Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 14. člena Statuta Občine Šempeter - Vrtojba (Uradni list RS, št. 88/04, 74/05 in 132/06) je Občinski svet Občine Šempeter - Vrtojba na 28. seji dne 2. julija 2009 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Šempeter - Vrtojba za obdobje 1986–2000 z usmeritvami prostorskega razvoja občine do leta 2020 in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Šempeter - Vrtojba za obdobje 1986–1990, dopolnitve 2002 (Uradne objave v časopisu »OKO« št. 11/2002) sprejme občinski podrobni prostorski načrt Caufovo v Vrtojbi (v nadaljnjem besedilu: OPPN). OPPN je izdelal Projekt d.d. Nova Gorica, pod številko 9160/07.

(1) Ta odlok določa vsebino OPPN, obseg ureditvenega območja, namembnost območja, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev za gospodarsko javno infrastrukturo, parcelacijo, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe ter velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v OPPN, ki je na vpogled v prostorih Občine Šempeter - Vrtojba.

Podrobni prostorski načrt vsebuje:
A) Odlok o OPPN Caufovo
B) Besedilo OPPN Caufovo
1. Opis prostorske ureditve
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1. Opis vplivov in navezav prostorske ureditve s sosednjimi območji
2.2. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
2.2.1. Namembnost posegov
2.2.2. Lega objektov
2.2.3. Velikost objektov
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.4. Krajinsko oblikovanje
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
4. Rešitve in ukrepi za celotno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje podrobnega načrta
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih oblikovalskih in tehničnih rešitev
9. Usmeritve za določitev meril po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta
10. Ocena stroškov
C) Kartografski del
1. Izseki iz kartografske dokumentacije prostorskih sestavin planskih aktov Občine Šempeter - Vrtojba
2. Obstoječe stanje s parcelnim stanjem
3. Ureditvena situacija s prikazom vplivov in povezav s sosednjim območji
4. Gospodarska javna infrastruktura, grajeno javno dobro
5. Načrt parcelacije
D) Priloge:
1. Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavo območja
2. Prikaz stanja prostora
3. Strokovne podlage na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
4. Smernice in mnenja
5. Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
6. Povzetek za javnost.

Ureditveno območje OPPN obsega jugovzhodno pobočje vzpetine z ledinskim imenom Caufovo, ki je vpeto med rob naselja Vrtojba na zahodni strani, kmetijske površine na severovzhodni strani in lokalno cesto na južni strani.
Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča oziroma dele zemljišč v k.o. Vrtojba, s parc. št.: 650, 653 delno, 632, 651, 652, 655 delno, 628, 626, 629, 625, 631, 630, 633, 656 delno, 657 delno, 646/1, 644/4, 644/3, 646/2, 644/2, 644/1, 643/3, 643/1, 643/2, 640, 639, 634/2, 634/1, 624/1, 634/3, 638, 635, 637, 636, 627, 624/2, 641/5, 3572 delno, 3578 delno.

Območje je namenjeno stanovanjski gradnji nizke gostote in v manjši meri gradnji objektov storitvenih dejavnosti.
Glede funkcije se površine delijo na:
– stanovanjske površine (gradbene parcele za stanovanjske hiše, stanovanjske dvojčke, vrstne hiše in stanovanjske hiše s prostori za storitvene dejavnosti),
– prometne površine (dovozne ceste z obračališči in pločniki),
– javne površine (parkirna mesta, kontejnerji za zbiranje komunalnih odpadkov, trafo postaja).

(1) Z umestitvijo načrtovane ureditve v prostor bo zaključena pozidava s stanovanjskimi objekti na severovzhodni strani Vrtojbe. Predvidena pozidava je z Opekarniško cesto povezana z Vrtojbo in Šempetrom in na drugi strani s kolovozom do hitre ceste in kmetijskih površin.
(2) Predvidena in obstoječa pozidava s stanovanjskimi objekti na stični meji nima neposrednih povezav, razen območja na zgornjem delu grebena, kjer je v sklopu OPPN predvidena možnost dovoza do vzhodnih delov parcel, ki gravitirajo na ulico Laze.
(3) Obstoječa RTP Vrtojba ima negativni vpliv s hrupom na del površin v območju predvidene pozidave.
(4) Na območju RTP Vrtojba in nizvodno ni ustrezno urejena odvodnja meteornih voda, zato bo meteorno odvodnjo območja Caufovo potrebno uskladiti z rešitvijo odvodnje širšega zaledja.
(5) Za izvedbo načrtovane ureditve so potrebni priključki na javno gospodarsko infrastrukturo, tudi izven območja OPPN.
(6) Vplivno območje v času gradnje ne bo segalo izven območja urejanja na sosednje nepremičnine.
(7) Investitorji bodo morali v okviru storitvene obrti izvajati prve in občasne merite emisije snovi v zrak iz kurilnih naprav, emisije snovi v vode in hrup.

(1) Maksimalni tlorisni gabariti, maksimalna oziroma minimalna etažnost objektov in tolerance
Kletne etaže so zaradi konfiguracije terena potrebne skoraj pri vseh objektih, niso pa nujne pri objektih št. 52–62.
Navedene etažnosti veljajo za pretežni del objekta, posamezni deli so lahko nižji oziroma nepodkleteni.
V območju OPPN so predvideni naslednji tipi pozidave:
– stanovanjska hiša
– manjše hiše (hiše št. 16, 17, 18, 19, 24, 26, 27, 32, 33, 34, 35)
Izhodiščni tloris 10x10m – možna pozidava do maksimalno zazidljive površine (glej tolerance).
K, P + 1 z minimalnim podstrešjem (0,5 m svetle višine ob notranji strani kapnega zidu).
Pri objektih št. 24, 32, 33, 34, 35 so dopustna odstopanja glede etažnosti v obliki stopničastih prerezov.
– večje hiše (hiše št. 1, 20, 21, 22, 23, 25, 31, 40, 41, 42)
Izhodiščni tloris 10x13m – možna pozidava do maksimalno zazidljive površine, vendar v obliki členjenega tlorisa.
K, P + 1 z minimalnim podstrešjem (0,5 m svetle višine ob notranji strani kapnega zidu).
Pri hiši št. 1 max. etažnost K+P z minimalnim podstrešjem (0,5 m svetle višine ob notranji strani kapnega zidu).
Pri hišah št. 1, 25, 41 dolžina max. 15 m, širina max 12 m, obvezen členjen tloris.
– stanovanjski dvojček (hiše št. 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 52, 53, 54,55)
Izhodiščni tloris (10x10 m) x 2 – možna pozidava do maksimalno zazidljive površine K, P + 1 z minimalnim podstrešjem (0,5 m svetle višine ob notranji strani kapnega zidu).
Na parcelah dvojčkov št. 4 do15, 45 do 48 je omogočeno združevanje dveh sosednjih parcel za namen gradnje enodružinske hiše.
– vrstne hiše (hiše št. 28, 29, 30, 36, 37, 38, 39, 49, 50, 51) tloris max. 10x10 m, pozicija tlorisa v okviru maksimalne zazidljive površine K, P + 1 z minimalnim podstrešjem (0,5 m svetle višine ob notranji strani kapnega zidu).
– objekti storitvenih dejavnosti s stanovanjsko hišo (objekti št. 56, 57, 58, 59, 60, 61, 62) tloris stanovanjskega/bivalnega dela max. 10x10 m (K) P + 1 z minimalnim podstrešjem (0,5 m svetle višine ob notranji strani kapnega zidu) objekt storitvenih dejavnosti tloris max. 10x10 m (K) + P.
Stanovanjski in poslovni del oziroma del s pomožnimi stanovanjskimi prostori sta lahko dve ločeni stavbi.
– garaže a, b
Možna pozidava garaž (P) do maksimalno zazidljive površine.
– obstoječi objekti
Gospodarski objekt – lopa ob stanovanjski hiši na parceli št. 625, k.o. Vrtojba in objekt na parceli št. 636, k.o. Vrtojba, se lahko odstrani ali rekonstruira.
(2) Oblikovanje objektov
Obvezen členjen tloris pri objektih št. 1, 24, 25, 35, 40, 41, 42.
Oblikovanje razgibanih volumnov po principu adicije stavbnih mas.
Osnovni volumen posameznega objekta mora biti krit s streho oblikovano tako, da zavzema oziroma nadgrajuje značilnosti lokalne tipike. Kritina mora biti po obliki in teksturi podobna korcem. Strehe objektov praviloma s slemenom po vzdolžni osi, vzporedno s plastnicami.
Strehe tistih delov objektov št. 54 do 60, za katere so možni storitveni in poslovni programi (ob podaljšku Opekarniške ceste) so lahko oblikovani kot ravne strehe oziroma strehe minimalnega naklona z atiko.
(3) Zunanja ureditev
Zidovi/ograje in zasaditev
Pri višinskih razlikah terena je dopustno oblikovanje teras s podpornimi zidovi in brežinami.
Na parcelah v strmih brežinah je pri oblikovanju terena treba predvideti več teras, pri katerih posamezni podporni zid praviloma ni višji od 1,5 m.
Na parcelnih mejah so dopustni zidovi oziroma ograje ali živice do višine 1,2 m nad višjim terenom, pri čemer je v segmentih ob javnih poteh potrebno zagotoviti:
– preglednost in temu prilagoditi višino zidu/ograje oziroma živic, zato višina v območju preglednostnih trikotnikov ne sme presegati 0,75 m;
– da so zidovi/ograje oziroma živice v predpisanem odmiku od infrastrukturnih naprav in objektov.
Na parcelah stanovanjskih objektov bodo individualne zasaditve z avtohtonimi vrstami dreves. Parkirna mesta in kontejnerska mesta se zasadijo z živicami in avtohtonimi drevesnimi vrstami. Vzdolž Opekarniške ceste je predvidena drevoredna zasaditev z avtohtonimi drevesi.
Parkiranje
Vsaka stanovanjska enota mora na lastni parceli zagotoviti vsaj 3 parkirna/garažna mesta za osebna vozila.
Za potrebe posamezne poslovne dejavnosti je treba zagotoviti najmanj 1 parkirno mesto na 30–50 m2 koristne površine, vendar ne manj kot 1 parkirno mesto.
(4) Enostavni in nezahtevni objekti
Ob enostavnih in nezahtevnih objektih je dovoljena postavitev:
– objektov za lastne potrebe: bazenov, pergol, nadstreškov, rezervoarjev za utekočinjeni naftni plin (začasna rešitev za ogrevanje) in zbiralnikov za kapnico; odmik naštetih objektov od parcelnih mej mora znašat vsaj 1,5m, v primeru manjšega odmika ali gradnje na parcelni meji je potrebno pisno soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Ti objekti ne smejo ovirati uporabe dovoznih cest (upoštevanje preglednostnih trikotnikov);
– ograj (glej pogoje za zunanjo ureditev);
– vseh infrastrukturnih priključkov, ki niso v nasprotju z rešitvami v OPPN;
– urbane opreme v sklopu javnih površin.
(5) Obstoječi objekti
Možne so vse oblike gradnje, ki niso v nasprotju z rešitvami v OPPN. Odmiki novogradenj od parcelnih mej 4 m, etažnost objektov do (K)+P+1, faktor izrabe zemljišča (FSI) do 0,4.

(1) Pogoji za prometno urejanje
Predvideno območje pozidave je treba navezati na obstoječe cestne komunikacije. Zbirno cesto za obravnavano območje predstavlja Opekarniška cesta, ki poteka ob južnem in jugovzhodnem robu kompleksa. Predvidi se rekonstrukcijo navedene ceste (delovni naslov – Cesta 1), in sicer z razširitvijo in ureditvijo enostranskega pešhodnika.
V kompleksu so predvidene stanovanjske ceste (Cesta 2) in dovozne ceste (Cesta 3, Cesta 4, Odcep 2-1, 2-2, 2-3, 2-4, 4-1, 4-2 in 4-3).
V nadaljevanju Ceste 3 poteka do trase Ceste 1 povezovalna pešpot širine 2.0 m.
Zbirna Cesta 1 se predvidi širine vozišča 6.0 m z enostranskim pešhodnikom 1.55 m in bankino 0.75 m.
Stanovanjska Cesta 2 se predvidi širine vozišča 5.50 m z enostranskim pešhodnikom 1.55 m in bankino 0.75 m.
Ostale dostopne ceste se uredijo v širini vozišča 5.0 m z obojestransko bankino 0.75 m. Dodatno se enostranski pešhodnik predvidi ob Cesti 3.
Rešitev prometne ureditve je razvidna v kartografskem delu OPPN.
(2) Pogoji za meteorno kanalizacijo in odvodnjo
Obravnavano zazidalno območje se opremi z ločenim kanalizacijskim sistemom.
Odvodnjo utrjenih površin in streh objektov se preko novega omrežja meteorne kanalizacije vodi proti trasi Ceste 1. Dispozicijo meteorne kanalizacije kompleksa se skladno s predhodno projektno dokumentacijo “Kanalizacija v Opekarniški ulici v Vrtojbi” (SPIT d.o.o., junij 2006) uredi deloma s priključkom na obstoječi meteorni kanal ter s priključkom v obstoječi odvodni jarek, ki se nahaja južno od Ceste 1.
Meteorni kanali se znotraj kompleksa dimenzionirajo upoštevajoč posamezno prispevno območje in specifični odtok, ki ustreza merodajnemu enoletnemu nalivu ali dvoletnemu nalivu. Obstoječi sistem meteorne kanalizacije v Cesti 1 in odvodni jarek južno od Ceste 1 sta sposobna prevajati vodne količine iz območja predvidene poselitve. Na dolvodnih odsekih jarka prihaja ob pojavu padavin z daljšo povratno dobo do poplavljanja, kar je posledica vodnogospodarske ureditve na širšem območju.
Vodnogospodarska ureditev na širšem območju je bila predvidena v sklopu elaborata »Idejna rešitev vodnogospodarske ureditve na območju Občine Šempeter - Vrtojba« (VGP Soča, avgust 2000, št, 52/2000), elaborat je bil nadgrajen z delovnim gradivom »Hidrološka in hidrotehnična analiza predvidenega naselja Caufovo (Projekt d.d., št. projekta 9160, maj 2008) – v tem gradivu so podane variantne možnosti za reševanje odvodnje širšega območja SV dela Vrtojbe. Obstoječi odvodni jarki na travnati površini južno od predvidenega naselja Caufovo niso katastrsko opredeljeni kot vodne površine, občina bo na podlagi pogovorov z lastniki zemljišč, preko katerih jarki potekajo, izbrala izvedljivo varianto povezave jarkov in ureditve zadrževalnika, izvedba je predvidena v leto 2010 in 2011.
(3) Pogoji za fekalno kanalizacijo
Odvod fekalnih voda se uredi s sistemom sekundarnih sušnih kanalov, ki se navežejo na primarno sušno kanalizacijsko omrežje v Cesti 1 skladno s predhodno projektno dokumentacijo “Kanalizacija v Opekarniški ulici v Vrtojbi” (SPIT d.o.o., junij 2006).
Na območju kompleksa je predvidena poselitev s cca 215 stanovalci. Temu ustrezno bo znašala tudi dodatna obremenitev kanalizacijskega sistema za odpadne vode z 215 EE.
Kanalizacija območja Caufovo in kanalizacija v Opekarniški ulici sta del javnega kanalizacijskega sistema, ki bo zaključen z čistilno napravo ob Vrtojbici, pričetek gradnje čistilne nparave je predvidena v drugi polovici leta 2010, čistilna naprava bo umeščena v prostor na podlagi Regionalnega prostorskega načrta, sklep o pričetku priprave tega načrta je bil objavljen v Uradni listu RS, št. 89/08.
(4) Pogoji za vodooskrbo
Vodooskrbo je treba navezati na obstoječe omrežje in pri tem upoštevati razporeditev na ustrezne višinske cone.
V trasi Ceste 1 je s projektno dokumentacijo »Nadomestni vodovod v Opekarniški cesti« (SPIT d.o.o., junij 2006) predvidena ureditev primarnega vodovoda preseka 125 mm.
Z rekonstrukcijo primarnega cevovoda se bodo razmere vodooskrbe bistveno izboljšale, predvsem v času kritične porabe.
Glede na pričakovane razmere se obravnavano območje razdeli na dve ločeni vodooskrbni coni. Nizka gravitacijska cona (iz obstoječega omrežja) naj bi obsegala pokrivanje pozidave do 80 m.n.m., I. višinska cona pa območje od 80 do 98 m.n.m..
Na nadmorski višini cca 82.0 m.n.m. se ob trasi Ceste 2 predvidi izvedba manjšega hidroforskega črpališča, ki bo služilo napajanju I. višinske cone.
(5) Pogoji za elektroenergetsko omrežje
Predvidena je postavitev nove transformatorske postaje na jugovzhodni strani področja za porabnike v zazidalnem območju. Od obstoječega jaška pri RTP se izvede SN kabelsko kanalizacijo za priklop nove TP na SN omrežje.
Izveden bo nov distribucijski razvod, ki bo služil za napajanje objektov v samem območju. Območje na zahodni strani se bo priključevalo na obstoječo TP ob Opekarniški cesti. Preostalo območje pa se bo priključilo na novozgrajeno TP.
Kabelska kanalizacija bo izvedena s stigmafleks cevmi položenimi v globini 80 cm. Na prelomih in na medsebojnih razdaljah cca 70 m so locirani kabelski jaški.
Na južni strani območja se nahaja prostozračni NN vod na katerega je priključen obstoječ porabnik. Med gradnjo bo treba vod zaščititi oziroma po potrebi prestaviti. Po izgradnji elektronergetskih vodov pa prostozračni vod demontirati in porabnik priključiti na novozgrajeno zemeljsko omrežje.
(6) Pogoji za telekomunikacijsko omrežje
Območje se lahko priključi na obstoječe TK omrežje v križišču z Opekarniško cesto in Cesto na Čuklje.
Telekomunikacijsko omrežje se izvede zemeljsko s kabelsko kanalizacijo cevna kanalizacija (1 x Ø 125 mm in kabelski jaški). Trase TK vodov bodo potekale ob dostopnih cestah obravnavanega območja, skupaj z ostalimi vodi. Izvesti bo treba tudi prečne povezave med posameznimi objekti, kjer bodo postavljene kabelske omarice na fasadi objekta iz katerih se bodo napajali predvideni objekti. Največja razdalja med jaški sme znašati največ 100 m.
Obstoječe prostozračno TK omrežje je treba med gradnjo ustrezno zaščititi oziroma po potrebi prestaviti. Po izgradnji TK vodov pa prostozračni vod demontirati in že obstoječega uporabnika priključiti na TK omrežje prek novega zemeljskega omrežja.
(7) Pogoji za KATV omrežje
Ena od možnosti navezave obravnavanega območja na KaTV omrežje je navezava na predhodno že projektirano KTV omrežje, ki je obdelano v načrtu: Kabelsko komunikacijski sistem (KKS), Vrtojba 2. faza, št: 02/11-06/ PGD, november 2002, izdelanega pri M3-NET d.n.o.
Za izvedbo KTV razvoda se izvede zemeljsko kabelsko kanalizacijo s cevmi premera Ø 110 mm z vmesnimi jaški 100x100x100 cm v medsebojni razdalji od 80–100 m.
Primarno omrežje za dovod signala tvorijo tudi ojačevalna mesta v medsebojni razdalji do 300 m. Ob ojačevalnih mestih so pomožni jaški Ø 500 mm.
Sekundarno omrežje, zvezda sistem za dovod signala do objektov oziroma uporabnikov tvorijo ojačevalna mesta v medsebojni razdalji do 150 m oziroma do posamezne zgradbe do 120 m. Trase potekajo ob dostopnih cestah v območju.
(8) Pogoji za javno razsvetljavo
Ob robu cestišča znotraj območja bo izvedena javna razsvetljava. Svetilke morejo biti izbrane tako, da ne povzročajo svetlobnega onesnaževanja, nameščene na kandelabrih ustrezne višine. Praviloma enaki širini cestišča pri enostranski razporeditvi svetilk. Napajalni kabli za JR bodo položeni v kabelski kanalizaciji. Med stebre javne razsvetljave se položi pocinkani valjanec za ozemljitev kandelabrov.
(9) Pogoji za plinovod
Ob izkazani zainteresiranosti koncesionarja za upravljanje in distribucijo zemeljskega plina, bo izvedena navezava plinovoda na Opekarniško ulico.
Plinovod bo od mesta navezave potekal v smeri proti severu in se bo nadalje razvejal na lokalno dimenzijsko manjše plinovode.
V največji možni meri bo plinovod potekal v cestnem telesu vzporedno z ostalo predvideno komunalno infrastrukturo. V manjši meri bo plinovod potekal izven cestnih teles, vendar še vedno vzporedno z drugo predvideno komunalno infrastrukturo.
(10) Alternativna energija
Kolikor v času dokončanja gradnje objektov še ne bo mogoča priključitev na plinovodno omrežje se kot začasna alternativa predvidi uporaba utekočinjenega naftnega plina, ekstra lahkega kurilnega olja, električne energije, lesne biomase, solarne energije, gorivnih celic, možna je uporaba toplotnih črpalk.

Načrt parcelacije s seznamom obstoječih in predvidenih parcel je podan kot sestavni del OPPN, grafična priloga št. 5.
Površine OPPN se delijo na:
– gradbene parcele,
– javne površine za parkirna mesta in ekološke otoke,
– parcele gospodarske infrastrukture: ceste, pločniki, bankine, pešpot.

(1) Emisije snovi v zrak
Za zmanjšanje emisij snovi v zrak bodo potrebni naslednji ukrepi:
– izvajalec gradbenih del ob gradnji zagotovi, da gradbena mehanizacija in transportna vozila izpolnjujejo minimalne zahteve glede izpušnih plinov po pravilniku, ki ureja minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati nekatere naprave in oprema vozil v cestnem prometu;
– med gradnjo se dovozne poti redno čistijo;
– vlaženje in škropljenje tistih površin, ki bi lahko povzročale emisije prahu v okolje;
– v bližini obstoječih hiš se gradbena dela ne smejo opravljati v vetrovnem vremenu pri hitrosti vetra pod 4m/s;
– prepovedano je kurjenje raznih materialov in odpadkov na gradbišču.
(2) Emisije snovi v tla
Za preprečevanje oziroma zmanjšanje emisij snovi v tla in podtalnico bodo potrebni naslednji ukrepi:
– preprečevanje raztresanja oziroma razlivanja gradbenih materialov;
– skladiščenje nevarnih kemikalij na nepropustnih tleh z lovilno skledo oziroma jaškom;
– vzdrževanje gradbene mehanizacije tako, da ne pride do razlivanja olj ali goriv.
(3) Varstvo pred hrupom
Za zmanjšanje emisij hrupa bo treba upoštevati naslednje ukrepe:
– gradbena dela se glede na dovoljeno raven hrupa izvajajo v delovnem času (6.–18. ure);
– razmestitev hrupne gradbene opreme (kompresorji, generatorji) na tak način, da bo čim bolj oddaljen od najbližjih stanovanjskih objektov;
– uporaba gradbene opreme, tovornih vozil in gradbene mehanizacije s čim manjšo emisijo hrupa – Pravilnik o emisiji strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02, 50/05, 46/06).
(4) Svetlobno onesnaževanje
Za zmanjšanje svetlobnega onesnaževanja bo treba upoštevati naslednje ukrepe:
– razporeditev in orientacija svetlobnih virov na gradbišču mora biti taka, da ne bo motila ljudi v okolici;
– svetlobni tok svetila usmerjen od zgoraj navzdol;
– zasenčenje ali delno zasenčenje svetila proti najbližjim stanovanjskim objektom.
(5) Gradbeni odpadki
V zvezi z gradbenimi odpadki bodo potrebni naslednji ukrepi:
– Investitor mora zagotoviti, da nevarne gradbene odpadke odstranjujejo za to pooblaščena podjetja;
– Investitor mora pooblastiti enega od izvajalcev del, ki bo v njegovem imenu oddajal gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov.

(1) Emisije snovi v zrak
Z rednim čiščenjem in pregledovanjem kurilnih naprav in dimovodnih tuljav, bodo emisije snovi v zrak malo pomembne.
(2) Emisije snovi v vode
Vpliv odpadnih vod na okolje bo malo pomemben ob ločeni kanalizaciji in predčiščenjem eventuelnih industrijskih odpadnih vod ter upoštevanju naslednjih ukrepov:
– velikost, vgradnja, obratovanje in vzdrževanje lovilcev olj mara biti v skladu s standardom SIST EN 858 – 2;
– lovilci olj morajo biti kot gradbeni proizvod načrtovani, preizkušeni in označeni v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;
– redno vzdrževanje in obratovanje lovilcev olj.
(3) Emisije snovi v tla in podtalnico
Viri emisije snovi v tla in podtalnico predstavljajo manipulativne površine, ob upoštevanju ukrepov bo vpliv neznaten:
– tla parkirnih in manipulativnih površin, neprepustna za vodo, olja in gorivo pri objektih storitvenih dejavnosti.
(4) Hrup
Viri hrupa bodo locirani v okviru dejavnosti in manipulacije z vozili. Dejavnosti obrti ne smejo povzročati prekomernega hrupa, zato mejne vrednosti hrupa ne bodo presežene ob upoštevanju naslednjih ukrepov:
– zaprta okna in vrata objektov med delom;
– uporaba atestirane opreme pri delu;
– zvočna izolativnost objektov v skladu z gradbenimi projekti;
– na parkiriščih in manipulativnih površinah se ne smejo zadrževati motorna vozila s prižganimi motorji;
– sistem splošnega in lokalnega prezračevanja, izdelan v skladu z načrti.
(5) Svetlobno onesnaževanje
Zmanjševati svetlobno onesnaževanje z naslednjimi ukrepi:
– zasenčenje ali delno zasenčenje svetilke proti sosednjim nepremičninam, ki niso v lasti investitorja (emisija svetlobe 0 cd/klm pod kotom 90° ali več);
– vgrajena žarnica ali sijalka z največjim možnim izkoristkom energije;
– redno čiščenje svetilk.

Območje pozidave z vidika nestabilnosti ni problematično ob upoštevanju specifičnosti, ki veljajo za območja, ki jih gradijo flišni sedimenti. Ob tem je treba upoštevati:
– V pobočjih se temeljenje objektov izvaja v celoti v hribinski osnovi. Neprimerno je temeljenje v mešanih profilih (vkop skozi nasip).
– V primeru pojavljanj vode v vkopnih brežinah je treba izvire kaptirati in kontrolirano speljati v komunalne vode.
– Upoštevati je treba litološko zgradbo temeljnih tal, saj v flišu nastajajo ostre meje med plastmi peščenjaka, ki je fizikalno odpornejši in lapornatimi plastmi, ki hitreje razpadajo.
– Vkope v flišu je treba zaščititi pred preperevanjem, saj je znano, da flišni glinovci na zraku hitro razpadajo.
– Na zazidalnem območju lahko izdvojimo za zidavo neprimerna območja, kjer zaradi večjih naklonov pobočij lahko predvidimo večje geotehnične ukrepe, kot je zaščita gradbene jame zaradi visokih vkopnih brežin. Manjši geotehnični ukrepi se predvidijo v območjih z manjšimi naklonskimi koti, kot je to v večini pobočij, ki so terasasto preoblikovana. V pobočja, kjer opazujemo ostaline (rove) 1. svetovne vojne, pa je gradnja po izvedenih zemeljskih delih (znižanje nivelete vrha na obstoječo niveleto gornje berme) neproblematična, kakor tudi po grebenih in ravninskih delih obravnavanega območja. Ob urbanizaciji okolja je treba posvetiti pozornost čim manjšemu obremenjevanju okolja, treba je zgraditi fekalne in meteorne kanalizacije. Med gradnjo je treba pristopiti k ureditvi kakršnihkoli izvirov.
– Dopustno obremenitev (б dop) za temelje vsekane v fliš ocenjujemo med 250 – 400kN/m2.
– Na zaledni strani in ob straneh objekta mora biti položena drenaža, ki bo vkopana do nivoja izkopa za temelje.
– Izkop naj se izvaja v suhem vremenu, eventuelno kampadno, da ne pride do zrušitve zgornje ali stranskih brežin odprte gradbene jame.
– Vso vodo (drenaža, greznica, odtoki) je treba kontrolirano odvesti s področja gradnje.
– Izvedba greznic na ponikanje ni dopustna.
– Naklon začasnih vkopnih brežin: preperina = 1:2, prepereli fliš = 1:1,5 do 1:1,75, fliš = 1:1,5 do 1:2.
– Za vsak objekt je treba izdelati geološko-geotehnično poročilo s pogoji temeljenja izvedbe. Poročilo mora temeljiti na raziskavah s sondažnimi razkopi ali vrtinami, ki segajo v podlago. Posedkov pri tako izvedenem temeljenju ne pričakujemo.
Predlogi, ki so podani, predstavljajo idejno zasnovo. Nadaljnji izvršitveni in izborni postopki naj se vodijo v smislu projektnega načina reševanja problematike (vrtine in sondažni izkopi, geomehanske in laboratorijske preiskave).
Objekti morajo biti grajeni potresno varno, z upoštevanjem projektnih pospeškov tal ag= 0,175.

(1) Potresna cona
Objekti morajo biti grajeni potresno varno z upoštevanjem pospeškov tal ag = 0.175.
(2) Poplavno območje
Predvideni objekti niso v poplavnem območju.
(3) Gradnja zaklonišč:
Na območju individualne stanovanjske pozidave ni predvidena gradnja zaklonišč.
(4) Erozijska ogroženost
Erozijska ogroženost tal je prisotna in obdelana v »Inženirsko-geološki presoji« v kateri je izvedena klasifikacija tal za območje pozidave:
1. neproblematična tla
2. potrebno znižanje nivelete temeljnih tal
3. potrebni manjši geotehnični ukrepi
4. potrebni večji geotehnični ukrepi
5. neprimerno območje.
(5) Požarna varnost
Pri pripravi prostorskega akta so bile upoštevane smernice v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom (ZV POZ-A, Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) in pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05 in 83/05).
Oskrba z požarno vodo bo zagotovljena preko vodovodnega omrežja z nameščenimi požarnimi hidranti – merodajni pretok požarne vode 10 l/s.
2. Pri projektiranju in gradnji je treba upoštevati naslednje:
(1) Potresna cona:
Dopustna obremenitev tal (sigma dop) na temelje vkopane v fliš ocenjeno med 250 – 400 kN/m2.
(2) Gradnja in vzdrževanje zaklonišč:
Upoštevati Uredbo o gradnji in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list, RS št. 57/96), 68. člen Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami – Uradni list RS, 64/94, 33/00 – odločbo US 87/01 in 51/06 – uradno prečiščeno besedilo).
(3) Erozijska ogroženost
– na zaledni strani in ob straneh objekta mora biti položena drenaža na nivoju temeljev,
– izkop se izvaja v suhem vremenu, kampadno, da ne pride do zasušitve gradbene jame,
– vso vodo (drenaža, greznice, odtoki) je treba kontrolirano odvesti s področja gradnje,
– izvedba greznic na ponikanje ni dopustna,
– naklon začasnih vkopnih brežin:
1. preperina = 1:2
2. prepereli fliš = 1:1,5 do 1:1,75
3. fliš = 1:1,5 do 1:2.
Za vsak objekt je potrebno izdelati geološko-geotehnično poročilo s pogoji temeljenja izvedbe. Poročilo mora temeljiti na raziskavah s sondažnimi izkopi ali vrtinami, ki segajo v podlago.
(4) Požarna varnost
Za zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami je treba zagotoviti pogoje za varen umik ljudi in premoženja, odmiki objektov od parcelnih mej praviloma 4,0 m in več, minimalno 2,0 m. Pri dvojčkih in vrstnih hišah potrebne proti požarne ločitve. Prometne površine za intervencijska vozila predvideti na dovoznih cestah.

(1) Etapnost izgradnje komunalne infrastrukture in objektov je odvisna od organizacije izgradnje območja pozidave. Racionalni potek gradnje je ureditev infrastrukture v Opekarniški cesti in nadaljevanje od spodaj navzgor po terenu. Območje se lahko razdeli v dve etapi ali več z osnovno mejo na grebenu ceste št. 4,3 in pešpoti. Pred pričetkom gradnje objektov je treba za vsako etapo zgraditi del cestišča in komunalnih priključkov.
(2) Posamezne stavbe znotraj etape je možno graditi ločeno.
(3) Minimalna stopnja zagotavljanja komunalne in druge infrastrukturne opremljenosti za potrebe izdaje gradbenega dovoljenja za stavbe je: dostop oziroma dovoz, vodovodni priključek, priključek na kanalizacijo (meteorno in fekalno), priključek na elektroenergetsko omrežje in ureditev ogrevanja, vse v skladu z rešitvami v OPPN.

(1) Namembnost objektov
Večje stanovanjske hiše (hiše št. 1, 20, 21, 22, 23, 25, 31, 40, 41, 42) imajo lahko urejene prostore za opravljanje mirne, za stanovanjsko okolje nemoteče dejavnosti. Za potrebe dejavnosti morajo zagotoviti dodatna parkirna mesta, in sicer najmanj 1 parkirno mesto na 30–50m2 koristne površine za dejavnost, vendar ne manj kot 1 parkirno mesto.
(2) Postavitev objektov v prostor
Minimalni odmiki objektov od parcelnih mej so opredeljeni z maksimalno zazidljivo površino. Znotraj zazidljivega območja se lahko objekt postavi kjerkoli. Podane kote etaž so izhodiščne, dovoljen odmik od njih je ± 0˙50 m v skladu z višinami cestnih priključkov. Gradnja objektov v območju zahodno od meje obdelave OPPN se ureja po določilih Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za posege v prostor na območju Občine Šempeter - Vrtojba.
(3) Parcelacija
Manjša odstopanja od parcelacije so možna, kolikor niso v nasprotju s predvideno ureditvijo. Trikotni del parcele ob hiši št. 31 in 42 se variantno lahko priključi k sosednji parceli.
(4) Infrastruktura in njeni priključki
Glede na predlagane rešitve se dopušča tlorisni odmik trase cest in pešhodnikov + 1,00 m in višinski odmik + 1.0 m.
Potek ostalih infrastrukturnih naprav lahko odstopa od predvidenih rešitev, kolikor z odstopanji ni onemogočena predvidena gradnja stavb.
Odstopanja od tehničnih rešitev ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Po izvedbi z OPPN predvidene prostorske ureditve so dopustna investicijska vzdrževalna dela na objektih in napravah in postavitev enostavnih objektov skladno z določili OPPN.

OPPN je stalno na vpogled v prostorih Občine Šempeter - Vrtojba.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.