Na podlagi 3., 7., 32. in 33. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 in 127/06), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1 in 70/08), 6., 14. in 15. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 105/08 in 48/09) ter 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07) je Občinski svet Občine Postojna na 20. seji dne 16. 6. 2009 sprejel

Ta odlok določa opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe, urejanje in čiščenje javnih zelenih površin (v nadaljevanju besedila: javna služba) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo izvajanja javne službe;
– vrsto in obseg izvajanja javne službe;
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje gospodarske javne službe, ki je lastnina lokalne skupnosti ter del javne lastnine, ki je javno dobro in varstvo, ki ga uživa;
– zelene površine, njihovo urejanje, vzdrževanje in izvajanje posegov na njih, varovanje;
– vire financiranja.

Javna zelena površina je površina, katera raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem, kot so park, zelenica, rekreacijska površina in podobna površina.

Ta odlok določa urejanje in čiščenje ter vzdrževanje javnih površin v ureditvenih območjih naselij v lasti Občine Postojna z namenom, da se ohrani njihova ekološka, sociološka, estetska, vzgojno-izobraževalna in naravovarstvena zasnova.
Občina Postojna lahko za posamezno vrsto javne površine, ne glede na to, ali je v ureditvenem območju ali ne, določi poseben varstveni režim z odlokom.
Vsakdo je dolžan s primernim vzdrževanjem svojih površin zagotavljati red in urejenost javnih in zasebnih zelenih površin. Nivo urejenosti zasebnih površin lahko določi župan z ureditvenimi normativi.
Urejanje, čiščenje in vzdrževanje posamezne vrste javne površine se lahko določi s posebnim odlokom.

Urejanje javnih zelenih površin v območju naselja Postojna in Prestranek zagotavlja režijski obrat, urejanje javnih zelenih površin v drugih naseljih v občini pa lahko zagotavljajo v skladu z določili tega Odloka pristojne krajevne skupnosti in vaški predstavniki. Območje urejanja, ki ga zagotavlja režijski obrat, se določi v tehničnem pravilniku.

Obvezna lokalna gospodarska javna služba urejanja in čiščenja javnih površin obsega:
– spomladansko in jesensko čiščenje,
– košnja travnatih površin,
– oskrba in saditev drevja, živih meja, okrasnega drevja ter drugih rastlin,
– razmestitev in hramba cvetličnih korit,
– vodenje katastra javnih zelenih površin,
– druga dela po letnem programu del.
Vsebina javne službe se natančneje določi s tehničnim pravilnikom, ki ga sprejme župan.

Urejanje javnih zelenih površin je obvezna lokalna gospodarska javna služba, katere izvajanje zagotavlja režijski obrat Občine Postojna v skladu z Zakonom o gospodarskih javnih službah.

Zelene površine v ureditvenih območjih naselij so:
– javne zelene površine v lasti ali v upravljanju Občine Postojna, ki so pod enakimi pogoji namenjene vsem uporabnikom,
– druge zelene površine v lasti pravnih in fizičnih oseb, ki niso pod enakimi pogoji namenjene vsem uporabnikom (v nadaljevanju: zasebne zelene površine), ki jih urejajo, varujejo in vzdržujejo lastniki oziroma uporabniki površin.

Javne zelene površine so po tem odloku hortikulturno urejene javne površine in površine okoli javnih objektov, predvsem pa:
– javni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, sprehajališča in pešpoti na javnih zelenih površinah,
– zelene površine ob javnih cestah in poteh, vodnih tokovih, športnih igriščih, kopališčih in otroških igriščih,
– zelene površine ob spomeniških, zgodovinskih ter posameznih turističnih objektih v javni lasti, če je njihovo urejanje v pristojnosti Občine Postojna,
– zelene površine v stanovanjskih naseljih,
– zelene površine na pokopališču, če je njihovo urejanje v pristojnosti Občine Postojna,
– varovalni in zaščitni nasadi, posamezna okrasna drevesa ali skupine dreves, ki bistveno vplivajo na podobo krajine na celotnem območju Občine Postojna,
– okrasne zelene in zasaditvene površine v krožiščih in otokih križišč, betonska korita, okrasno cvetje na tlakovanih javnih površinah,
– zelene in rekreacijske površine določene s posebnimi predpisi Občine Postojna,
– vse druge zelene površine, ki so s prostorskimi dokumenti ali drugimi akti pristojnega državnega organa oziroma organa občine opredeljene kot javne zelene površine.
Za javne zelene površine se po tem odloku štejejo tudi javna otroška igrišča, urejena na javnih površinah.
Vsi predmeti, naprave in infrastrukturni objekti, ki so na javnih zelenih površinah in so namenjeni urejanju, vzdrževanju in varstvu ter rabi zelenih površin, so del javnih zelenih površin.
Javne zelene površine so določene v katastru javnih zelenih površin v Občini Postojna, ki mora poleg splošnih podatkov vsebovati tudi kategorizacijo zelenih površin. Kataster javnih zelenih površin mora voditi izvajalec javne gospodarske službe in ga je dolžan izdelati v enem letu po sprejetju odloka.
Zasebne zelene površine so zemljišča v območju naselij, ki funkcionalno pripadajo zazidanemu stavbnemu zemljišču, in nezazidana stavbna zemljišča.

V obseg del na površinah, urejanje katerih zagotavlja obvezna gospodarska javna služba v skladu s 5. členom tega odloka, ne spada:
– vzdrževanje brežin, vegetacije in zagotavljanje preglednosti cest in
– košnja ob cestišču in odstranjevanje plevela,
Obe nalogi iz prejšnjega odstavka se zagotavljata z gospodarsko javno službo vzdrževanja občinskih javnih cest in javnih poti. Izjeme so lahko v območju urbanih naselij, ki jih določi občinska uprava z odločbo.

Zemljišča, objekti in naprave na javnih površinah so grajeno javno dobro v lasti Občine Postojna. V dvomu o tem, ali je posamezno zemljišče zelena površina po tem odloku, odloči občinska uprava z odločbo.

Javne zelene površine se urejajo na podlagi letnega plana – načrta urejanja javnih zelenih površin, ki ga izdela odgovorni delavec režijskega obrata. Letni načrt dela se uskladi z letnim planom stroškov zagotavljanja javne službe.
Načrt urejanja javnih zelenih površin mora vsebovati program ureditve javnih zelenih površin in zavarovanja posameznih značilnih javnih zelenih površin, drevoredov in zelenih površin ob pomembnejših prometnicah, križiščih, ob objektih, urejenih vodnih strugah ipd.
Prvi načrt urejanja javnih zelenih površin se izdela v sklopu proračuna za naslednje proračunsko leto po sprejemu tega Odloka.

Nove javne zelene površine se lahko določajo z odločbo občinske uprave.
Nove javne zelene površine na območjih naselij, ki niso vključene v prostorskih izvedbenih načrtih, se načrtujejo na osnovi programa, ki ga pripravi občinski upravni organ, pristojen za izvajanje gospodarske javne službe (v nadaljevanju: pristojni občinski organ), v sodelovanju z občinskim upravnim organom, pristojnim za okolje, sprejme pa ga župan.

Investitorji gradenj objektov v ureditvenih območjih naselij so dolžni v skladu s prostorskimi izvedbenimi načrti poskrbeti za estetsko, varno in naravnim pogojem primerno ureditev okolja novih gradbenih objektov.
Izvajalec gradbenih in drugih zemeljskih del na površinah v javni ali zasebni lasti mora s plodno zemljo ravnati tako, kot to določajo predpisi o ravnanju s plodno zemljo, prioritetno pa jo ponovno uporabiti v prvotni namen.

Investitor večstanovanjskega, poslovnega, industrijskega ali drugega objekta (tudi prizidka) javnega pomena je dolžan v lokacijski dokumentaciji določiti načrt urejanja zelenih površin ob objektu, ki ga namerava graditi. Načrt urejanja zelenih površin obsega:
– ureditveni načrt zelenih površin,
– zasaditveni načrt zelenih površin,
– lokacija začasne deponije rodovitne zemlje v času gradnje.
Soglasje o usklajenosti načrta urejanja zelenih površin s prostorskimi izvedbenimi akti izda občinski upravni organ. Lokacijsko oziroma gradbeno dovoljenje se lahko izda šele po pridobljenem soglasju iz prejšnjega odstavka tega člena.
Investitorjem individualnih stanovanjskih hiš ni treba predložiti načrta urejanja zelenih površin. Zelene površine teh gradenj se morajo urediti v skladu s projektno dokumentacijo.

Zasebne zelene površine, ki mejijo na javne površine, morajo biti urejene tako, da ne kvarijo estetskega videza naselja in zagotavljajo pravice drugih fizičnih in pravnih oseb in prometno varnost in v skladu z Odlokom o občinskih cestah.
Za zasaditev zasebnih zelenih površin ob v varovalnem pasu javnih prometnih površin z živo mejo, drevjem ali drugimi visokoraslimi nasadi, mora lastnik pridobiti soglasje pristojnega občinskega organa.

Javna otroška igrišča se urejajo v okviru javnih zelenih površin.
Javna otroška igrišča morajo biti ločena od ostalega prostora, predvsem od javnih prometnih površin. Ločitev otroških igrišč od ostalega prostora mora biti izvedena tako, da ni ogrožena varnost uporabnikov igrišč.

Za urejanje in vzdrževanje gozdov in zemljišč, ki so po zakonu o gozdovih določene kot gozdne površine, veljajo predpisi o gozdovih.

Na površinah, opredeljenih v 2. in 7. členu tega odloka, ter na drugih gosto naseljenih območjih občine, ki so namenjena pešcem, se psi lahko vodijo le na povodcu.
Lastniki in vodniki psov morajo z javnih površin, stopnišč in vhodov v stanovanjskih zgradbah na območju Občine Postojna sproti odstranjevati pasje iztrebke.

Psov ni dovoljeno voditi na:
– otroška igrišča,
– zelenice v bližini vzgojno-varstvenih in šolskih ustanov,
– površine, ki so označene s posebnimi oznakami.

Dovoljeni posegi v javne zelene površine so:
– redna vzdrževalna dela in ukrepi za varovanje javnih zelenih površin,
– preurejanje javnih zelenih površin zaradi spremembe njihove namembnosti,
– obnove dotrajanih ali poškodovanih elementov javnih zelenih površin,
– gradnja in vzdrževanje komunalne, energetske in druge infrastrukture,
– nujna dela na komunalni, energetski in drugi infrastrukturi,
– poseganje za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Poseg v javne zelene površine je dovoljen le v okviru načrta urejanja javnih zelenih površin, gradbenih dovoljenj ali soglasja pristojnega občinskega organa oziroma, če je to treba zaradi varstva zelenih površin ter javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.
Poseg v zasebne zelene površine je dovoljen v okviru prostorskih izvedbenih aktov ali če je to treba zaradi javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu. V primeru, da je poseg v zasebne zelene površine v okviru prostorskih izvedbenih aktov oziroma je poseg potreben zaradi novogradnje ali rekonstrukcije javnih prometnih površin je dovoljen ob pogoju, da lastnik soglasje za poseg. Lastnik oziroma uporabnik zasebne zelene površine ima pravico do odškodnine.
Gradbeni in drugi posegi, ki imajo za posledico trajno ali bistveno krčenje javnih oziroma ostalih zelenih površin, so možni le v skladu s sprejetimi prostorskimi izvedbenimi akti in izdanimi dovoljenji, lokacijskimi informacijami in soglasji pristojnega občinskega organa ter drugih pravnih oseb, ki imajo pooblastilo na podlagi zakona.
Kadar nadzorni organ ugotovi, da se izvajajo posegi na javnih zelenih površinah brez dovoljenja, odredi takojšnjo ustavitev del in določi rok za pridobitev dovoljenja. Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.
Če izvajalec posega v javne zelene površine ne pridobi ustreznega dovoljenja v določenem roku, odredi nadzorni organ vzpostavitev javne zelene površine v stanje pred posegom, na stroške izvajalca posega.

V primerih prekopavanja javnih zelenih površin, zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi, je izvajalec posega dolžan najkasneje v roku 24 ur obvestiti pristojni občinski organ o izvajanju del in takoj po končanju del povrniti javno zeleno površino v prvotno stanje.
V primeru, da izvajalec nujnih del na komunalni infrastrukturi po prekopavanju ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje takoj po končanju del, mu nadzorni organ odredi rok za vzpostavitev prvotnega stanja oziroma odredi, da na stroške izvajalca to opravi drugi izvajalec.

Izvajalec, ki zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanja rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi posega v javne zelene površine, je dolžan poskrbeti, da ne povzroči nepotrebne škode na zelenih površinah, oziroma je dolžan škodo takoj po nastanku odpraviti.
V primeru, da izvajalec škode ne odpravi takoj po opravljenem delu, mu lahko nadzorni organ odredi dodatni rok za odpravo škode oziroma odredi, da na stroške izvajalca škodo odpravi drugi izvajalec.

Investitor oziroma izvajalec gradbenih del in drugih posegov na javnih zelenih površinah je dolžan pred posegom na celotnem območju gradnje zavarovati obstoječa drevesa, grmovnice in drugo vegetacijo pred poškodbami. Pri drevesih in grmovnicah je treba zaščititi nadzemni del in koreninski sistem v skladu z načrtom urejanja zelenih površin.
V primeru, da investitor oziroma izvajalec gradbenih del med gradnjo poškoduje ali uniči drevje ali grmičevje, ga je dolžan nadomestiti v enaki količini, primerni velikosti, stanju in obliki. Poškodovane zelenice je investitor oziroma izvajalec dolžan obnoviti in povrniti v stanje pred posegom.
Kadar nadzorni organ ugotovi, da izvajalec gradbenih del med gradnjo poškodovanega ali uničenega drevja ali grmičevja ni nadomestil v enaki količini, primerni velikosti, stanju in obliki, mu določi rok, v katerem mora to storiti.
Če izvajalec gradbenih del naložene obveznosti ne izpolni v določenem roku, nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške izvajalca gradbenih del.

V primeru, ko je zaradi gradnje treba odstraniti obstoječo vegetacijo (drevje, drevored, večje okrasno ali parkovno grmičevje), jo je investitor dolžan nadomestiti. Odstranjeno drevo ali nasad mora nadomestiti z enakim ali podobnim drevesom oziroma nasadom primerne vrste in velikosti v skladu z načrtom urejanja zelenih površin oziroma v skladu s projektno dokumentacijo. Nadomestno zasaditev mora izvesti na mestu in v času, ki ga odredi pristojni občinski organ.

Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec gradbenih del dolžan urediti zemljišče v skladu z načrtom urejanja zelenih površin v roku, ki je določen v dovoljenju in ki ne sme biti daljši od enega leta. Na območje, ki je namenjeno travni površini, mora posejati travno seme, primerno za uporabo v urbanih območjih.
Po zaključeni gradnji je investitor oziroma izvajalec gradbenih del dolžan zemljišče urediti, odstraniti začasne objekte in odvečni material ter razgrniti in poravnati plodno zemljo tako, da je plast debela najmanj 20 cm, ter na območje, ki je namenjeno travni površini, posejati travno seme, primerno za uporabo v urbanih območjih.
Za drevoredne oblike sajenja in za sajenje ob asfaltnih cestah ter parkiriščih se določi višina plodne zemlje z načrtom urejanja zelenih površin.
Če investitor oziroma izvajalec gradbenih del po zaključeni gradnji ne uredi zemljišča v skladu z načrtom urejanja zelenih površin v roku, ki je določen v uporabnem dovoljenju, ali tega ne stori tako, kot to določata drugi in tretji odstavek tega člena, nadzorni organ odredi, da to stori izvajalec javne službe na stroške investitorja oziroma izvajalca gradbenih del.

Izvajalec gradbenih del mora ob izkopu gradbene jame na javni površini na celotnem območju odstraniti plodno zemljo in jo deponirati na mestu, ki ga odredi pristojni občinski organ.
Deponirano plodno zemljo je treba zavarovati in vzdrževati tako, da se ohrani njena plodnost. Plodno zemljo je pod določenimi pogoji mogoče uporabiti za urejanje javnih zelenih površin ob novozgrajenih objektih, na drugih javnih površinah in za izboljšanje plodnosti nerodovitnih tal.
Investitorji oziroma izvajalci gradbenih del so dolžni pristojnemu občinskemu organu prijaviti pričetek del na odkopu plodne zemlje in ga obvestiti o morebitnih viških plodne zemlje.

Na javnih zelenih površinah se morajo redno ter v skladu z namenom in zahtevnostjo teh površin v okviru javne službe opravljati vsa potrebna vzdrževalna dela in varstveni ukrepi, zlasti pa:
– spomladansko in jesensko čiščenje zelenih površin,
– tedensko in mesečno pobiranje smeti,
– vzdrževalna dela in košnja travnatih površin,
– urejanje nasadov in sajenje cvetličnih gredic,
– zasajanje, oskrba, čiščenje in obrezovanje dreves, drevoredov in grmovnic,
– odstranitev hirajočih oziroma suhih dreves na podlagi soglasja pristojnega organa,
– zatiranje plevela in drugih rastlin, ki ovirajo rast parkovnih rastlin,
– obrezovanje živih mej, posebej ob cestah in pločnikih, da ne ovirajo hoje po javnih prometnih površinah in preglednosti v križiščih in ne zakrivajo prometne signalizacije,
– oskrba in obrezovanje vegetacije na prometnih otokih,
– varstvo rastlin pred rastlinskimi boleznimi, škodljivci in poškodbami,
– redno pometanje in pobiranje smeti v parkih in na zelenicah, dobava, montaža in vzdrževanje parkovne opreme,
– druga vzdrževalna dela, ki so potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin.
Določena zgoraj navedena dela se zagotovijo tudi z izvajanjem drugih občinskih javnih služb.

Na zasebnih zelenih površinah, ki se nahajajo ob javnih površinah in vplivajo na videz naselja, morajo lastniki oziroma upravljavci opravljati vsa nujna vzdrževalna dela, zlasti pa:
– spomladansko čiščenje zelenih površin,
– košnjo travnatih površin,
– urejanje obstoječih nasadov,
– obrezovanje živih mej, grmovnic in dreves, posebej ob cestah in pločnikih tako, da ne segajo na javno površino in ne ovirajo hoje ter preglednosti v križiščih in ne zakrivajo prometne signalizacije,
– pravočasno odstranitev hirajočih oziroma suhih dreves,
– druga vzdrževalna dela, ki so nujno potrebna, da se ohranja urejen videz zelenih površin in naselja.
Kadar lastniki oziroma upravljavci zasebnih zelenih površin ne izvajajo nujnih vzdrževalnih del, odredi nadzorni organ rok za izvedbo nujnih vzdrževalnih del.
V primeru, da lastniki oziroma upravljavci zasebnih zelenih površin ne izvedejo nujnih vzdrževalnih del v roku, ki jim ga je odredil nadzorni organ, lahko le-ta odredi, da dela opravi izvajalec javne službe na stroške lastnikov oziroma upravljavcev.

Vzdrževanje javnih otroških igrišč obsega:
– dobavo, montažo, čiščenje, vzdrževanje in obnavljanje igral,
– čiščenje, vzdrževanje in obnavljanje ograj, klopi in druge opreme.

Na javnih zelenih površinah je prepovedano sekanje, obsekovanje, odstranjevanje ali drugačno poškodovanje in uničevanje gozdnega ali parkovnega drevja, grmičevja in drugih okrasnih rastlin, sprememba namembnosti javnih zelenih površin oziroma zmanjšanje javnih zelenih površin razen, če to ni predvideno v dovoljenju za gradnjo, načrtu urejanja javnih zelenih površin ali če je to treba zaradi preureditve, obnove in varstva javnih zelenih površin, javne varnosti ali varnosti v cestnem prometu.

Na javnih zelenih površinah in območjih otroških igrišč je strogo prepovedano:
– trgati cvetje, uničevati drevje, grmovje ali žive meje;
– namerno vznemirjati, poškodovati, odvzemati iz narave ali ubijati prosto živeče živali;
– uničevati, mehansko poškodovati, odstranjevati, poslikati z grafiti komunalno opremo, rastline in infrastrukturne objekte, ki so namenjeni rabi zelenih površin in otroških igrišč;
– obešati ali pritrjevati kable, žice, antene, obvestilne ali reklamne napise in druge predmete na drevesa ali na grmovnice;
– izlivati komunalno odpadno in meteorno vodo in izlivati okolju nevarne snovi;
– čistiti motorna vozila, druge stroje in naprave, stanovanjsko in drugo opremo;
– odlagati gradbeni material ali druge predmete;
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne objekte na zelenih površinah brez soglasja pristojnega občinskega organa;
– uporabljati predmete in naprave, ki so sestavni del javnih zelenih površin v nasprotju z njihovo naravo in namenom;
– zažigati travne površine, suhe veje, odpadke in podobno;
– puščanje iztrebkov psov, mačk in drugih domačih živali;
– ustavljati, parkirati ali se voziti z motornimi vozili, delovnimi stroji, razen pri vzdrževanju teh površin.
Poleg v prvem odstavku tega člena je prepovedano še:
– ustavljati, parkirati ali se voziti s kolesi;
– gojiti določene kulture, vrtnine in druge rastline, če to estetsko kvari videz naselja ali ima druge škodljive učinke;
– odmetavati odpadke izven posod za odpadke;
– postavljati šotore ali bivalne prikolice in kuriti, razen na za to določenih mestih;
– hoditi izven dovoljenih in urejenih poti;
– izvajati športno rekreativne dejavnosti na javnih zelenih površinah, če za to niso posebej urejene in bi s tem povzročili poškodbe zelenice ali ogrožali varnost obiskovalcev, stanovalcev v sosednjih stanovanjskih objektih ter povzročili škodo na objektih ob javnih zelenih površinah;
– jezditi (razen uradnim osebam pri opravljanju službene dolžnosti).

Škodo, ki nastane z izvajanjem prepovedanih dejanj na javnih zelenih površinah in javnih otroških igriščih, je dolžan odpraviti povzročitelj v roku, ki ga določi nadzorni organ.
V primeru, da povzročitelj škode ne odpravi v določenem roku, lahko nadzorni organ odredi, da škodo odpravi izvajalec javne službe na stroške povzročitelja.

Sredstva za izvajanje gospodarske službe se zagotavljajo v proračunu.
Osnova za dodelitev sredstev za vzdrževanje javnih zelenih površin je letni plan stroškov dela in investicij, ki ga pripravi odgovorni delavec režijskega obrata in je priloga občinskega proračuna.
Cenik storitev na podlagi predloga izvajalca sprejme župan.

Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo nadzorni organi Občine Postojna.
Nadzorni organi, pristojni za izvajanje nadzora tega odloka, so občinski inšpektor, občinski redar in občinska uprava.
Strokovni nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja direktor občinske uprave.

Škodo, ki nastane z izvajanjem prepovedanih dejanj na javnih zelenih površinah in javnih otroških igriščih, je dolžan odpraviti povzročitelj v roku, ki ga določi nadzorni organ. V primeru, da povzročitelj škode ne odpravi v določenem roku, lahko nadzorni organ odredi, da škodo odpravi izvajalec javne službe na stroške povzročitelja.
Ob neupravičeni uporabi javne zelene površine ali otroškega igrišča lahko nadzorni organ odredi:
– takojšnjo odstranitev parkiranega vozila,
– takojšnjo odstranitev odloženega gradbenega materiala, drugih predmetov ali nevarne snovi,
– takojšnjo odstranitev pomožnih in začasnih objektov,
– takojšnjo odstranitev šotorov ali bivalnih prikolic oziroma pogasitev kurišča,
– takojšnje prenehanje zažiganja travnih površin, suhih vej, odpadkov in podobnega ter vzpostavitev prejšnjega stanja.
Ukrepi iz prvega odstavka se izvedejo na stroške tistega, ki jih je povzročil s prepovedanim ravnanjem.
Pritožba ne zadrži izvršitve odrejenega ukrepa.

Z globo v višini 1.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki stori prekršek v zvezi opravljanjem dejavnosti:
– če izvaja posege na javnih zelenih površinah v nasprotju z 20. členom tega odloka;
– če po prekopavanju javne zelene površine zaradi nujnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje takoj po končanju del (22. člen);
– če pri izvajanju gradbenih del in drugih posegov ne zavaruje javnih zelenih površinah v skladu z določilom prvega odstavka 23. člena tega odloka;
– če pri posegu v javne zelene površine zaradi gradbenih ali drugih del ter izvajanju rednih vzdrževalnih del na komunalni infrastrukturi ne vzpostavi javne zelene površine v prvotno stanje (23. člen);
– če ne nadomesti zaradi gradnje odstranjene vegetacije na javni zeleni površini (24. člen);
– če po zaključeni gradnji ne uredi zelene površine v skladu z določili 25. člena odloka;
– če v nasprotju z določbo 27. člena ne izvaja vseh potrebnih vzdrževalnih del in varstvenih ukrepov na javnih površinah;
– če kot lastnik oziroma upravljavec zasebne zelene površine ne opravi vzdrževalnih del, določenih v 4. in 5. točki prvega odstavka 28. člena odloka;
– če krši določila 30. člena odloka.
Z globo v višini 200 EUR se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe.

Z globo v višini 200 EUR se kaznuje za prekršek lastnik oziroma upravljavec zasebne zelene površine, ki ne izvaja nujnih vzdrževalnih del, določenih v 1., 2., 3. in 6. točki prvega odstavka 28. člena odloka.

Z globo v višini 100 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določilo 18. in 19. člena odloka ter določila prvega odstavka 31. člena odloka.

Z globo v višini 50 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če krši določila drugega odstavka 31. člena tega odloka.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.