Na podlagi prvega odstavka 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljevanju ZJZP) in 27. členom Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 30. seji dne 6. 7. 2009 sprejel

Ta akt vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva in izvedbo projekta izgradnje Plavalno gimnastičnega centra Ilirija, skupaj z garažno hišo in spremljajočim trgovskim centrom (v nadaljevanju: PGC Ilirija) v eni izmed oblik javno-zasebnega partnerstva, določenih z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo. Poleg tega ta akt določa predmet, pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja, postopek izbire zasebnega partnerja in način financiranja izvedbe projekta.
Javni partner je Mestna občina Ljubljana. Zasebni partner je ena ali več pravnih ali fizičnih oseb, izbranih po predvidenem postopku kot izvajalec javno-zasebnega partnerstva.
Namen akta o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta PGC Ilirija je urediti pogoje, ki so potrebni za začetek izgradnje PGC Ilirija.

Mestna občina Ljubljana skladno z določilom enajste alineje 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08) v povezavi s tretjo alinejo, drugega odstavka 3. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01 – ZSDP, 110/02 – ZGO-1, 15/03 – ZOPA) s tem aktom sprejema odločitev, da obstoja javni interes za izvedbo projekta. Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za zadovoljitev javnega interesa je sklenitev javno-zasebnega partnerstva.

Predmet javno-zasebnega partnerstva je izgradnja PGC Ilirija s pripadajočo infrastrukturo, izgradnja garažne hiše in spremljajočega trgovskega centra. Izvedba javno-zasebnega partnerstva je mogoča v dveh variantah.

V okviru javno-zasebnega partnerstva javni in zasebni partner v projekt vložita nepremičnine (zemljišča), ki so potrebna za izvedbo projekta. Financiranje večine projekta zagotovi zasebni partner, ali pa se partnerja v postopku izvedbe javno-zasebnega partnerstva dogovorita, da financerja poiščeta na trgu v okviru vzpostavitve novega javno-zasebnega partnerstva. Oblika financiranja projekta se določi v postopku izvedbe javno-zasebnega partnerstva.
Javni in zasebni partner se bosta v postopku zavezala, da bosta glede na izbrano obliko izvedbe projekta za dogovorjeno obdobje oziroma trajno prenesla v postopku dogovorjene stvarnopravne pravice (stavbna oziroma lastninska pravica).
V primeru, da bo financiranje prevzel zasebni partner, bo javni partner na zasebnega partnerja oziroma investitorja prenesel stvarnopravno pravico gradnje za dogovorjeno obdobje, oziroma lastninsko pravico v dogovorjenem delu pod pogoji, ki jih dovoljuje veljavna zakonodaja.

V primeru, da bosta javni in zasebni partner v okviru novega postopka javno-zasebnega partnerstva skupaj iskala investitorja (zasebnega partnerja), bosta na takega partnerja vsak za svoj del prenesla stvarnopravno pravico gradnje za dogovorjeno obdobje, oziroma lastninsko pravico v dogovorjenem delu pod pogoji in na način, ki jih dovoljuje ter opredeljuje veljavna zakonodaja.
Predvidena je možnost prenosa stavbne oziroma lastninske pravice na delu projekta PGC Ilirija, ki se nanaša na garažno hišo, ter na spremljajoč trgovski center, oziroma podelitev koncesije na navedenih objektih za določen čas.

Javno-zasebno partnerstvo se skladno s 27. členom ZJZP izvede v obliki javnonaročniškega razmerja.
Zaradi narave stvari (lastništvo na nepremičninah, ki so predmet projekta) obstajajo objektivne okoliščine, zaradi katerih lahko k javno-zasebnemu partnerstvu pristopijo samo določeni zasebni partnerji, ki so lastniki teh nepremičnin, se ob smiselni uporabi zakona, ki ureja postopek javnega naročanja (javnonaročniška oblika javno-zasebnega partnerstva), izvede postopek s pogajanji brez predhodne objave.

Za izvedbo postopka izbire zasebnega partnerja, izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva in podpis pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.

Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in štiri člane. Vsi člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj 2 leti delovnih izkušenj z delovnega področja, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoj iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju pogoja iz drugega odstavka 52. člena ZJZP. Člana strokovne komisije za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje postavljenega pogoja iz prejšnjega stavka, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. odpiranje prijav, ponudb). Poročilo o ocenjevanju prispelih prijav oziroma ponudb pripravijo in podpišejo vsi člani strokovne komisije.
Za strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa lahko strokovna komisija uporabi strokovne službe javnega partnerja ali zunanje strokovnjake. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro izvajalca javno-zasebnega partnerstva.
Poročilo je podlaga za pripravo akta izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva, ki ga izda župan.

Zasebnega partnerja se izbere v postopku s pogajanji brez predhodne objave, izid postopka pa se objavi na portalu e-naročanje in v Uradnem glasilu ES.

Javni partner mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti ali je zasebni partner ekonomsko in finančno sposoben prevzeti naloge izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da imajo zagotovljen dostop do nepremičnin in drugih vložkov, ki jih nameravajo vložiti v projekt, za realizacijo celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva.

Javni partner mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor zasebnega partnerja, ki bodo omogočila izbor najugodnejšega kandidata. Javni partner mora merila oblikovati tako, da bodo dodatne točke pri oceni ponudb prejeli kandidati, ki bodo na programu športne dejavnosti ponudili programe, ki so povezane s športno infrastrukturo.

Pravice in obveznosti, ki izhajajo iz razmerja javno-zasebnega partnerstva, nastanejo s trenutkom sklenitve pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu. Akt izbire preneha veljati, če izbrani zasebni partner ne podpiše pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu v roku 3 mesecev od njegove pravnomočnosti.

Razmerje javno-zasebnega partnerstva preneha z izpolnitvijo vseh pogodbenih obveznosti partnerjev. Pogoji in način predčasnega prenehanja razmerja javno-zasebnega partnerstva se določijo s pogodbo.

Pravice in obveznosti javnega in zasebnega partnerja se uredijo s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje javno-zasebnega partnerstva in na način, ki zagotavlja, da vsak izmed partnerjev prevzema tista poslovna tveganja, ki jih najlažje obvladuje. Če se stranki v postopku tako dogovorita, mora zasebni partner s pogodbo prevzeti poslovno tveganje financiranja celotnega projekta javno-zasebnega partnerstva, tveganje gradnje in iz njega izhajajoča tveganja.
Javni partner mora s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu vzpostaviti mehanizme, s katerimi zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa.

Javni partner bo prevzel sofinanciranje izgradnje komunalne in prometne infrastrukture, kot bo dogovorjeno s pogodbo o javno-zasebnem partnerstvu. Javni partner bo prevzel druge finančne obveznosti, povezane z izvedbo projekta samo, če se bosta stranki v postopku oddaje javnega naročila tako dogovorili.

Nadzor nad izvajanjem javno-zasebnega partnerstva vršita župan in mestni svet.
Župan je o aktivnostih, povezanih s sklenitvijo in izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, dolžan poročati mestnemu svetu enkrat letno. Aktivnosti se lahko predstavijo tudi javnosti. Šteje se, da so organi javnega partnerja obveščeni o aktivnostih, če so predstavljeni javnosti.

Po prenehanju javno-zasebnega partnerstva se pripravi evalvacija projekta v okviru katere se preveri ali so bili doseženi postavljeni cilji ter ali so bile v celoti izpolnjene obveznosti javnega in zasebnega partnerja, kot izhajajo iz pogodbe o javno-zasebnem partnerstvu.

Ta akt prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.