Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 70/08), 3., 32., 33. in 34. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 ter 127/06) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. US: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9) in 16. člena Statuta Občine Postojna (Uradni list RS, št. 30/07) ter skladno z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 105/08 in 48/09) je Občinski svet Občine Postojna na 20. seji dne 16. 6. 2009 sprejel
O D L O K
o koncesijah na področju javnih služb vzdrževanja, urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Postojna
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
(1) Odlok o koncesijah na področju javnih služb vzdrževanja, urejanja in čiščenja javnih površin v Občini Postojna predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi s koncesijo za izvajanje lokalnih gospodarskih javnih služb:
1. vzdrževanje občinskih javnih cest in
2. urejanje in čiščenje mestnih ulic, javnih poti in površin za pešce.
(2) Lokalna gospodarska javna služba iz 1. točke prvega odstavka (v nadaljevanju: javna služba) se izvaja na celotnem območju Občine Postojna, lokalna gospodarska javna služba iz 2. točke prvega odstavka se izvaja na območju mesta Postojna in naselja Prestranek, zimska služba pa se kot koncesionirana gospodarska javna služba izvaja tudi v ostalih krajih v krajevni skupnosti Postojna in Prestranek ter v ostalih krajevnih skupnostih Občine Postojna.
(3) Javne službe se izvajajo skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
2. člen
(definicije)
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
1. »gospodarska javna služba« oziroma »javna služba«: je ena ali več lokalnih gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka (v nadaljevanju tudi: gospodarska javna služba oziroma javna služba);
2. »koncedent«: je Občina Postojna;
3. »pristojni organ«: je organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ);
4. »občinski svet«: je Občinski svet Občine Postojna;
5. »koncesija«: je skupen izraz za koncesijo obvezne lokalne gospodarske javne službe vzdrževanja občinskih javnih cest ter urejanja in čiščenja javnih površin razen če iz besedila tega odloka ne izhaja, da se izraz nanaša na posamezno koncesijo;
6. »koncesionar«: je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;
7. »izvajalec javne službe«: je koncesionar po tem odloku;
8. »uporabniki«: so vsi uporabniki površin, objektov in naprav v okviru javnih služb določenih s tem odlokom.
3. člen
(neenotnost koncesijskega razmerja)
(1) V Občini Postojna (v nadaljevanju: Občina) se dejavnosti iz 1. člena izvajajo s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi. Za vsako javno službo se podeli posebna koncesija.
(2) Koncesijsko razmerje lahko nastane in preneha za vsako gospodarsko javno službo posebej.
(3) Postopek javnega razpisa se izvede za vsako javno službo ločeno po postopku določenem v členih 22. do 26. tega odloka.
4. člen
(vsebina gospodarskih javnih služb)
(1) Gospodarska javna služba »vzdrževanje občinskih javnih cest (lokalnih cest in javnih poti)« obsega:
1. izvajanje pregledniške službe,
2. redno vzdrževanje – čiščenje in popravila prometnih površin ter pripadajočih varstvenih pasov,
3. vzdrževanje vertikalne cestno-prometne signalizacije,
4. zimska služba,
5. vzdrževanje cestnih objektov,
6. vzdrževanje brežin, vegetacije in zagotavljanje preglednosti,
7. košnja ob cestišču in odstranjevanje plevela,
8. intervencijski ukrepi,
9. opravila, ki so zakonsko vezana na varstvo in varnost teh cest.
(2) Gospodarska javna služba »urejanje in čiščenje mestnih ulic, javnih poti in površin za pešce« obsega:
1. izvajanje pregledniške službe,
2. vzdrževanje – čiščenje in popravila javnih prometnih površin (ulice, trgi, pločniki, stopnišča in drugi peš prehodi),
3. vzdrževanje vertikalne cestno-prometne signalizacije,
4. zimska služba,
5. vzdrževanje cestnih objektov,
6. košnja ob cestišču in odstranjevanje plevela,
7. intervencijski ukrepi,
8. opravila, ki so zakonsko vezana na varstvo in varnost prej navedenih javnih površin.
(3) Vsebina posamezne javne službe se natančneje določi s tehničnim pravilnikom, ki ga sprejme župan in je obvezna priloga razpisne dokumentacije v postopku izbire koncesionarja za izvajanje posamezne javne službe.
2. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN
5. člen
(način podelitve in izvajanje koncesije)
Javno službo na celotnem območju Občine izvaja oseba zasebnega prava, ki se ji v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe, in zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, podeli koncesijo (v nadaljevanju: koncesionar, izvajalec) v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.
6. člen
(pogoji izvajanja gospodarske javne službe)
Pogoji izvajanja javnih služb, ki so predmet tega odloka so določeni v predmetnih odlokih o načinu izvajanja posameznih gospodarskih javnih služb in v tem odloku.
3. KONCESIJA
7. člen
(začetek, tek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje za dejavnosti iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnosti iz 1. člena tega odloka, ki so predmet lokalne gospodarske javne službe, je 10 let od sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(3) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(4) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(5) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
(6) Nova koncesijska pogodba mora biti s koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
8. člen
(način izvajanja)
Koncesionar je dolžan izvajati javno službo, ki je predmet koncesije, na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja javne službe, ki je predmet koncesije in drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu ter v tehničnem pravilniku iz tretjega odstavka 4. člena tega odloka v skladu z navodili pristojnega organa občinske uprave.
9. člen
(koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju Občine oziroma na območju določenem v drugem odstavku 1. člena tega odloka:
1. izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
2. izključno oziroma posebno pravico rednega vzdrževanja občinske infrastrukture (objektov in opreme), ki služijo za izvajanje javne službe,
3. dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju Občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju Občine, vendar le na podlagi pisnega soglasja župana oziroma pristojnega organa občinske uprave.
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
10. člen
(razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
11. člen
(oddaja pravnih poslov tretjim osebam)
(1) Pri oddaji del tretjim osebam mora koncesionar ravnati skladno z načelom nediskriminatornosti.
(2) Koncesionar mora pri oddaji del, ki izpolnjujejo predpostavke javnih naročil (subvencionirana gradnja …) tretjim osebam ravnati skladno z veljavnim zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo oddajo javnih naročil.
12. člen
(uporaba javnih dobrin)
(1) Storitve javnih služb so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, delih, opremi in objektih ter oblikovati predloge in pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
(3) Uporaba storitev gospodarskih javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb, za uporabnike obvezna.
4. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
13. člen
(pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
14. člen
(dolžnosti koncesionarja)
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
1. izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu;
2. upoštevati mnenja in navodila pristojnega organa občinske uprave, ki so vezana na izvajanje, razvoj in način opravljanja javne službe;
3. upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe;
4. kot dober gospodarstvenik uporabljati in/oziroma vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
5. vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
6. omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe in koncesije;
7. sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
8. skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem koncesije;
9. pravočasno odgovoriti uporabnikom na njihove pobude in/ali pritožbe;
10. oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
11. obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
12. pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
13. obvezno vodenje evidenc in elektronskih katastrov v zvezi z javno službo in izvajanjem koncesije, usklajenih z občinskimi evidencami;
14. v imenu koncedenta usklajevati in pošiljati predpisane podatke iz katastra na državni kataster gospodarske javne infrastrukture;
15. sodelovati z državnimi organi pristojnimi na področju koncesionarjevih javnih služb in jim skladno z zahtevami v roku pošiljati zahtevane podatke;
16. ažurno in strokovno voditi poslovne knjige;
17. pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti;
18. svetovanje koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov;
19. poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
20. v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
21. izdajati soglasja in pogoje skladno s predpisi, ki urejajo javno službo;
22. obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
(2) Glede zadev, ki niso posebej urejene s tem odlokom, zlasti glede oskrbovalnih standardov, razvrstitve objektov in naprav, vzdrževalnih in organizacijskih standardov in drugih standardov in normativov za izvajanje javne službe, se mora izvajalec javne službe ravnati po predpisih pristojnega ministra.
(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega ne stori v 6 mesecih od statusne spremembe, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
15. člen
(odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom župana – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam).
16. člen
(ločeno računovodstvo)
(1) Koncesionar lahko izvaja tudi druge dejavnosti, za katere je registriran, vendar pa njihovo izvajanje ne sme vplivati na opravljanje javne službe.
(2) Koncesionar mora za vsako javno službo voditi zakonsko predpisane računovodske evidence in izkaze, ki veljajo za gospodarske javne službe. Smiselno enako tudi v primeru, ko koncesionar opravlja posamezno javno službo na območju drugih lokalnih skupnosti.
17. člen
(dolžnosti koncedenta)
Dolžnosti koncedenta so zlasti:
1. da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javne službe in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
2. da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
3. da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
4. pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
18. člen
(pravice uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
1. do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja,
2. pravico do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,
3. zahtevati vse storitve javne službe,
4. uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
19. člen
(dolžnosti uporabnikov)
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
1. upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe,
2. pripraviti neoviran dostop do vseh površin, objektov in naprav, kjer se opravljajo storitve gospodarskih javnih služb,
3. prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, tega ne dovoli ali mu to onemogoči, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Inšpektor iz prejšnjega odstavka lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javne službe.
20. člen
(status koncesionarja)
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba. Prijavo na javni razpis lahko poda skupaj tudi več oseb, ki morajo prijavi predložiti pravni akt, iz katerega izhajajo medsebojna razmerja med več osebami in njihova zaveza, da bodo v primeru izbora za koncesionarja ustanovili pravno-organizacijsko obliko ter predložiti tudi vso potrebno dokumentacijo za ustanovitev projektnega podjetja, s katero bo koncedent sklenil koncesijsko pogodbo.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo) za vsako izmed koncesij določenih v 1. členu tega odloka. V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
21. člen
(dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijavi na javni razpis) mora prijavitelj dokazati da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil (imeti mora poravnane davke, prispevke in druge predpisane dajatve, vključno s koncesijskimi dajatvami, proti njemu ne sme biti začet postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja, je storil veliko strokovno napako iz področja predmeta koncesije, ki mu je bila dokazana s sredstvi, ki jih koncedent lahko utemelji …), ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:
1. da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti;
2. da lahko s polnim oziroma s sorazmerno krajšim delovnim časom na javni službi zaposli osebo z najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka;
3. da razpolaga z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju izvajanja koncesije;
4. da razpolaga z zadostnim obsegom opreme in naprav oziroma potrebnih sredstev za delo oziroma izkaže, da bo ustrezno opremo zagotovil najkasneje do podpisa koncesijske pogodbe in da razpolaga z ustreznim poslovnim prostorom na območju občine, oziroma na drugačen način nesporno dokaže, da lahko tudi sicer nemoteno opravlja dejavnost;
5. da je sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet izvajanja koncesije;
6. da je sposoben zagotavljati izvajanje storitev na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov;
7. da zagotavlja interventno izvajanje javne službe ob vsakem času;
8. da je finančno in poslovno usposobljen;
9. da je usposobljen za vodenje katastra ter da razpolaga z ustreznimi delovnimi sredstvi in kadri za njegovo vodenje;
10. da se obveže zavarovati proti odgovornosti za škodo, ki jo z izvajanjem koncesije lahko povzroči občini, uporabnikom ali tretji osebi (predloži ustrezno predpogodbo);
11. da predloži elaborat o opravljanju dejavnosti z vidika kadrov, organizacije dela, strokovne opremljenosti, sposobnosti vodenja katastra, finančno-operativnega vidika in razvojnega vidika, s katerim dokaže izpolnjevanje pogojev iz 2.–5. točke in
12. da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost) določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje koncesije, ki jih določajo drugi predpisi.
5. JAVNI RAZPIS
22. člen
(oblika in postopek javnega razpisa)
(1) Koncesionarja za izvajanje vsake izmed posameznih javnih služb naštetih v 1. do 2. točki prvega odstavka 1. člena tega odloka se izbere z ločenim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na portalu e-naročanje, na način kot se objavljajo javna naročila, ter vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta,
2. podatke o objavi koncesijskega akta,
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu,
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije,
5. postopek izbire koncesionarja,
6. merila za izbor koncesionarja,
7. način dokazovanja izpolnjenosti pogojev za izvajanje koncesije,
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …),
9. način zavarovanja resnosti prijave,
10. kraj, čas in plačilne pogoje za dvig razpisne dokumentacije,
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev,
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav,
13. rok za izbiro koncesionarja,
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa,
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom,
16. podatke, ki jih predpisuje portal o javnih naročilih,
17. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) Župan lahko v javnem razpisu poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, objavi tudi druge podatke. Druge podatke pa mora objaviti, če to zahteva zakon ali na njegovi podlagi izdani predpis.
(4) Pristojni organ občinske uprave pripravi razpisno dokumentacijo, katere sestavni deli morajo biti enaki vsebini razpisa.
(5) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in jim na podlagi zahteve razpisno dokumentacijo tudi predati.
(6) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
(7) Javni razpis se lahko objavi tudi v drugih medijih, vendar ne pred obveznimi objavami iz prvega odstavka.
23. člen
(razpisni pogoji)
Župan s sklepom o javnem razpisu določi razpisne pogoje in način dokazovanja izpolnjevanja pogojev iz 21. člena tega odloka (vsebino listin, organ, ki listino izda …). Z razpisnimi pogoji župan ne sme določati novih pogojev, niti dopolnjevati pogojev za opravljanje dejavnosti (pogojev za koncesionarja), ki so določeni s tem odlokom.
24. člen
(merila za izbor koncesionarja)
Koncedent mora v javnem razpisu oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
Koncedent koncesionarja izbere na podlagi naslednjih meril:
1. Skupna ponudbena cena
2. Pozitivne reference ponudnika
3. Zagotavljanje kakovosti poslovanja.
Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v vrstnem redu iz prejšnjega odstavka.
4. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA
25. člen
(uspešnost javnega razpisa)
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
26. člen
(izbira koncesionarja)
(1) V postopku vrednotenja prijav se sme od prijaviteljev zahtevati zgolj takšna pojasnila ali dopolnitve, ki nikakor ne vplivajo na ocenjevanje skladno s postavljenimi merili za izbor koncesionarja.
(2) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan. Komisijo sestavljajo predsednik in najmanj dva člana. Vsi člani komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in delovne izkušnje z delovnega področja, da omogočajo strokovno presojo vlog. Predsednik in člani strokovne komisije ne smejo biti s kandidatom, njegovim zastopnikom, članom uprave, nadzornega sveta ali pooblaščencem v poslovnem razmerju ali kako drugače interesno povezani, v sorodstvenem razmerju v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena, v zakonski zvezi ali svaštvu do vštetega drugega kolena četudi je zakonska zveza že prenehala, ali živeti z njim v zunajzakonski skupnosti ali pa v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Predsednik in člani komisije ne smejo biti osebe, ki so bile zaposlene pri kandidatu ali so kako drugače delali za kandidata, če od prenehanja zaposlitve ali drugačnega sodelovanja še ni pretekel rok treh let. Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v strokovno komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če izvejo za navedeno dejstvo naknadno, morajo takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s ponudniki, ampak le posredno preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.
(3) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(4) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(5) Koncedent izbere za izvajanje vsake posamezne javne službe iz 1. člena tega odloka enega koncesionarja ali skupino ponudnikov.
(6) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 45 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
5. KONCESIJSKA POGODBA
27. člen
(sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 15 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 45 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
28. člen
(koncesionarjeva tveganja)
(1) Koncesionar izvaja koncesijo v svojem imenu in za svoj račun.
(2) Koncesionar nosi celotno tveganje povpraševanja po storitvah javne službe in druga tržna tveganja koncesije.
(3) Koncesionar ni upravičen do nobenih garancij ali plačil koncedenta zaradi tega, ker prihodki iz koncesije ne dosegajo načrtovanih.
(4) Koncesionar ni upravičen do poplačila katerihkoli vlaganj v objekte in naprave koncesije od koncedenta, razen v primeru predčasnega prenehanja koncesije skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
29. člen
(razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
30. člen
(koncesijska pogodba)
S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar podrobneje uredita vprašanja koncesijskega razmerja, ki v tem odloku niso natančneje navedena, in sicer zlasti:
1. oblika in namen koncesije;
2. medsebojne obveznosti v zvezi z uporabo in vzdrževanjem naprav ter objektov koncesije;
3. spremembe v družbi koncesionarja, o katerih mora ta pridobiti soglasje koncedenta;
4. možnosti vstopa v koncesijsko razmerje namesto dosedanjega koncesionarja;
5. pogodbene kazni ter razlogi za odpoved, razvezo in razdrtje pogodbe ter pravice in obveznostih pogodbenih strank v takih primerih;
6. pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja v zvezi z izvajanjem javnih služb;
7. pogoji za oddajo poslov podizvajalcem;
8. dolžnost koncesionarja poročati koncedentu o vseh dejstvih in pojavih, ki utegnejo vplivati na izvajanje javne službe na način in pod pogoji, določenimi v koncesijskem aktu;
9. način finančnega in strokovnega nadzora s strani koncedenta;
10. pogodbene sankcije zaradi neizvajanja ali nepravilnega izvajanja javne službe;
11. medsebojna razmerja v zvezi z morebitno škodo, povzročeno z izvajanjem ali neizvajanjem javne službe;
12. razmerja ob spremenjenih in nepredvidljivih okoliščinah;
13. način spreminjanja koncesijske pogodbe;
14. prenehanje koncesijske pogodbe in njegove posledice ter njeno morebitno podaljšanje;
15. posledice spremenjenih okoliščin, višje sile in aktov javne oblasti koncedenta.
31. člen
(pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.
6. NADZOR
32. člen
(nadzor nad izvajanjem javne službe)
(1) Nadzor nad izvajanjem podeljene koncesije izvaja pristojni organ, v okviru svojega delovnega področja in zakonskih pooblastil. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) Nadzorstvo iz prvega odstavka opravljajo občinski inšpektorji, občinski redarji in občinska uprava. Občina lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Službe, navedene v drugem odstavku tega člena, lahko pri opravljanju nadzora ob ugotovitvi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, izdajajo odločbe ter odrejajo druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
33. člen
(organ nadzora)
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinska inšpekcija, ki je tudi pristojna za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
34. člen
(finančni nadzor)
(1) Finančni nadzor nad poslovanje koncesionarja izvaja pristojni občinski organ. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti nujnost nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
35. člen
(nadzorni ukrepi)
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
36. člen
(letni program izvajanja in koncesionarjeva poročila)
(1) Koncesionar mora na zahtevo koncedenta predložiti poročila o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah in organizacijskih ukrepih ter kvaliteti izvajanja koncesije.
(2) Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa za javno službo za prihodnje leto in ga najkasneje do 30. 11. vsakega tekočega leta predložiti pristojnemu organu. Letni program potrdi župan.
(3) Izvajalec je dolžan najkasneje do 28. 2. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju gospodarske javne službe v preteklem letu. Letno poročilo mora, poleg vsebine določene z odloki o načinu izvajanja javne službe in drugimi predpisi, vsebovati zlasti podatke o:
– količini opravljenega dela (vsebinsko in finančno poročilo),
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev koncesionarja in o reševanju le-teh,
– zavrnitvah uporabnikov storitev,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju koncesionarja,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Podrobnejša vsebina programov in poročil iz tega člena se lahko določi v koncesijski pogodbi.
7. PRENOS KONCESIJE
37. člen
(oblika)
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
8. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
38. člen
(načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe,
2. s prenehanjem koncesionarja,
3. z odvzemom koncesije,
4. z odkupom koncesije.
39. člen
(prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
3. z odstopom od koncesijske pogodbe,
4. s sporazumno razvezo.
40. člen
(potek roka koncesije)
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
41. člen
(razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
1. če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
2. če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
3. če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
4. če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
5. v primeru hujših kršitev koncesijske pogodbe.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prvega odstavka tega člena lahko koncedent s priporočeno pošto koncesionarja obvesti o enostranskemu razdrtju koncesijske pogodbe in mu do pravnomočne izbire novega koncesionarja naloži izvajanje javne službe ali izvajanje javne službe v vmesnem času zagotovi na drug ustrezen način.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
42. člen
(odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
43. člen
(sporazumna razveza)
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka koncesionar zaradi predčasne prekinitve koncesijske pogodbe ni upravičen do odškodnine.
44. člen
(prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
45. člen
(odvzem koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v za to, s koncesijsko pogodbo, določenem roku,
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema koncesije ali drugega prenehanja po določbah 42.–46. člena tega odloka lahko koncedent prevzame koncesionirano gospodarsko javno službo v režijo.
46. člen
(odkup koncesije)
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov(e) predpis(e) o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku, ki pa ne sme trajati več kot 6 mesecev.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
9. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
47. člen
(višja sila)
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
48. člen
(spremenjene okoliščine)
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
10. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
49. člen
(uporaba prava)
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
50. člen
(arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
11. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51. člen
(izvajalec javne službe)
Postopek za podelitev koncesije po tem odloku prične župan z objavo javnega razpisa najkasneje 60 dni pred prenehanjem posamezne koncesijske pogodbe.
52. člen
(pravice v primeru prenosa dejavnosti na drugega izvajalca)
V primeru, da izvajalec, ki na območju občine opravlja javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, ne bi uspel pridobiti koncesije, je izbrani koncesionar dolžan zagotoviti zaposlitev pri izvajalcu na dan objave javnega razpisa zaposlenim delavcev, namenjenih opravljanju javne službe, če za to v 14 dneh po dokončnosti odločbe o izbiri koncesionarja sami izrazijo interes. O tej pravici jih mora koncedent pisno obvestiti.
53. člen
(ureditev razmerij)
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja omenjeno javno službo kot koncesionar dosedanji izvajalec.
54. člen
(razveljavitvena klavzula)
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati Odlok o podelitvi koncesije za izvajanje določenih gospodarskih javnih služb v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 7/04, 141/04).
55. člen
(pričetek veljavnosti odloka)
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Občine Postojna.
(2) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-11/2009
Postojna, dne 16. junija 2009
Župan
Občine Postojna
Jernej Verbič l.r.
