Datum: 2. 7. 2009

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Skupine poslank in poslancev Državnega zbora, na seji 2. julija 2009

Zahteva za oceno ustavnosti 86., 87., 88. in 138. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 12/96, 23/96 – popr., 64/01, 108/02, 14/03 – ur. p. b., 34/03, 55/03 – ur. p. b., 79/03, 115/03 – ur. p. b., 65/05, 98/05 – ur. p. b., 129/06 in 16/07 – ur. p. b.) se zavrže.

1. Skupina 36 poslank in poslancev(1) Državnega zbora je 11. 12. 2007 vložila zahtevo za oceno ustavnosti zgoraj navedenih določb Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlagatelj zatrjuje, da je ureditev, po kateri pripada zasebnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, za posameznega učenca 85% sredstev, ki jih zagotavlja država oziroma lokalna skupnost za plače in materialne stroške na učenca v javni šoli, pri čemer jim sredstva za investicijsko vzdrževanje sploh niso zagotovljena, v neskladju z Ustavo. Nasprotuje tudi ureditvi prenehanja financiranja zasebnih šol v primeru, ko je ogrožen obstoj javne šole, ureditvi šolnin za zasebne šole ter prehodni določbi, ki je za zasebne šole, ki so imele ob uveljavitvi tega zakona sklenjene koncesijske pogodbe, ohranila financiranje po taki pogodbi (ki je bilo praviloma 100%).
2. Po prvem odstavku 23.a člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko zahtevo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa med drugim vloži tudi tretjina poslancev Državnega zbora. Upravičeni predlagatelj je torej v tej zadevi ob vložitvi zahteve obstajal. Vendar Ustavno sodišče pazi na obstoj procesnih predpostavk po uradni dolžnosti ves čas postopka. To velja tudi za procesno predpostavko obstoja upravičenega predlagatelja. Ustavno sodišče postopka za oceno ustavnosti predpisa praviloma ne more začeti niti voditi po uradni dolžnosti.(2) Pri tem postopek, sprožen z vložitvijo zahteve, ne pomeni izjeme od tega splošnega pravila. Tudi v tem postopku je predlagatelj dominus litis procesa – in sicer ne le ob vložitvi zahteve, temveč tudi v nadaljevanju. Od njegove dispozicije je odvisno, ali bo Ustavno sodišče že vloženo zahtevo obravnavalo ali ne.(3) Zato mora tudi upravičeni predlagatelj obstajati ves čas postopka.
3. V obravnavani zadevi je zahtevo vložila skupina poslank in poslancev, ki je svoj poslanski mandat izvrševala v mandatnem obdobju Državnega zbora 2004–2008. To mandatno obdobje se je izteklo s konstituiranjem novega Državnega zbora, tj. s 15. 10. 2008. S tem dnem je skupina poslank in poslancev prejšnjega sklica(4) izgubila zakonsko podeljeno sposobnost biti stranka v postopku pred Ustavnim sodiščem (ius standi in iudicio). Skupnost tretjine poslancev se namreč razlikuje od drugih predlagateljev iz prvega odstavka 23.a člena ZUstS. Upravičenje za vložitev zahteve v tem primeru ni podeljeno organu oziroma instituciji, ki bi kljub zamenjavi njenega personalnega substrata še naprej pravno obstajala. Upravičenje je podeljeno sicer kvalificirani, vendar neformalni skupnosti, ki jo oblikuje obstoj določenega skupnega namena. Pri tem pa je pomembno, da je položaj poslank in poslancev povezan s pravicami in z dolžnostmi, ki izhajajo iz njihovega mandata. Ta pa se lahko giblje le znotraj funkcije vsakokratnega predstavniškega telesa. Ker torej upravičeni predlagatelj ne obstaja več, je Ustavno sodišče zahtevo zavrglo.
4. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi prvega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Proti je glasoval sodnik Ribičič.

(1)Zahtevi je sicer predložen seznam s 37 podpisi, vendar je eden izmed poslancev, Janez Drobnič, zahtevo podpisal dvakrat.
(2)Načelo oficialnosti je uveljavljeno le v primeru razširitve postopka po t. i. modelu koneksitete (30. člen ZUstS) ter v primeru razširitve postopka ob ustavni pritožbi (drugi odstavek 59. člena ZustS). Vendar tudi ti postopki niso sproženi brez predloga upravičenega predlagatelja za začetek postopka za oceno ustavnosti predpisa oziroma brez vlagatelja pobude ali ustavne pritožbe.
(3)Po drugem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče ustavi postopek, če predlagatelj pred sprejemom odločitve umakne zahtevo.
Po 47. členu ZUstS Ustavno sodišče odloči o ustavnosti predpisa, ki je med postopkom pred Ustavnim sodiščem v izpodbijanem delu prenehal veljati ali je bil spremenjen ali dopolnjen le, če predlagatelj izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove neustavnosti.
(4)Ob konstituiranju novega Državnega zbora je bil poslanski mandat ponovno potrjen le 16 podpisnikom zahteve, in sicer: Francetu Cukjatiju, Zvonku Černaču, Ivanu Grillu, Branku Grimsu, Robertu Hrovatu, Evi Irgl, Alenki Jeraj, Danijelu Krivcu, Branku Mariniču, Rudolfu Petanu, Miru Petku, Marijanu Pojbiču, Jakobu Presečniku, Francu Pukšiču, Jožetu Tanku in Milenku Ziherlu.