obratovanjem je izvajalec ali vzdrževalec dolžan zagotoviti:
– upoštevanje zakonske regulative v zvezi z emisijskimi normami;
– preprečevanje prašenja odkritih delov gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča in
– sprotno kultiviranje območja večjih posegov.

(1) Zaradi izgradnje objektov in prometnic se požarna varnost okolja ne sme bistveno poslabšati. Vsi objekti imajo zagotovljen dovoz za intervencijska vozila, predvidene so intervencijske poti, poti za umik in ustrezno dimenzionirana hidrantna mreža.
(2) Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določbe predpisa, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem in bivalnem okolju.

Sestavni del OPPN je načrt parcelacije. Načrt parcelacije je sestavni del grafičnega dela OPPN in prikazuje nove parcele v odnosu do obstoječih parcel (karta št. 7).

(1) OPPN se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka skupina stavb ali del stavbe predstavlja svojo etapo, možna je izvedba le dela etape, ki predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape, oziroma če je to za koncept urejanja nujno tudi predhodno, je treba izvesti pripadajočo infrastrukturo in naprave v zadostnih kapacitetah. Gradnja prometnic se lahko izvaja v fazah, predhodno se zagotovi gradnja I1, nato I2. Pri izvajanju del v etapah je treba zagotoviti ustrezne ukrepe za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi etapi izgradnje območja ostaja enaka dosedanji. Za ta zemljišča veljajo obstoječi režimi, s tem da so na njih dovoljeni posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno izvedbo nadaljnjih etap.

(1) Poleg vseh obveznosti navedenih v tem odloku, so obveznosti investitorjev, lastnikov in izvajalcev v času pred gradnjo, med gradnjo ter po izgradnji tudi:
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da sta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč;
– organizirati promet v času gradnje tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju, ter da se prometna varnost zaradi gradnje bistveno ne poslabša;
– odpraviti prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje, v najkrajšem možnem času;
– za čas gradnje in obratovanja na vseh območjih omejevati emisije hrupa tako, da v dnevnem in nočnem času ne bodo prekoračene kritične ravni hrupa predpisane za stopnje varovanja pred hrupom, kot so določene za posamezna območja, pri čemer se za oddaljenost vira hrupa šteje geometrijsko središče oziroma pravokotna oddaljenost od gradbišča ali objekta;
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolice objektov;
– pred pričetkom izvedbe posamezne etape ali dela etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalne infrastrukture o zadostnih kapacitetah;
– glede na to, da se območje nahaja v 3. vodovarstvenem pasu podtalnice Domžalsko-Mengeškega polja, mora upravljavec gospodarske javne infrastrukture s področja oskrbe z vodo zagotoviti zdravstveno ustreznost pitne vode v nadaljnjih postopkih priprave projektne dokumentacije;
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki se zaradi gradnje oziroma priključkov ali uporabe pri gradnji prekinejo ali poškodujejo;
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji trase infrastrukture in spremljajočih ureditev povrniti v prvotno rabo.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati na podlagi ustreznega gradbenega dovoljenja, pridobljenega pred začetkom gradnje posamezne etape ali dela posamezne etape.
(3) Gradnja objektov in omrežij, razen gospodarske javne infrastrukture, je dovoljena na opremljenih stavbnih zemljiščih. Ne glede na določbe prejšnjega stavka je gradnja objektov dovoljena tudi na neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se sočasno z gradnjo objektov zagotavlja tudi opremljanje stavbnih zemljišč po pogodbi. V takem primeru zgrajeni objekti lahko pridobijo uporabno dovoljenje le, če je bila zgrajena in predana v uporabo vsa predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture.

(1) Gradbišče je omejeno na površine funkcionalne celote ter vplivnega območja. Za potrebe gradbišča se uporablja že obstoječe komunikacije. Zagotoviti je potrebno, da se ustvarja čim manj novih dovoznih poti. Gradbišče s svojimi ureditvami ne sme pomeniti dodatnih posegov v naravo (dodatne transportne poti in deponije materiala). Poleg vseh obveznosti navedenih v prejšnjih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:
– zagotoviti varno odvijanje prometa na obstoječem cestnem omrežju,
– vse ceste in poti, ki bi eventualno služile obvozu ali transportom med gradnjo, pred začetkom del ustrezno urediti in protiprašno zaščititi, po izgradnji pa po potrebi sanirati,
– obnoviti oziroma sanirati infrastrukturne vode in ostale objekte, če bo na njih pri gradnji cone zaradi prevelikih obremenitev ali tresljajev prišlo do poškodb in
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči prekomerno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi, oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Razmejitev investicije pri izgradnji prometne, komunalne in druge infrastrukture se določi skladno s predpisi in opredeli v programu opremljanja.

(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, za infrastrukturne objekte, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
(2) Gradbene meje novozgrajeni oziroma načrtovani objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost zemljišča. Dovoljena so odstopanja ničelne kote pritličja do + / - 0.30 m, če se s tem ne povečajo vplivi na okolje. Toleranc za višino objektov ni.
(3) Toleranc glede namembnosti območja ni.
(4) Dovoljena so delna odstopanja od predvidene parcelacije v soglasju z mejaši, vendar ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in ne smejo onemogočati realizacije posegov predvidenih z OPPN.
(5) Dovoljena so odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov zunaj območja urejanja z OPPN in ob priključkih na omrežje oskrbovanih sistemov znotraj + / - 5.00 m. Dovoljena so odstopanja lokacij infrastrukturnih vodov in priključkov na omrežje oskrbovanih sistemov na območju OPPN, znotraj + / - 5.00 m. Odstopanja ne smejo vplivati na zasnovo delov stavb, prometnih površin in zunanjo ureditev. Dovoljena so odstopanja poteka prometnega omrežja s toleranco + / - 3.00 m s tem pogojem, da se upošteva prepoved gradnje objektov v varovalnem pasu in predvidena ali obstoječa javna infrastruktura.
(6) Odstopanja iz prvega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi, z njimi morajo soglašati organi in organizacije, v delovno področje katerih spadajo ta odstopanja.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo za okolje in prostor – Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

OPPN je na vpogled pri pripravljavcu, Občini Kamnik in na Upravni enoti Kamnik.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.