Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 Odl. US: U-I-51/06-10, 112/06 Odl. US: U-I-40/06-10, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB2, 27/08 Odl. S: Up-2925/07-15, U-I-21/07-18, 76/08, 100/08 Odl. US: U-I-427/06-9), 30. člena Pravilnika o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06 in 41/08), 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB4, 29/07 Odl. US: U-I-56/06-31, 58/07 Odl. US: U-I-34/05-9, 16/08 Odl. US: U-I-414/06-7, 17/08, 21/08 – popr.), 76/08 – ZIKS-1C) in 14. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 101/08) je Občinski svet Občine Kamnik na 25. seji dne 1. 7. 2009 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov ter pravice, dolžnosti in odgovornosti lastnika, izvajalca in uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode.
2. člen
(lastnik)
Lastnik infrastrukturnih objektov in naprav je Občina Kamnik, razen priključka. Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe.
3. člen
(uporabnik)
Uporabnik pitne vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovodnega omrežja (v nadaljnjem besedilu: uporabnik).
4. člen
(izvajalec)
Izvajalec izvajanja gospodarske javne službe na objektih in napravah za oskrbo s pitno vodo v Občini Kamnik je pooblaščen izvajalec javne službe za oskrbo s pitno vodo, ki mora biti tehnično opremljen in strokovno usposobljen za opravljanje te dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
Izvajalec je uporabnikom dolžan zagotavljati stalno oskrbo s pitno vodo, ki je skladna z veljavnimi predpisi. V primeru, ko ni možno zadovoljiti vseh potreb, ima oskrba prebivalstva s pitno vodo prednost pred uporabo vode za druge potrebe.
5. člen
(izvajanje javne službe)
Izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo obsega:
– oskrbo s pitno vodo,
– gospodarno izkoriščanje objektov in naprav v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi,
– razvoj, načrtovanje in pospeševanje javne službe,
– investicijsko načrtovanje in gospodarjenje z objekti in napravami, potrebnimi za izvajanje javne službe,
– redno vzdrževanje objektov in naprav,
– vzdrževanje priključkov stavb na javni vodovod,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,
– izvajanje meritev in monitoringa,
– izdajanje mnenj.
6. člen
(javni vodovod)
Javni vodovod je sistem za oskrbo s pitno vodo s pripadajočimi objekti in napravami ter priključki stavb na javni vodovod.
7. člen
(oskrbovalna območja)
Oskrbovalna območja, kjer občina zagotavlja oskrbo s pitno vodo iz javnega vodovodnega omrežja (naselje – število oskrbovanih prebivalcev):
Bistričica – 264, Brezje nad Kamnikom – 95, Briše – 31, Črna pri Kamniku – 206, Gabrovnica – 40, Godič – 664, Gozd – 140, Hrib pri Kamniku – 64, Jeranovo – 83, Kališe – 52, Kamnik – 12.455, Košiše – 163, Kregarjevo – 113, Kršič – 30, Laniše – 92, Laseno – 10, Markovo – 174, Mekinje – 1.493, Motnik – 250, Nevlje – 245, Okroglo – 62, Oševek – 149, Podgorje – 934, Podjelše – 34, Poreber – 160, Pšajnovica – 73, Soteska – 298, Spodnje Palovče – 82, Spodnje Stranje – 227, Stahovica – 184, Studenca – 24, Šmarca – 1.365, Trebelno pri Palovčah – 11, Tučna – 20, Tunjice – 266, Tunjiška Mlaka – 297, Velika Lašna – 116, Vodice nad Kamnikom – 22, Volčji Potok – 367, Vranja peč – 36, Vrhpolje pri Kamniku – 709, Zagorica nad Kamnikom – 157, Zakal – 63, Zduša – 94, Zgornje Palovče – 33, Zgornje Stranje – 416, Županje njive – 331.
Oskrbovalna območja se bodo še razširila z vključitvijo krajevnih vodovodov v javno vodovodno omrežje.
Oskrbovalna območja z vodovodnimi povezavami so označena na temeljni topografski karti, ki je dosegljiva na spletni povezavi: http://www.geoprostor.net/piso/.
Za prikaz je potrebno slediti naslednjim korakom:
seznam občin (potrebna je registracija) – tematski sklop – gospodarska infrastruktura – komunalna infrastruktura.
8. člen
(skrb izvajalca)
Izvajalec je dolžan skrbeti za nemoteno delovanje javnega vodovoda, oskrbo s pitno vodo in razširitev vodovodnega omrežja v skladu s sprejetim programom Občine Kamnik.
Izvajalec je ob stavki dolžan zagotoviti nemoteno oskrbo s pitno vodo.
II. SISTEM ZA OSKRBO S PITNO VODO
9. člen
(vodovod)
Transportni vodovod je del vodovoda, na katerem ni priključkov neposrednih uporabnikov pitne vode in je namenjen za transport vode na večje razdalje od vodnih virov do primarnega vodovoda.
Primarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za obdelavo vode, vodohrani in črpališča, ki so namenjeni transportu pitne vode od enega ali več vodnih virov do sekundarnega vodovoda.Gradbeni inženirski objekti in oprema primarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura.
Sekundarni vodovod je omrežje cevovodov ter z njimi povezani tehnološki objekti, kot so objekti za dvigovanje ali zmanjševanje tlaka v omrežju in za obdelavo vode na sekundarnem vodovodu, ki je namenjeno za neposredno priključevanje stavb na posameznem poselitvenem območju. V sekundarni vodovod je vključeno tudi vodovodno omrežje, vključno z zunanjimi hidranti in vodovodno omrežje za vzdrževanje javnih površin. Gradbeni inženirski objekti in oprema sekundarnega vodovoda so občinska gospodarska javna infrastruktura. Priključki stavb na sekundarni vodovod niso objekti oziroma oprema javne infrastrukture.
Priključek stavbe je del javnega vodovoda, ki se nahaja med primarnim ali sekundarnim vodovodom in napravo za merjenje porabljene pitne vode pri porabnikih pitne vode, vključno z napravo za merjenje porabljene pitne vode.
III. OBJEKTI IN NAPRAVE IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
10. člen
(objekti in naprave izvajalca)
Objekti in naprave, za katere je odgovoren izvajalec, so:
– transportni vodovod,
– primarni vodovod,
– sekundarni vodovod,
– priključki stavb z napravami za merjenje porabljene pitne vode.
11. člen
(objekti in naprave uporabnikov)
Objekti in naprave, za katere so odgovorni uporabniki, so:
– interno vodovodno in hidrantno omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno obračunsko mesto,
– vodomerni jaški,
– objekti in naprave, montirane za obračunskim vodomerom: interni hidranti, interni vodomeri, naprave za reduciranje ali dviganje tlaka vode, vodohrami za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode in podobne naprave.
Objekti in naprave so last uporabnika.
Priključek stavbe na javni vodovod je v lasti lastnika stavbe, lastnik ali najemnik stavbe pa mora preverjanje izvedbe in delovanje cevovoda in opreme priključka stavbe ter njegovo vzdrževanje dopustiti in storjene storitve javne službe plačati.
12. člen
(kataster, register, ostale evidence)
Izvajalec je dolžan voditi kataster vodovodnega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 10. člena tega odloka.
Izvajalec je dolžan voditi register vodovodnih priključkov in hidrantnih mest.
IV. PRIKLJUČITEV NA JAVNI VODOVOD
13. člen
(predpisi)
Priključitev na javni vodovod mora biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi, z zahtevami projektne dokumentacije in v skladu s pogoji izvajalca gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
14. člen
(dolžnost izvajalca)
Izvajalec je dolžan izvesti priključitev ali zagotoviti povečan odjem, če uporabnik vloži vlogo z veljavno tehnično dokumentacijo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodnih virov in zmogljivost javnega vodovoda, na katerega se uporabnik priključuje.
V primeru, da razmere ne dovoljujejo novih priključitev ali povečanja odjema, je izvajalec dolžan uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bilo to mogoče.
15. člen
(mnenje, soglasje)
Izvajalec izdaja skladno z veljavno zakonodajo:
– smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve,
– mnenja k predlogom prostorskih aktov,
– projektne pogoje in soglasja k projektnim rešitvam,
– soglasja za priključitev obstoječe stavbe,
– soglasja za začasni priključek,
– soglasja za ukinitev priključka.
16. člen
(vloga za pridobitev mnenja oziroma soglasja)
Uporabnik predloži izvajalcu k vlogi za pridobitev mnenja oziroma soglasja iz 15. člena tega odloka naslednjo dokumentacijo:
1. za mnenja k predlogom prostorskih aktov:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o urejanju prostora,
2. za projektne pogoje in soglasja:
– dokumentacijo, ki jo določa zakonodaja o graditvi objektov,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja z načrtom zunanje ureditve in priključka,
3. za soglasja za priključitev obstoječe stavbe:
– gradbeno dovoljenje ali drugo dokazilo o legalnosti stavbe,
– načrt vodovodnega priključka,
– načrt za izvedbo internega vodovodnega omrežja stavbe,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodni akt, ki nadomesti soglasje,
4. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo z vrisano stavbo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode,
– načrt vodovodnega priključka,
– soglasje za prekop javnih površin, preko katerih bo potekal vodovodni priključek,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, oziroma sodni akt, ki nadomesti soglasje,
5. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisano stavbo in vodovodnim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis razlogov za ukinitev priključka.
17. člen
(določila mnenja oziroma soglasja)
Pri izdaji mnenja oziroma soglasja iz 16. člena tega odloka mora izvajalec določiti:
– minimalni odmik objektov od vodovodnega omrežja,
– pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom ostalih objektov, predvsem novogradenj,
– traso, globino in profil priključnih cevi in priključno mesto na javno omrežje,
– profil in tip vodomera,
– lokacijo, obliko in velikost vodomernega jaška,
– posebne zaščitne ukrepe za objekte, ki so locirani na območju podtalnice, zajetij vodnih virov ali predvidenih območjih za zajem pitne vode, določenih z odloki o varstvu vodnih virov vodovodnih sistemov,
– pogoje križanja komunalnih vodov z vodovodnim omrežjem,
– mesto priključitve na objekte in naprave, za katere je odgovoren izvajalec,
– pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer je predvidena trasa priključka.
Izvajalec lahko izda negativno mnenje iz prejšnjega odstavka, če predložena dokumentacija ni v skladu s tehničnimi predpisi, ki urejajo priključitev na vodovodno omrežje.
Izvajalec je dolžan izvesti priključitev v obliki in po postopku, ki je obdelan v pravilniku o tehnični izvedbi in uporabi naprav, ki jih upravlja, najkasneje v roku 30 dni po izdaji soglasja za priključitev, če je uporabnik izpolnil vse pogoje soglasja, poravnal vse obveznosti in predložil vso potrebno dokumentacijo.
V primeru, da uporabnik zaprosi Občino Kamnik za izdajo soglasja iz 16. člena tega odloka in predloži vlogi mnenje izvajalca, iz katerega je razvidno, da ne izpolnjuje zahtevanih pogojev, izda pristojni upravni organ občinske uprave Občine Kamnik o tem zavrnilno odločbo.
Obveznosti, ki jih je dolžan uporabnik poravnati pred izvedbo posameznega priključka, so dejanski stroški izvedbe priključka.
18. člen
(odškodnina)
Pri gradnji novega vodovodnega omrežja in pri opravljanju vzdrževalnih del na objektih in napravah iz 10. člena tega odloka je lastnik upravičen do odškodnine za nastalo škodo na njegovem zemljišču in kulturi ter vzpostavitve zemljišča v prejšnje stanje.
Odgovornost za odškodnino nosi investitor oziroma izvajalec del, kar je razvidno iz gradbenega dovoljenja in pripadajoče dokumentacije ali iz določil medsebojnih pogodb.
19. člen
(priključek)
Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
Priključek je stalen ali začasen. Pred ukinitvijo začasnega priključka mora izvajalec pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka. Izvajalec je dolžan izvesti na zahtevo uporabnika začasni priključek za potrebe graditve objekta v roku 30 dni od prejema zahteve. Zahtevi mora biti priloženo pravnomočno gradbeno dovoljenje.
V. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO
20. člen
(cena storitev in financiranje)
Javna služba se financira iz cene storitev, ki mora biti oblikovana v skladu z veljavno zakonodajo tako, da v celoti zagotavlja pokrivanje stroškov izvajanja gospodarske javne službe.
Ceno storitev oblikuje izvajalec v skladu z veljavno zakonodajo in soglasjem lastnika.
Cena storitve je cena na podlagi katere izvajalec javne službe obračuna opravljeno storitev uporabniku.
Cena storitev, ki ne vsebuje taks in drugih dajatev, je sestavljena iz lastne cene – vodarine in dela za investicije – omrežnine, ter cene prekomerne porabe vode.
V lastni ceni storitve so zajeti neposredni stroški, posredni proizvajalni stroški, splošni stroški in dobiček pred obdavčitvijo iz naslova opravljanja storitev, ki ne sme biti višji od 5%.
Omrežnina je letni strošek amortizacije infrastrukture in se namenja za investicijske projekte.
Poraba vode, ki je večja od z veljavno zakonodajo normirane porabe, je prekomerna poraba. Cena prekomerne porabe je za 50% večja od vodarine. Sredstva pridobljena iz prekomerne porabe se namenjajo za investicije.
Cena storitve javne službe se oblikuje za enoto posamezne storitve:
– omrežnina se izraža v dvanajstinah na odjemno mesto, glede na zmogljivost vodomera, v skladu z zakonodajo,
– vodarina – pridobivanje, priprava, čiščenje in dezinfekcija vode ter transport in distribucija je izražena v m3,
– prekomerna poraba vode se izraža v m3.
21. člen
(investicije)
Investicijski projekti se financirajo iz amortizacije infrastrukture – omrežnine in prekomerne porabe in drugih virov, na podlagi letnega plana, ki ga potrjuje občinski svet.
22. člen
(širitev vodovoda)
Širitev vodovodnega omrežja se financira prvenstveno iz občinskega proračuna iz postavke opremljanja stavbnih zemljišč ter iz cene izvajanja gospodarske javne službe ter iz naslova javno zasebnega partnerstva.
VI. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
23. člen
(meritev porabe)
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri. S porabniki vode, ki porabijo več kot 3000 m3 vode mesečno, lahko izvajalec sklene posebno pogodbo o meritvi in dobavi vode. Posebne pogodbe se sklenejo tudi z uporabniki s pavšalnim odjemom, kadar meritev ni možna ali je začasno vodomer v okvari.
24. člen
(obračunski vodomer)
Izvajalec vodovoda namesti vsakemu uporabniku glavni obračunski vodomer. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera.
Vodomer mora biti pregledan in žigosan od pristojnega urada za kontrolo meril. Izvajalec vzdržuje obračunske vodomere, skrbi za njihove redne preglede in menjavo.
Osnova za obračun je odčitek obračunskega vodomera.
25. člen
(vodomer v interni napeljavi)
Vodomeri v interni napeljavi služijo uporabniku ali upravljalcu interne napeljave za kontrolo porabe na različnih mestih in jih izvajalec javnega vodovoda ne vzdržuje in ne odčituje za obračun stroškov, razen če skleneta izvajalec javnega vodovoda in upravljalec internega vodovoda o tem posebno pogodbo.
26. člen
(prostor za vodomer)
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer, ki mora biti dostopen delavcem in pooblaščenim osebam izvajalca za kontrolo in vzdrževanje.
27. člen
(stroški vodomera)
Stroški nabave in vgradnje prvega vodomera gredo v breme uporabnika.
Stroški kontrole, vzdrževanja in zamenjave obračunskega vodomera gredo v breme izvajalca.
Vse okvare, ki so nastale na vodomeru ali priključku po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika.
28. člen
(okvare na priključku in vodomeru)
Vsako okvaro na priključku ali vodomeru je lastnik ali uporabnik dolžan prijaviti izvajalcu.
Lastnik ali uporabnik ima poleg rednih pregledov iz 24. člena pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti. Če se ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera v mejah dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa lastnik ali uporabnik, v nasprotnem primeru pa izvajalec.
29. člen
(odčitavanje porabe vode)
Količina porabljene vode iz javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih (m3) po odčitku obračunskega vodomera na priključku.
Pri fizičnih osebah opravi izvajalec odčitavanje najmanj dvakrat letno. Pri pravnih osebah opravi izvajalec odčitavanje najmanj enkrat mesečno z upoštevanjem ostalih odčitkov zaradi spremembe cene, okvare ali zamenjave vodomera. Na posebne zahteve uporabnika se lahko odčitavanje opravi tudi večkrat, stroški pa bremenijo uporabnika.
30. člen
(plačilo porabljene vode)
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih računov.
Znesek plačila po računu se izračuna na podlagi dejanske porabe v preteklem obračunskem obdobju ali ocenjene porabe v prihodnjem obračunskem obdobju, ki temelji na porabi v preteklem obračunskem obdobju in veljavne cene, preračunano na obdobje enega meseca.
Obračun se opravi na podlagi odčitane dejanske porabe in veljavne cene najmanj enkrat letno.
31. člen
(priključek za več uporabnikov)
V primeru, da je v objektu več uporabnikov vode iz istega priključka, le-ti določijo z medsebojnim sporazumom pravno ali fizično osebo, ki sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo v objektu.
Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznih uporabnikov ni obveznost izvajalca.
V vseh objektih, v katerih je več stanovanjskih ali poslovnih enot priključenih na isti vodovodni priključek, mora imeti vsaka enota svoj obračunski vodomer za odčitavanje porabe vode.
32. člen
(obračun pavšalne porabe vode)
V primeru, da izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodomera, se obračuna pavšalna poraba vode na podlagi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju ali pa se v skladu z veljavno zakonodajo upošteva normirana poraba vode.
Pavšalni obračun se lahko obračunava največ za obdobje treh mesecev. V tem času se mora vzpostaviti meritev porabljene vode.
33. člen
(račun)
Uporabniki plačujejo porabo vode na podlagi izstavljenega računa izvajalca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh po njegovi izstavitvi.
V primeru, da uporabnik ne poravna računa za porabo vode v roku 60 dni po prejemu računa, ga je izvajalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok plačila 15 dni in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka, določenega v opominu, izvajalec prekine dobavo vode.
34. člen
(ugovor)
Uporabnik, ki mu je bila odmerjena poraba vode, lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži dokazljivi pisni ugovor izvajalcu, če meni, da mu količina porabljene vode ni pravilno odmerjena.
Izvajalec je dolžan na ugovor uporabnika pisno odgovoriti v 15 dneh.
VII. PREKINITVE DOBAVE VODE
35. člen
(prekinitev na stroške uporabnika)
Izvajalec lahko na stroške uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
– če uporabnik ali njegov pooblaščeni predstavnik pisno odpove ali zahteva zaporo vode,
– če stanje interne instalacije ali vodomernega jaška ogroža zdravje drugih uporabnikov oziroma kvaliteto vode v javnem vodovodu,
– če je priključek na vodovod izveden brez mnenja izvajalca in soglasja lastnika,
– če interna instalacija in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti,
– če uporabnik brez mnenja izvajalca in soglasja lastnika dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno instalacijo ali spremeni namembnost,
– če uporabnik onemogoča delavcu ali pooblaščencu izvajalca odčitavanje ali zamenjavo vodomera ali pregled priključka in notranjih instalacij v skladu z določili tega odloka,
– če uporabnik brez privolitve izvajalca odstrani plombo na vodomeru, hidrantu ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca opravlja posege v objekte in naprave, ki so v upravljanju izvajalca,
– če uporabnik krši objavljene omejitve pri varčevanju z vodo,
– če uporabnik ne plača računa v plačilnem roku, niti v 15 dneh po izstavitvi pisnega opomina,
– če izvajalec kanalizacijskega omrežja posreduje izvajalcu vodovodnega omrežja informacijo z ustreznimi dokazili, da uporabnik ni plačal stroškov odvajanja odpadnih in padavinskih voda v skladu z veljavnim odlokom o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v Občini Kamnik,
– če uporabnik v predpisanem roku ne namesti vodomera,
– če izvajalec ugotovi, da ima uporabnik tudi lastni vodni vir in le-ta ni ločen od javnega vodovoda.
Dobava vode je prekinjena, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno priključitev mora uporabnik plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Izvajalec je dolžan opraviti ponovno priključitev v največ 7 dneh po tem, ko uporabnik plača stroške prekinitve in ponovne priključitve.
36. člen
(krajša prekinitev dobave vode)
Izvajalec lahko prekine dobavo vode za krajši čas zaradi:
– planiranih vzdrževalnih del na napeljavah oziroma objektih in napravah,
– okvar na napeljavah oziroma objektih in napravah.
O vzroku za prekinitev mora uporabnike obvestiti preko sredstev javnega obveščanja ali direktno; za predvidena vzdrževalna dela pred pričetkom del, ob okvarah pa takoj ob nastanku dogodka.
VIII. IZREDNE RAZMERE IN VARČEVANJE Z VODO
37. člen
(višja sila)
V primeru višje sile (potres, požar, suša, onesnaževanje virov, izpad energije, velike okvare) in v skladu z zakonom lahko izvajalec brez nadomestila škode prekine ali zmanjša dobavo vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike in postopati v skladu s sprejetim načrtom ukrepov za take primere. Skrbeti mora predvsem za prednostno oskrbo za osnovne življenjske potrebe občanov in za požarno varnost.
38. člen
(varčevanje)
Izvajalec je dolžan:
– sistematično in strokovno zmanjševati količino neregistrirane in registrirane vode (redna sanacija vodovodnega omrežja in redna zamenjava vodomerov),
– predlagati spremembe odlokov o varstvenih pasovih vodnih virov.
IX. OBVEZNOSTI LASTNIKA, IZVAJALCA IN UPORABNIKOV
39. člen
(obveznosti lastnika)
Lastnik ima pri oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti:
– z izgradnjo vodovodnega omrežja zagotavljati oskrbo s pitno vodo,
– zagotavljati ustrezen nivo vzdrževanja,
– obravnavati poročila izvajalca o stanju vodooskrbe in predlogih za njeno izboljšanje,
– izdajati soglasja, na osnovi pridobljenega mnenja izvajalca,
– izdajati mnenje k ceni vode, ki jo oblikuje in predlaga izvajalec,
– seznanjati uporabnike z določili tega odloka na krajevno ustrezen način.
40. člen
(obveznosti izvajalca)
Izvajalec ima pri preskrbi z vodo zlasti naslednje obveznosti:
– skrbeti za normalno obratovanje vodovoda v okviru razpoložljivih kapacitet in pravočasno pripravljati letni Program oskrbe s pitno vodo ter ažurirati Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav javnega vodovoda ter z njimi seznaniti uporabnike,
– redno vzdrževati vse objekte in naprave javnega vodovoda,
– vzdrževati priključke na stroške uporabnika,
– redno pregledovati, preizkušati in menjati vodomere v skladu z zakonom o merilih ali na zahtevo uporabnika v skladu s 27. in 28. členom tega odloka,
– redno kontrolirati kvaliteto vode v skladu s pravilnikom o zdravstveni ustreznosti pitne vode in ostalimi predpisi,
– obveščati uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode,
– voditi kataster vodovodnih instalacij in ostale evidence,
– redno odčitavati vodomere in skrbeti za obračun porabljene vode,
– ažurno izdajati mnenja in izvajati priključitve na vodovod,
– organizirati preskrbo v izrednih razmerah in ažurno poročati o nastopu izrednih razmer ustreznim organom občine,
– obračunavati amortizacijo in voditi ostale poslovne knjige,
– sistematično pregledovati omrežje in ugotavljati izgube ter skrbeti za avtomatizacijo,
– organizirati zaščito vodnih objektov (zajetje, črpališče, vodohram, razbremenilnik),
– po naročilu občine, lastnika infrastrukture, skrbeti za pravilno obratovanje in vzdrževanje požarnega omrežja in hidrantov,
– kontrolirati stvarno porabo vode glede na dovoljeno ob priključitvi.
41. člen
(obveznosti uporabnikov)
Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti:
– zagotoviti namestitev vodomera in meritev porabljene vode,
– redno vzdrževati interno napeljavo, interno požarno omrežje in interne hidrante,
– zagotoviti vzdrževanje vodovodnega priključka, vključno z vzdrževanjem in zamenjavo obračunskega vodomera,
– obnoviti vodovodni priključek, ko na to opozori izvajalec, najkasneje pa, ko doseže dobo trideset (30) let,
– zagotavljati dostop za opravljanje del na svojem zemljišču v zvezi z javnim vodovodom,
– nemudoma, oziroma najkasneje v roku tri dni, sporočati opažene okvare na javnem vodovodu, vodovodnem priključku in obračunskem vodomeru,
– zagotoviti dostop do internih inštalacij zaradi pregleda, odvzemanja vzorcev vode ali meritve tlaka na internem omrežju,
– zagotoviti dostop za odčitavanje, pregled ali zamenjavo obračunskega vodomera,
– zagotoviti dostop za izvajanje rednih vzdrževalnih del na vodovodnem priključku,
– pisno obveščati izvajalca o spremembi naslova, lastništva in drugih spremembah, ki postanejo veljavne po poravnavi vseh zapadlih obveznosti uporabnika,
– plačevati račune za javno službo v roku, navedenem na računu,
– skrbeti za delitev stroškov porabljene vode v več stanovanjskih stavbah,
– upoštevati varčevalne ukrepe iz objav v primeru motenj pri oskrbi z vodo,
– dovoliti obnovo vodovodnega priključka in pred ponovno priključitvijo poskrbeti za ustreznost vodomernega mesta skladno z zahtevami izvajalca,
– urediti vodomerna mesta skladno z zahtevami izvajalca,
– pisno obveščati izvajalca o odvzemu vode iz hidrantov v roku sedem dni po odvzemu,
– odgovarjati za škodo, ki jo s svojim ravnanjem povzročijo na javnem vodovodu,
– odgovarjati za škodo zaradi nastale motnje pri oskrbi z vodo kot posledica njegovega ravnanja,
– opravljati druge obveznosti iz tega odloka.
42. člen
(obveznosti drugih upravljavcev oziroma izvajalcev)
Upravljavci oziroma izvajalci drugih infrastrukturnih objektov in naprav (cest, ulic, trgov, kanalizacijskega, elektro, telefonskega, toplovodnega, plinskega omrežja itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostanejo vodovodne naprave nepoškodovane. Za vse posege v območju vodovodnih napeljav morajo predhodno pridobiti mnenje izvajalca gospodarske javne službe – oskrba s pitno vodo in soglasje lastnika vodovoda.
Stroške za morebitne poškodbe vodovoda, ki jih povzroči izvajalec del po svoji krivdi, nosi izvajalec sam. Ti stroški zajemajo neposredne stroške za odpravo napak, izgubljeno vodo, stroške za zvišano električno konico zaradi dodatnega črpanja in vse ostale intervencijske stroške.
X. ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
43. člen
(odjem vode)
Hidranti v omrežju javnega vodovoda služijo predvsem požarni varnosti in morajo biti vedno dostopni in v brezhibnem stanju. Iz njih se sme odvzemati vodo brez soglasja izvajalca le za gašenje požarov, gasilske vaje, za njihovo preizkušanje, izpiranje vodovoda in za polnjenje cistern za interventen prevoz pitne vode. Zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode je potrebno o odvzemu vode iz hidrantov v roku sedem dni obvestiti izvajalca vodovoda. Odvzem vode iz hidrantov za čiščenje cest in ulic, zalivanje zelenic, izpiranje kanalov, utrjevanje cestišč, za javne prireditve, za polnjenje cistern za prevoz vode ter za druge utemeljene potrebe se sme koristiti le s soglasjem izvajalca in ob dogovoru o poravnavi stroškov za vodo na podlagi pogodbe.
44. člen
(dolžnost uporabnika)
Uporabnik mora pustiti hidrant v brezhibnem stanju in nosi vse stroške popravila za okvare, ki jih je povzročil.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
45. člen
(izvajalec)
Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec upravljanja javnega vodovoda:
– če izvede priključitev brez predhodnega soglasja (17. člen tega odloka),
– če ne izvede priključitve najkasneje v roku 30 dni po izpolnitvi pogojev za priključitev (17. člen),
– če neupravičeno prekine dobavo vode brez predhodnega obvestila uporabnikom (35. člen),
– če ne izvaja prekinitve dobave vode v primerih, kot jih določa 35. člen,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 40. člena.
Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek tega člena tudi odgovorna oseba izvajalca upravljanja vodovoda.
46. člen
(uporabnik – pravna oseba)
Z globo 1.000 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba:
– če pri priključitvi na vodovod krši določila 13. člena tega odloka,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 41. člena,
– če pri odvzemu vode iz hidranta krši določila 43. člena,
– če ne uredi priključka na vodovod skladno z določili 48. člena.
Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek tega člena tudi odgovorna oseba pravne osebe.
47. člen
(uporabnik – fizična oseba)
Z globo 250 EUR se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba:
– če pri priključitvi na vodovod krši določila 13. člena tega odloka,
– če ne izpolnjuje obveznosti iz 41. člena,
– če pri odvzemu vode iz hidranta krši določila 43. člena,
– če ne uredi priključka na vodovod skladno z določili 48. člena.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
(ureditev priključkov)
Uporabniki, ki so priključeni na vodovodno omrežje v nasprotju s tem odlokom, so dolžni urediti priključek v skladu z določili tega odloka v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
49. člen
(obvezna priključitev)
Priključitev objektov na javni vodovod je obvezna na celotnem območju Občine Kamnik, kjer je javni vodovod že zgrajen, se gradi ali rekonstruira.
50. člen
(uporaba odloka)
Ta odlok se uporablja za javne vodovode v lasti Občine Kamnik.
Ta odlok ne velja za vodovode, ki nimajo značaja javnih vodovodov v lasti Občine Kamnik.
51. člen
(varstvo vodnih virov)
Pri izvajanju tega odloka se morajo upoštevati tudi določila veljavnih odlokov o varstvu vodnih virov vodovodnih sistemov.
52. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe, izvajalec gospodarske javne službe – oskrba s pitno vodo ter prekrškovni organ občinske uprave Občine Kamnik.
53. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 96/99, 21/03, 112/04, 17/06, 58/06, 19/08).
54. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0003/2009
Kamnik, dne 2. julija 2009
Župan
Občine Kamnik
Anton Tone Smolnikar l.r.
