Na podlagi 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 70/08, ZVO-1-UPB 1), 3., 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo in 17/08 – ZP-1E), 1. člena Pravilnika o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07, 33/08), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 53/95) ter 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 118/07 – UPB) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 26. seji dne 2. 7. 2009 sprejel

(1) Ta odlok ureja na območju Občine Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: Občina) način opravljanja storitev obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: storitve javne službe) tako, da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja storitev javne službe,
– vrsto in obseg storitev javne službe ter njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe,
– pravice in obveznosti izvajalca in uporabnikov,
– vire financiranja storitev javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje storitev javne službe,
– nadzor nad izvajanjem javne službe.
(2) Podrobnejša vsebina tehnične izvedbe in uporaba objektov in naprav za izvajanje javne službe je opredeljena v Tehničnem pravilniku.

Namen odloka je:
– zagotavljanje učinkovitega izvajanja storitev javne službe,
– uskladitev s predpisi s področja varovanja okolja in posebej varovanja voda,
– zagotavljanje virov financiranja in nadzora nad izvajanjem javne službe.

(1) Pojmi uporabljeni v tem odloku imajo pomen kot ga določajo zakoni in podzakonski akti, s katerimi se ureja javna služba, če ni pomen s tem odlokom posebej opredeljen.
(2) Komunalna odpadna voda je komunalna odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(3) Padavinska odpadna voda je padavinska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(4) Industrijska odpadna voda je industrijska odpadna voda v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(5) Komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(6) Merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode.
(7) Kanalizacijski priključek je del interne kanalizacije in poteka od mesta priključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška (priključni jašek) na parceli, na kateri stoji stavba ali več stavb, ki so priključene na javno kanalizacijo ali do zunanje stene stavbe, če revizijskega jaška ni možno postaviti. Kanalizacijski priključek je v lasti uporabnika.
(8) Priključitev je spojitev kanalizacijskega priključka na revizijski jašek na javnem kanalizacijskem omrežju.
(9) Priključni jašek je revizijski jašek javnega kanalizacijskega omrežja, kjer se kanalizacijski priključek spoji z javnim kanalizacijskim omrežjem in je sestavni del javnega kanalizacijskega omrežja. Priključni jašek mora biti, kolikor je to mogoče, postavljen neposredno ob parcelni meji zemljišča med zasebno in javno lastnino.
(10) Interna kanalizacija je kanalizacija z vsemi napravami v zgradbi in na zemljišču uporabnika do kanalizacijskega priključka.
(11) Ponikanje je vnašanje odpadne vode, ki je očiščena skladno s predpisi, v tla, brez namena gnojenja preko ponikovalne naprave, ponikovalnih jarkov ali ponikovalnega drenažnega cevovoda.
(12) Populacijski ekvivalent (PE) je enota za obremenjevanje vode, v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(13) Nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki:
– so kot škodljive in nevarne snovi določene po predpisih,
– povzročajo škodo na javni kanalizaciji,
– škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih voda,
– škodujejo biološkim združbam v sprejemniku,
– povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, katere je sprejelo pristojno ministrstvo.
(14) Mala komunalna čistilna naprava je komunalna čistilna naprava v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(15) Pristojni organ je organ občinske uprave, stvarno pristojen za gospodarske javne službe.
(16) Tehnični pravilnik je akt, ki ureja tehnične normative in postopke za izgradnjo javne kanalizacije, priključevanje uporabnikov na javno kanalizacijo ter vzdrževanje in upravljanje javne kanalizacije.
(17) Tarifni pravilnik je akt, ki ureja vrednosti za posamezne storitve.
(18) Pretočna greznica je greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav in je gradbeni objekt za anaerobno obdelavo komunalne odpadne vode. Komunalna odpadna vode se pretaka iz usedalnega prekata v enega ali več prekatov za anaerobno obdelavo odpadne vode. Obdelana odpadna voda se na iztoku iz objekta odvaja v okolje, običajno s ponikanjem v tla.
(19) Nepretočna greznica je nepretočna greznica v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, in je zgrajena kot neprepusten zbiralnik za komunalno odpadno vodo, iz katerega se odvaža komunalna odpadna voda v čiščenje oziroma obdelavo na komunalno čistilno napravo.
(20) Meteorna kanalizacija je sistem objektov in kanalov za odvajanje padavinske vode v javno kanalizacijo, jarke in vodotoke.

(1) Občina zagotavlja javno službo na celotnem območju občine, v obsegu in pod pogoji določenimi s tem odlokom. Izvajalec javne službe odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode je Javno komunalno podjetje, JKP d.o.o. Slovenske Konjice (v nadaljnjem besedilu: izvajalec).
(2) Z objekti in napravami za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode in padavinske vode na celotnem območju občine upravlja in gospodari izvajalec.
(3) Izvajalec mora opravljati javno službo na območju Občine Slovenske Konjice po Programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode, ki ga izdela skladno s pravilnikom.

(1) Storitve javne službe se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti, in padavinsko odpadno vodo, ki se odvaja v javno kanalizacijo z javnih površin in streh.
(2) Izvajanje storitve javne službe mora biti zagotovljeno na območju celotne Občine. V okviru javne službe mora izvajalec javne službe v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, zagotoviti:
– vzdrževanje in čiščenje objektov javne kanalizacije,
– odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo,
– prevzem in obdelavo blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in
– prve meritve in obratovalni monitoring za komunalne čistilne naprave.
(3) Kot posebno storitev javne službe zaradi uporabe objektov javne kanalizacije izvajalec javne službe zagotavlja še:
– odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo in
– prevzem in obdelavo gošč iz premičnih suhih stranišč.
(4) V okviru javne službe mora izvajalec javne službe za stavbe v naselju ali njegovem delu, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, in za stavbo ali za funkcionalno zaokroženo skupino stavb zunaj naselja zagotoviti:
– prevzem blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in obstoječih greznic z iztokom in vodotesnih greznic pri uporabniku storitev in njegovo obdelavo najmanj enkrat na štiri leta,
– prve meritve in obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave iz prejšnje alineje v skladu s predpisom, ki določa emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– izdajo potrdil in strokovnih ocen v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav.
(5) Odvajanje in čiščenje industrijske odpadne vode ter padavinske odpadne vode iz površin, ki niso javne ali strehe stavb, se ne štejejo za storitev javne službe ne glede na to, če se takšna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo in čisti v komunalni čistilni napravi.

(1) Javna kanalizacija je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode iz streh, utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin.
(2) Objekti in naprave javne kanalizacije so lokalna gospodarska javna infrastruktura.
(3) Priključki stavb na javno kanalizacijo, pretočne greznice, nepretočne greznice ter male komunalne čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije.

(1) Uporabniki iz tega odloka so gospodinjstva in pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javne oskrbe, oziroma vsaka druga fizična ali pravna oseba, ki je lastnik ali posestnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja odpadna in/ali padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo ali greznice.
(2) Za potrebe izvajanja tega odloka so fizične osebe organizirane v gospodinjstva. Gospodinjstvo kot uporabnik je oseba ali skupina oseb, ki prebiva v eni stanovanjski enoti in jo v razmerju do javne službe oziroma do izvajalca zastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu ali stanovanjski enoti. Za člane gospodinjstva velja solidarna odgovornost v razmerju do izvajalca za nastale obveznosti po tem odloku.
(3) Praviloma je uporabnik lastnik objekta. V primeru, da lastnik obveznosti po tem odloku prenese na najemnika po pogodbi, sta po tem odloku solidarno odgovorna.
(4) Razmerje med uporabnikom in izvajalcem javne službe se vzpostavi na način, določen v 13. členu tega odloka.

(1) S tem odlokom se izvajalcu podeli javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav. Podrobnejšo vsebino katastra določa Tehnični pravilnik.
(2) Uskladitev obstoječega, delno vzpostavljenega katastra financira Občina. Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine in se vodi skladno s predpisi, ki urejajo vodenje zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema ter Tehničnega pravilnika. Kataster se vodi v obliki elektronske baze podatkov.
(3) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes.
(4) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(5) Izvajalec ima javno pooblastilo tudi za vodenje vseh evidenc po tem odloku, razen za tiste evidence, za katerih vodenje so z veljavnimi predpisi in tem odlokom pooblaščeni drugi subjekti.
(6) V okvir javne službe iz tega odloka sodi tudi izvajanje vzdrževalnih del v javno korist na javnem kanalizacijskem omrežju.

(1) Izvajalec v soglasju z Občino izda Tehnični pravilnik za projektiranje, tehnično izvedbo in uporabo javnega kanalizacijskega omrežja, objektov in naprav v upravljanju izvajalca.
(2) Tehnični pravilnik podrobneje predpisuje navodila in tehnične normative za gradnjo, vzdrževanje, priključevanje in uporabo objektov in naprav javne kanalizacije z namenom, da se poenoti izvedba in doseže zanesljivo delovanje omrežja. Tehnični pravilnik določa pogoje za izvajanje javne službe, varstvene razmere glede odvajanja odpadnih voda na vodovarstvenem območju, opredeljuje izvajanje nadzora nad gradnjo javne kanalizacije ter ureja pravico vpogleda v kataster komunalnih naprav oziroma pridobivanje drugih informacij javnega značaja.

(1) Javna infrastrukturna omrežja, objekti in naprave ter zemljišča na katerih je ta javna infrastruktura zgrajena in ki se predajo v upravljanje izvajalcu, so v lasti Občine. Infrastrukturni objekti in zemljišča se v zemljiško knjigo vpišejo kot lastnina Občine, služnostne pravice pa v korist Občine in vsakokratnega izvajalca.
(2) Lastniki nepremičnin in zemljišč, preko katerih poteka javno infrastrukturno omrežje oziroma na njih stojijo javni infrastrukturni objekti ali naprave, so lahko tudi druge pravne ali fizične osebe, ki pa so dolžne Občini ustanoviti ustrezno služnostno ali drugo stvarno-pravno pravico. V primeru, da lastnik ne ustanovi stvarno-pravne pravice na nepremičnini, mora izvajalec o tem obvestiti Občino, ki prične postopek za omejitev lastninske pravice lastnika zemljišča.

(1) Naprave in objekti javne kanalizacije obsegajo magistralno, primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje ter z njimi povezane tehnološke naprave, kot so:
– kanalizacijska omrežja z revizijskimi jaški za odvod komunalne odpadne in padavinske vode,
– črpališča za prečrpavanje komunalne odpadne in padavinske vode,
– čistilne naprave, velikosti nad 2000 PE,
– male komunalne čistilne naprave, velikosti od 50 do 2000 PE,
– razbremenilniki visokih vod,
– zadrževalni in pretočni bazeni,
– peskolovi,
– lovilci olj,
– drugi objekti in naprave, potrebni za obratovanje javne kanalizacije.
(2) Izvajalec javne službe upravlja z magistralnim, primarnim in sekundarnim omrežjem.
(3) Magistralno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije so kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda medobčinskega pomena, črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju in naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju.
(4) Primarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: primarno omrežje) so kanali ter z njimi povezani tehnološki sklopi (npr. črpališča in druge naprave za prečrpavanje odpadnih voda v takšnih kanalih oziroma vodih), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode iz dveh ali več sekundarnih kanalizacijskih omrežij na posameznih območjih naselja, lahko pa tudi za odvajanje industrijske odpadne vode iz ene ali več naprav, ki so na območju takšnega naselja in ki se zaključijo v komunalni ali skupni čistilni napravi;
(5) Sekundarno kanalizacijsko omrežje javne kanalizacije (v nadaljnjem besedilu: sekundarno omrežje) je sistem kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških sklopov (npr. peskolovi, lovilci olj in maščob, črpališča za prečrpavanje odpadne vode in podobno), ki so namenjeni odvajanju komunalne odpadne in padavinske vode v naselju ali njegovem delu. Sekundarno omrežje se zaključi v mali komunalni čistilni napravi ali z navezavo na primarno kanalizacijsko omrežje.

(1) Objekti in naprave, ki so v lasti uporabnika ali uporabnikov, so:
– interna kanalizacija,
– kanalizacijski priključek,
– obstoječe pretočne in nepretočne greznice,
– male komunalne čistilne naprave, velikosti do 50 PE,
– vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
– merilna in vzorčevalna mesta na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
(2) Objekti iz prvega odstavka tega člena so v upravljanju upravljavcev stavb ali lastnikov stavb. Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena morajo zagotoviti:
– redno vzdrževanje in čiščenje interne kanalizacije in priključkov na javno kanalizacijo,
– redno vzdrževanje obstoječih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav,
– občasno preverjanje tehnične brezhibnosti priključkov na javno kanalizacijo ter malih komunalnih čistilnih naprav najmanj enkrat na 20 let.
(3) Lastniki objektov iz prvega odstavka tega člena lahko vzdrževanje, čiščenje in tehnično preverjanje teh objektov prenesejo s pogodbo na izvajalca javne službe.
(4) Uporabnik je dolžan z objekti iz prvega odstavka tega člena gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne vode in da voda pred iztokom v javno kanalizacijo ali naravni odvodnik oziroma površinski vodotok izpolnjuje zahteve predpisov o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

(1) Izvajalec ima javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev, smernic in dajanje soglasij, mnenj ter soglasij za priključitev, kolikor to ni v nasprotju z zakonom:
– k lokacijskim načrtom oziroma drugim prostorskih aktom,
– k projektnim rešitvam oziroma drugim aktom v postopku izdaje gradbenega dovoljenja,
– za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
– za posege v prostor, kjer poteka javno kanalizacijsko omrežje,
– za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči,
– v drugih primerih, določenih z zakonom.
(2) Izvajalec sodeluje pri tehničnih pregledih objektov in naprav javne kanalizacije v skladu z Zakonom o graditvi objektov.
(3) Izvajalec ima poleg javnih pooblastil iz prejšnjega odstavka tudi javno pooblastilo za vodenje katastra komunalnih naprav in evidenc po tem odloku.

(1) Na območju, kjer je zgrajena, se gradi oziroma je predvidena javna kanalizacija je obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v dvanajstih mesecih od dneva, ko uporabnik prejme obvestilo iz tretjega odstavka 15. člena tega odloka, sicer nastane obveznost plačila storitev javne službe po samem odloku za vse lastnike objektov. Uporabniki, ki so že priključeni na javno kanalizacijo pa morajo v roku šestih mesecev opustiti greznice z iztokom po prejemu obvestila iz tretjega odstavka 15. člena tega odloka.
(2) Priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je dovoljeno samo ob izpolnitvi pogojev iz soglasja k priključitvi, ki ga je dolžan izvajalec izdati v skladu z določili tega odloka. Komunalni prispevek se uporabniku odmeri na podlagi veljavnih odlokov Občine Slovenske Konjice.
(3) Priključitev je obvezna za vse uporabnike, katerih dolžina kanalizacijskega priključka je od zbirnega jaška oddaljena 0,02 PE/m, razen izjem, kjer odvajanje odpadnih voda ni možno brez prečrpavanja, vrtanja pod avtocesto ali železnico.
(4) Uporabnik mora pred priključitvijo z izvajalcem skleniti pogodbo o izvajanju storitev javne službe, ki so predmet tega odloka. Kjer je več uporabnikov vezanih na en obračunski vodomer, sklene pogodbo v imenu uporabnikov upravnik ali druga, s strani uporabnikov, pooblaščena oseba na podlagi pravnega akta z uporabniki oziroma solastniki objekta oziroma objektov.
(5) Lastnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo na lastne stroške opustiti obstoječe greznice v skladu s predpisi in izvajalcu omogočiti nadzor nad kanalizacijskim priključkom in priključitvenim revizijskim jaškom. Smernice za opustitev in sanacijo obstoječih greznic poda izvajalec.
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena se nepretočna greznica ne opusti, če se javna kanalizacija ne zaključi z ustrezno čistilno napravo, ali se načrtuje izgradnja rastilnske čistilne naprave.

(1) Izvajalec je dolžan dopustiti priključitev na javno kanalizacijo, če uporabnik vloži zahtevo in to dopuščajo zmogljivosti ter tehnična izvedba priključitve na javno kanalizacijo.
(2) Če priključitev ni možna, mora izvajalec o uporabnikovi zahtevi odločiti z upravnim aktom, zoper katerega je možna pritožba.
(3) Ob usposobitvi nove kanalizacijske infrastrukture, ki omogoča priključitev dodatnih objektov oziroma uporabnikov, izvajalec obvesti potencialne nove uporabnike in organe lokalne skupnosti o možnosti priključitve ustreznih objektov na javno kanalizacijsko omrežje. Ob začetku delovanja ustrezne čistilne naprave izvajalec obvesti uporabnike, ki so že priključeni na javno kanalizacijo, o opustitvi greznic. V obeh primerih jim posreduje tudi pogoje za izvedbo.
(4) Izvajalec ne sme izvesti priključka uporabniku, če ta nima izdelanega projekta priključka v skladu s Tehničnim pravilnikom. Za enostavne primere ima lahko izvajalec tudi tipske projekte, ki jih posreduje uporabniku v primerih, ko le-ta nima izdelanega projekta priključka.

(1) Priključek se izvede praviloma za vsak objekt posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov.
(2) Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov nadzira izvajalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede samo izvajalec.
(3) Izvajalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco v skladu s pravilnikom.

Brez soglasja izvajalca ni dovoljeno izvajanje kakršnihkoli del ali posegov na omrežjih, objektih in napravah, kakor tudi znotraj varovalnega pasu javne kanalizacije.

(1) V postopku izdaje gradbenega dovoljenja izvajalec določa projektne pogoje ter daje soglasja k projektnim rešitvam.
(2) Izvajalec izdaja smernice, mnenja, projektne pogoje in soglasja v skladu z določili Zakona o prostorskem načrtovanju in Zakona o graditvi objektov. Dokumentacija, ki jo mora investitor predložiti za izdajo posameznih soglasij in jo navedena zakona podrobneje ne predpisujeta, je:
1. za soglasja za priključitev obstoječih objektov oziroma drugih objektov:
– gradbeno dovoljenje ali druga dokazila o legalnosti objekta,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– projekt za izvedbo interne kanalizacije objekta,
– podatke o količini in vrsti odpadne vode, bio-razgradljivosti in količini organskih snovi v odpadni vodi ter nevarnih snoveh v odpadni vodi, kadar gre za industrijske odpadne vode,
– program predpisanih prvih meritev, če gre za industrijske odpadne vode,
– projekt za izvedbo naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode,
– pri notarju overjeno pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
2. za soglasja za začasni priključek:
– situacijo v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis dejavnosti z navedbo o predvideni porabi vode in načinu odvajanja in morebitnega predčiščenja odpadne vode,
– projekt kanalizacijskega priključka,
– pogodbo o služnosti ali soglasje lastnikov parcel, po katerih bo potekal kanalizacijski priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
3. za soglasja za ukinitev priključka:
– situacijo z vrisanim objektom in kanalizacijskim priključkom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– potrdilo pristojnega organa o odstranitvi objekta,
4. za soglasje k spremembam:
– projekte in opise, ki se nanašajo na spremembe.
(3) Za potrdila, strokovne ocene, smernice ter tehnične podatke iz katastra, ki jih izda na zahtevo investitorja oziroma projektanta iz prvega odstavka tega člena, izvajalec zaračuna materialne stroške po merilih iz Tarifnega pravilnika v soglasju, ki ga izda Občina.

(1) Začasni priključek je možen, kadar za objekt niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 14. člena tega odloka pod pogojem, da to ne zahteva povečanih zmogljivosti obstoječega kanalizacijskega sistema. Za izvedbo začasnega priključka iz prvega odstavka je potrebno soglasje izvajalca, izdano v upravnem postopku.
(2) Soglasje iz prvega odstavka tega člena se izda največ za dobo enega leta, lahko pa se ga podaljša še za dobo največ enega leta, brez obveznosti ponovnega plačila stroškov izdaje soglasja.

Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Izvajalec po odjavi izbriše uporabnika iz registra kanalizacijskih priključkov ter na stroške uporabnika fizično ukine priključek.

(1) Kadar je s pogodbo o opremljanju določeno, da bo novozgrajena kanalizacija s pripadajočimi objekti obravnavana kot javna kanalizacija, je investitor novozgrajenih kanalizacijskih objektov in omrežja dolžan po končani gradnji s pogodbo le-te predati v last Občini.
(2) Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije iz prvega odstavka tega člena mora biti predložena naslednja dokumentacija:
– gradbeno dovoljenje,
– projekt izvedenih del,
– elaborat geodetskega posnetka za vpis v kataster in potrdilo o vpisu v kataster GJI,
– zapisnik o opravljenih preskusih tesnosti cevovodov in jaškov,
– poročilo o pregledu s kamero za pregled kanalov s predloženim video posnetkom,
– zapisnik o uspešnem tehničnem pregledu,
– uporabno dovoljenje,
– garancijske izjave,
– overjene služnostne pogodbe ali pogodbe o pravici dostopa do omrežja in objektov javne kanalizacije,
– potrdilo o opravljenem nadzoru nad gradnjo in ocena izvedenih del, ki ju poda izvajalec javne službe.
(3) Investitor je dolžan z izvajalcem javne službe skleniti posebno pogodbo, v kateri so opredeljeni pogoji in način izvajanja komunalnega nadzora, v primeru ko občina ni investitor kanalizacijskega sistema.

(1) Odvedena odpadna in očiščena voda se obračunava v kubičnih metrih. Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno in očiščeno vodo v enaki količini in v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno vodo.
(2) Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov in ki so priključeni na sistem javne kanalizacije, plačujejo stroške odvedene odpadne in očiščene vode v količini, kot jo porabijo. Količina porabljene vode se meri z obračunskim vodomerom oziroma merilno napravo. Obračunski vodomer oziroma merilno napravo je dolžan zgraditi uporabnik, skladno z zahtevami odloka, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo in ostalimi veljavnimi predpisi.
(3) Uporabnikom, ki so priključeni na sistem javne kanalizacije ter uporabljajo vodo iz lastnih virov in nimajo vgrajenega vodomera oziroma vgradnja ni mogoča ali ni bilo še nobenega obračuna, vodomer pa je v okvari, se kanalščina obračuna po pavšalni porabi 4,2 m3 na osebo na mesec. V primeru, da uporabnik uporablja vodo iz lastnega in javnega vodovoda, se odpadna in očiščena voda obračuna po obeh vodomerih. Kolikor pa ima uporabnik na javnem vodovodu manjšo porabo od pavšalne, na lastnem vodovodu pa nima merilne naprave, se kanalščina obračuna po pavšalni porabi.
(4) Ne glede na določila prejšnjih odstavkov tega člena lahko uporabnik v primeru, ko količina odvedene odpadne in očiščene vode bistveno odstopa od količine pitne oziroma industrijske vode, na svoje stroške zahteva vgradnjo merilne naprave za merjenje količin odvedene odpadne in očiščene vode. Takšno napravo je uporabnik dolžan vzdrževati sam, na lastne stroške, upoštevajoč pri tem zahteve Tehničnega pravilnika. V primeru vgradnje v tem odstavku opredeljene merilne naprave se količina odvedene odpadne in očiščene vode obračunava skladno s stanjem po takšni merilni napravi.
(5) Plačila storitev javne službe so oproščene osebe, ki izkažejo, da odpadno vodo iz kmetijske dejavnosti uporabljajo na kmetijskih površinah. V ta namen morajo za merjenje količin porabljene vode za kmetijsko dejavnost namestiti obračunski vodomer oziroma merilno napravo.

(1) Kolikor izvajalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer oziroma merilna naprava v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera oziroma merilne naprave, je osnova za obračun povprečna mesečna poraba zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov oziroma v obdobju 12 mesecev pred nastankom okvare.
(2) Plačila storitev javne službe se oprosti uporabniku, ki izkaže, da je prišlo do okvare internega omrežja, voda pa ni odtekala v kanalizacijo in sicer za tisto količino vode, ki presega povprečno dnevno porabo zadnjega obračunskega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov oziroma v obdobjih 12 mesecev pred nastankom okvare.

(1) Merilno mesto je objekt na kanalizacijskem priključku uporabnika, ki služi nadzoru in kontroli odpadnih vod posameznega uporabnika, kadar je to zahtevano z veljavnimi predpisi in Tehničnim pravilnikom, ali uporabnik uporablja lasten vodni vir.
(2) Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, je dolžan zgraditi merilno mesto in mora predhodno izvajalcu predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta. V osmih dneh po izgradnji merilnega mesta mora uporabnik pisno zaprositi izvajalca za nadzorni pregled merilnega mesta.
(3) Uporabnik iz prejšnjega odstavka mora po izvedbi merilnega mesta:
– voditi obratovalni dnevnik merilnega mesta,
– dovoliti izvajalcu dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratovalnega dnevnika,
– dovoliti izvajalcu odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter
– izvajalcu dovoliti redno pregledovanje delovanja merilnih naprav.

Meritve, ki so osnova za izračun kanalščine, izvaja izvajalec. Stopnja onesnaženosti komunalnih odpadnih vod iz gospodinjstev in ostalih uporabnikov je določena na osnovi predpisa, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Pogostost meritev mora biti usklajena z veljavnimi predpisi.

(1) Vse stroške odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode plača uporabnik javne kanalizacije.
(2) V primeru, da se v objektu, ki je priključen na omrežje izvajalca, nahaja več uporabnikov, le-ti z medsebojnim sporazumom določijo deleže, po katerih plačujejo storitev odvajanja, meritev in čiščenja odpadne vode.

(1) V javno kanalizacijo se sme spuščati samo tiste industrijske odpadne vode, ki ne prekoračijo mejne vrednosti emisije snovi in toplote kot jih določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.
(2) Za odvajanje industrijske odpadne vode, ki vsebuje tudi neraztopljene snovi, se izvajalec in uporabnik dogovorita s posebno pogodbo.
(3) Uporabnik, ki odvaja industrijsko odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo to vodo očistiti skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. V primeru, da takšno odpadno vodo v javno kanalizacijo odvede brez prehodnega očiščenja, je ne glede na krivdo, odškodninsko odgovoren za vso nastalo škodo.
(4) Uporabnik mora zagotoviti take ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in stopnjo onesnaženosti odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.

(1) Meritve stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo. Meritve stopnje onesnaženosti je dolžan zagotoviti uporabnik.
(2) V posebnih primerih lahko izvajalec predpiše dodatne pogoje za način vzorčenja, pogostost meritev in analizne parametre, ki so sicer določeni z veljavnimi predpisi.
(3) Izvajalec lahko zmanjša pogostost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna, vendar se meritev ne sme opravljati na manj kot vsakih šest mesecev.

Posebno pogodbo z izvajalcem morajo skleniti uporabniki v primeru, če dosegajo:
– nadpovprečne količine odpadne vode,
– nadpovprečna nihanja količin odpadne vode,
– nadpovprečne parametre onesnaženja odpadne vode oziroma nihanj parametrov,
– za odvajanje vseh industrijskih odpadnih voda.

(1) Uporabnik javne kanalizacije je dolžan takoj obvestiti izvajalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
(2) Uporabnik je dolžan takoj obvestiti izvajalca o vseh spremembah kvalitete in količine odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
(3) O rezultatih meritev onesnaženosti je uporabnik dolžan obveščati izvajalca najmanj enkrat letno oziroma do 31. januarja tekočega leta za preteklo leto.

(1) Padavinsko vodo je potrebno odvajati s ponikanjem v tla, neposredno v naravne odvodnike ali vodotoke.
(2) Padavinsko vodo, ki je tako onesnažena, da se na podlagi predpisov ne sme odvajati neposredno v vodotoke ali ponikanje, mora lastnik ali upravljavec površin pred tem ustrezno zajeti in očistiti ter speljati v vodotoke ali s ponikanjem v tla, kadar je to izvedljivo.
(3) V primeru, da se padavinska voda odvaja v javno kanalizacijo, za kar mora uporabnik pridobiti predhodno soglasje izvajalca, se za plačilo odvajanja uporabljajo določila tega odloka, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda. Tarifa se obračuna na podlagi dejanskega stanja na merilnem mestu, oziroma na podlagi izračuna velikosti površine, s katere se padavinska voda odvaja in povprečnih letnih padavin po podatkih Agencije RS za okolje, Hidrometeorološki zavod.

(1) Na območjih, kjer javna kanalizacija ni zgrajena ali se po operativnem programu ne predvideva gradnja javne kanalizacije, je pri gradnji novih objektov obvezna izgradnja lastnih malih komunalnih čistilnih naprav, velikosti do 50 PE ali nepretočnih greznic, na katere se ne navezuje padavinska voda.
(2) Padavinske vode morajo biti speljane v vodne zbiralnike, meteorno kanalizacijo, vodotoke ali s ponikanjem v tla.
(3) Za izgradnjo male čistilne naprave ali nepretočne greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje, h kateremu mora biti priloženo soglasje, ki ga izda izvajalec.
(4) Obstoječe pretočne greznice so dolžni lastniki odstraniti iz uporabe najkasneje do 31. 12. 2015, če je stavba na vodovarstvenem območju. Na ostalem območju občine pa najkasneje do 31. 12. 2017. Pretočne greznice, ki niso vodotesne, je potrebno nadomestiti z malimi čistilnimi napravami, ki imajo ustrezen certifikat CE za male čistilne naprave, ali nepretočnimi (vodotesnimi) greznicami.
(5) Lastnik stavbe na območjih iz prvega odstavka tega člena je dolžan z izvajalcem skleniti pogodbo o praznjenju pretočnih in nepretočnih greznic oziroma pogodbo za odvoz odvečnega blata iz male komunalne čistilne naprave in o izvajanju obratovalnega monitoringa. Pogodbo je dolžan skleniti v roku 12 mesecev od uveljavitve tega odloka.

(1) Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje lastnih objektov za čiščenje odpadne vode (pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav).
(2) Praznjenje pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav je obvezno in se opravlja po potrebi s strani izvajalca gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda, po navodilih proizvajalca čistilne naprave oziroma najmanj enkrat na štiri leta. Uporabniki so dolžni v ta namen omogočiti in dopustiti dostop do predhodno navedenih objektov s specialnimi vozili. Izvajalec izda listino o opravljeni storitvi, ki jo mora uporabnik predložiti na zahtevo inšpekcijskih služb.
(3) Greznične gošče iz pretočnih in nepretočnih greznic ter odvečno blato iz male komunalne čistilne naprave je potrebno odpeljati na centralno čistilno napravo za prevzem in nadaljnje čiščenje.
(4) V primeru, ko izvajalec ugotovi, da vsebina pretočnih in nepretočnih greznic ter malih komunalnih čistilnih naprav, ki je bila pripeljana na čistilno napravo, ne ustreza pogojem za sprejem, naredi potrebne analize ter uredi obdelavo in odstranitev neustrezne vsebine na stroške uporabnika.
(5) Vsebine pretočnih in nepretočnih greznic ter odvečnega blata iz malih komunalnih čistilnih naprav in ostankov čiščenja kanalizacijskih priključkov ali internih kanalizacij ni dovoljeno izpuščati v javno kanalizacijo.
(6) Izvajalec je dolžan voditi evidenco uporabnikov s pretočnimi in nepretočnimi greznicami, na podlagi katere se pripravi načrt praznjenja. Dejanske termine praznjenja je izvajalec dolžan uskladiti z uporabnikom.

(1) Izvajalec javne službe lahko na stroške uporabnika brez objave in brez odgovornosti za morebitno škodo, ki nastane zaradi tega, najprej prekine odvajanje odpadnih in padavinskih voda, in sicer tako, da se uporabniku prekine odtok iz objektov in naprav v lasti uporabnika v javno kanalizacijo in nato dobavo vode iz javnega vodovoda, v naslednjih primerih:
– če je zaradi stanja kanalizacijskega priključka, interne kanalizacije stavbe ali naprav v njej ogroženo obratovanje javne kanalizacije, proces čiščenja na komunalni čistilni napravi ali zdravje oziroma premoženje ljudi,
– če je kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo izveden brez soglasja izvajalca,
– če uporabnik brez soglasja izvajalca dovoli priključitev drugega uporabnika na interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek ali če spremeni zmogljivosti svoje napeljave,
– če uporabnik onemogoča izvajalcu meritve količin in stopnje onesnaženosti odpadne vode ali pregled na kanalizacijskem priključku,
– če uporabnik svojevoljno spremeni izvedbo priključka,
– če uporabnik krši objavljene omejitve in druge ukrepe v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadne vode,
– če uporabnik z odvajanjem odpadne vode ogroža vodne vire ali oskrbo s pitno vodo.
(2) Prav tako mora uporabnik v primerih iz prejšnjega odstavka na poziv izvajalca prekiniti črpanje iz lastnih virov ali virov, pridobljenih na podlagi koncesije. Prekinjeno odvajanje odpadne in padavinske vode oziroma dobava vode iz javnega vodovoda velja za čas do odprave vzroka prekinitve. Stroške prekinitve in ponovne priključitve plača uporabnik.

(1) Izvajalec ima pravico brez povračila škode povzročiti motnjo v delovanju sistema odvajanja odpadnih in padavinskih voda tudi v naslednjih primerih:
– za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na javni kanalizaciji,
– za čas odprave nepredvidljivih okvar na objektih in napravah javne kanalizacije,
– v primerih višje sile.
(2) Izvajalec mora o času trajanja prekinitve odvajanja odpadnih voda v primeru izvedbe planiranih vzdrževalnih del pravočasno obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja, in sicer vsaj en dan pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela.
(3) V primerih iz tretje točke prvega odstavka lahko izvajalec postopa skladno s sprejetimi načrti ukrepov za navedene primere. V primerih krajših nepredvidljivih prekinitev do treh ur odvajanja odpadnih in padavinskih voda objava za izvajalca ni obvezna.

Uporabniki javne službe so dolžni redno plačevati stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa izvajalca.

(1) V primerih, ko je na internem vodovodnem omrežju več uporabnikov, ki se oskrbujejo z vodo iz istega priključka, izda izvajalec račun upravniku objekta. Izvajalec lahko izda račun za stroške odvajanja in čiščenja odpadnih voda tudi posameznim uporabnikom objekta na podlagi pisnega dogovora z upravnikom objekta ali pooblaščencem skupnosti lastnikov stanovanj.
(2) Če je več uporabnikov priključenih na isti obračunski vodomer in uporabniki nimajo upravnika stavbe, so uporabniki dolžni sporočiti, kdo je prejemnik računov za porabljeno vodo. Izvajalec lahko izdaja račune tudi posameznim uporabnikom, če več kot polovica uporabnikov, priključenih na isti obračunski vodomer, podpiše delilno razmerje.
(3) Vodomeri v interni napeljavi uporabnika so namenjeni za interno porazdelitev stroškov. Teh vodomerov izvajalec ne vzdržuje in ne odčitava.
(4) Ne glede na določbo iz prejšnjega odstavka tega člena lahko izvajalec in uporabnik ali upravnik stavbe skleneta pogodbo o odčitavanju in vzdrževanju vodomerov na interni napeljavi.
(5) Interna delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost izvajalca, kar pomeni, da uporabniki odgovarjajo nerazdelno solidarno do popolnega plačila dolga.

(1) Račun mora uporabnik plačati v roku, navedenem na položnici ali računu.
(2) Uporabnik lahko izvajalcu pisno ugovarja na izdani račun v 8 dneh od prejetja računa. Vloženi ugovor ne vpliva na zapadlost računa. Izvajalec je na tak ugovor dolžan pisno odgovoriti v 15 dneh od prejetja ugovora in v tem času oziroma do rešitve ugovora ne sme začasno prekiniti dobave vode po postopku, določenem s tem, in odloku, ki ureja gospodarsko javno službo oskrbe s pitno vodo. Če je ugovor rešen v korist uporabnika, mu je izvajalec dolžan vrniti denar za že plačan račun v 8 dneh.

(1) Uporabniku ali lastniku objekta, ki po preteku roka plačila, razen v primerih, ko je njegovemu ugovoru ugodeno, ne plača celotnega zneska po računu, izvajalec pošlje pisni opomin, s katerim ga opozori, da mu bo dobava vode na njegove stroške začasno prekinjena, če računa ne bo poravnal takoj.
(2) Če celotni znesek računa niti v 15 dneh po vročenem pisnem opominu z vsebino iz prvega odstavka tega člena ni plačan, lahko izvajalec uporabniku ali lastniku objekta začasno prekine dobavo vode.

Varstvo pravic uporabnikov storitev javne službe se zagotavlja zlasti z:
– dolžnostjo sklenitve pogodbe, če so za to izpolnjeni pogoji,
– z možnostjo vložitve pritožb zoper odločitve izvajalca, ki jih ta izda pri izvajanju javnih pooblastil, na pristojni organ Občine,
– z možnostjo vložitve ugovora zoper dejanja ali opustitve izvajalca skladno z določbami tega odloka, naslovljenega na izvajalca,
– z ukrepi, določenimi z zakonodajo o varstvu potrošnikov,
– z drugimi predpisi.

(1) Uporabnik lahko v primeru, ko izvajalec krši dolžnost sklenitve pogodbe z uporabnikom, ki mu ta pravica pripada, zahteva od pristojnega organa Občine izdajo odločbe, s katero ta odloči o njegovi pravici, za katero uporabnik meni, da je kršena, in naloži izvajalcu sklenitev te pogodbe ali drugo ustrezno ravnanje.
(2) Izvajalec mora ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe v roku 8 dni od pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka.

(1) Viri financiranja gospodarske javne službe so:
– plačila uporabnikov za storitve javne službe,
– druga plačila uporabnikov za storitve javne službe in izvajanje javnih pooblastil,
– sredstva občinskega proračuna,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih, komunalnih in padavinskih voda.
(2) Proračunsko financiranje javne službe se razmeji med lokalno skupnostjo in državo na način, ki ga določa zakon.
(3) Podrobnejši način obračunavanja storitev javne službe se določi v Tarifnem pravilniku o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije, ki ga sprejme Občina.

(1) Plačila uporabnikov za storitve javne službe so izražena v evrih za porabljeni kubični meter vode in so različna za gospodinjstvo, ostale namene in posebne kategorije gospodarskih subjektov.
(2) Za vse stavbe, ki niso opremljene z javno kanalizacijo, izvajalec gospodarske javne službe opravlja in zaračunava naslednje storitve:
– praznjenje pretočnih in nepretočnih greznic,
– prevzem odvečnega blata iz malih komunalnih čistilnih naprav,
– obratovalni monitoring za male komunalne čistilne naprave in
– ocena obratovanja male komunalne čistilne naprave.

(1) Ob priključitvi na kanalizacijsko omrežje je uporabnik dolžan plačati stroške priključitve na kanalizacijsko omrežje.
(2) Stroški priključitve iz prvega odstavka tega člena vsebujejo predvsem stroške uporabljenega materiala ter pripravljalnih in izvedbenih del za izvedbo hišnega priključka. Stroški izvedbe hišnih priključkov se lahko glede na zahtevnost izvedbe priključka razlikujejo.
(3) Stroške iz prvega in drugega odstavka tega člena uporabniku, ki se priključi na kanalizacijsko omrežje, zaračuna izvajalec z računom, glede katerega smiselno veljajo določila 38. in 39. člena tega odloka.

(1) Trajni in začasni priklop ter odklop priključka in druge storitve javne službe so skladno s tem odlokom in drugimi predpisi, ki določajo vsebino javne službe, določeno s Tarifnim pravilnikom javne službe in jih lahko opravlja samo izvajalec ali iz njegove strani pooblaščena družba.
(2) Tarifa storitev iz prvega odstavka mora biti za enak obseg storitev enaka za vse uporabnike, ne glede na vrsto uporabnika ali njegovo lokacijo.

(1) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa izvajanja javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 31. oktobra vsakega tekočega leta predložiti Občini.
(2) Izvajalec je dolžan najkasneje do 31. marca pristojnemu ministrstvu predložiti poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.

Izvajalec ima pri izvajanju javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda obveznosti v skladu s pravilnikom in tudi naslednje obveznosti:
– skrbi za normalno delovanje ter vzdrževanje in obratovanje objektov in naprav javne kanalizacije ter čistilnih naprav, ki so v njegovem upravljanju,
– skrbi za meritve in obračun odvedene in očiščene odpadne vode,
– redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje industrijske odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
– obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob motnjah ali prekinitvah odvajanja odpadnih in padavinskih voda neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja,
– vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije ter redno usklajuje kataster,
– izdaja soglasja in omogoča priključitev na javno kanalizacijo,
– dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
– nadzira gradnjo objektov in naprav javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
– sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter priključnih jaškov,
– izdela načrt ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile (35. člen),
– organizira odvajanje komunalne odpadne in padavinske vode v primeru višje sile ter o tem poroča pristojnim občinskim službam,
– pripravlja predloge za načrtovanje, planiranje obnove, širitve in dopolnitve kanalizacijskega sistema skladno s predpisi, ki urejajo investicije v infrastrukturo,
– kontrolira in izvaja praznjenje greznic z iztokom in vodotesnih greznic,
– vzpostavi in vodi evidenco uporabnikov z individualnimi greznicami, na podlagi katere pripravlja plan za redno praznjenje,
– kontrolira vodotesnost kanalov,
– pristojnemu organu v rokih iz 46. člena tega odloka predloži predlog letnega progama izvajanja javne službe ter poročilo o izvajanju javne službe za preteklo leto.

Uporabnik javne kanalizacije ima naslednje obveznosti:
– na javno kanalizacijo se lahko priključi le s soglasjem izvajalca,
– na že zgrajeno javno kanalizacijo se mora priključiti najkasneje v dvanajstih mesecih od dneva, ko uporabnik prejme obvestilo iz tretjega odstavka 15. člena tega odloka, sicer nastane obveznost plačila storitev javne službe po samem odloku, in hkrati opustiti obstoječo greznico skladno z navodili izvajalca,
– spremeniti kanalizacijski priključek v primeru spremembe pogojev in sistema odvajanja odpadne ali padavinske vode,
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije ter hišna priključka skladno s projektno dokumentacijo in Tehničnim pravilnikom,
– redno vzdrževati interno kanalizacijo z vsemi objekti in napravami, kanalizacijskim priključkom in lokalno čistilno napravo ter voditi dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave v skladu s predpisi,
– omogočiti izvajalcu pregled interne kanalizacije in sestavo odpadne vode v vsakem času, tudi izven obratovalnega časa,
– odpadno vodo, ki ni primerna za spuščanje v javno kanalizacijo, ne sme pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z neonesnaženo vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
– redno oziroma po potrebi naročiti praznjenje obstoječih greznic z iztokom in vodotesnih greznic in izvajati vzdrževalna dela,
– odvajati v javno kanalizacijo samo takšno odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih parametrov,
– prijaviti izvajalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne komunalne in padavinske vode,
– redno plačevati prejete račune za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– pisno obveščati izvajalca o lastninskih in drugih spremembah v zvezi s priključitvijo na javno kanalizacijo,
– javiti vsako opaženo nepravilnost na objektih in napravah javne kanalizacije izvajalcu,
– pridobiti soglasje izvajalca pri predelavi kanalizacijskega priključka,
– ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svojo interno kanalizacijo ali kanalizacijski priključek brez soglasja izvajalca,
– odgovarja za škodo, povzročeno na javni kanalizaciji, lastnem ali tujem kanalizacijskem priključku, ki jo povzroči s svojim ravnanjem, prekomernim odvajanjem vode brez soglasja izvajalca in neustrezno uporabo.
(2) Uporabnik sme odvajati odpadno vodo v javno kanalizacijo samo na način, ki ne poslabšuje pogojev odvajanja drugih uporabnikov.

Pri odvajanju industrijskih odpadnih vod ima uporabnik javne kanalizacije še naslednje obveznosti:
– pred pričetkom odvajanja industrijske odpadne vode mora urediti kontrolno merilno mesto na izpustu odpadne vode v javno kanalizacijo, skladno z veljavnimi normativi,
– v skladu s predpisi kontrolirati sestavo odpadne industrijske vode in rezultate dostavljati izvajalcu,
– pridobiti soglasje izvajalca za povečanje odvajanja dogovorjene količine vode.

(1) Investitorji oziroma izvajalci gradbenih, vzdrževalnih, rekonstrukcijskih in drugih del pri vseh posegih v prostor ter upravljavci električnega omrežja, telefona, plinovoda, toplovoda in podobnega morajo pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imela za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe na infrastrukturi po tem odloku, o nameravanem pričetku del obvestiti izvajalca in naročiti zakoličbo podzemnih vodov in izdati naročilnico za komunalni nadzor izvajalca javne službe.
(2) V primeru, ko do poškodb vseeno pride, morajo investitorji oziroma izvajalci to nemudoma sporočiti izvajalcu javne kanalizacije in mu poravnati stroške popravila.

Izvajalec ne odgovarja za škodo zaradi izlivov iz javne kanalizacije, do katerih pride v naslednjih primerih:
– zaradi naravnih in drugih izrednih dogodkov,
– ko priključitev stavbe ali površine na javno kanalizacijo ni izvedena v skladu z izdanim soglasjem.

(1) Nadzor nad izvajanjem tega odloka bo opravljal pristojni organ občinske uprave.
(2) Za vodenje postopka in izdajo plačilnih nalogov v prekrških zoper določbe tega odloka so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj peto stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja po Zakonu o prekrških, za vodenje postopka in izdajo odločb o prekršku zoper določbe tega odloka pa so pristojne pooblaščene uradne osebe, ki imajo najmanj sedmo stopnjo izobrazbe in opravljen preizkus znanja po Zakonu o prekrških.
(3) Pooblaščeni delavci izvajalca so dolžni o kršitvah določil tega odloka takoj obveščati pristojne organe iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ter ugotovljene kršitve dokumentirati.

(1) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva, ki se nanaša na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda ima pristojni inšpektor, poleg pravic in dolžnosti, ki jih ima po drugih predpisih, še naslednje pravice in dolžnosti:
– nadzorovati priključevanje na javno kanalizacijo, pregledovati dokumentacijo v zvezi s priključevanjem na javno kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
– nadzorovati praznjenje, čiščenje in zasutje pretočnih in nepretočnih greznic, pregled dokumentacije v zvezi s praznjenjem greznic in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
– nadzorovati izvajanje ukrepov v zvezi z odvajanjem odpadnih komunalnih in padavinskih voda,
– v nujnih primerih, ko bi bila ogrožena zdravje in premoženje ljudi, odrediti ukrepe, da se odvrne nevarnost ali prepreči škoda,
– nadzorovati delovanje internih čistilnih naprav za komunalne odpadne vode in kakovost teh vod pred izpustom v kanalizacijo in odrediti odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti,
– nadzorovati izvajanje predpisanih pogojev pri izdaji soglasij, ki se nanašajo na odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda.
(2) Rok za pritožbo zoper odločbo, izdano na podlagi prvega odstavka tega člena, je 8 dni od dneva njene vročitve. Pritožba zoper odločbo, izdano na podlagi četrte alineje prvega odstavka tega člena, ne zadrži njene izvršitve.
(3) V zadevah iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, ko je ogroženo zdravje ljudi ali premoženje ljudi, pristojni inšpektor lahko odloči tudi po skrajšanem postopku brez zaslišanja strank. V nujnih primerih lahko odloči tudi ustno ter odredi, da se odločba izvrši takoj.
(4) Pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ima pristojni inšpektor pravico:
– pregledovati prostore, objekte, naprave, materiale ter poslovanje in dokumentacijo upravnih organov, gospodarskih družb, podjetnikov posameznikov, drugih organizacij in skupnosti,
– zaslišati stranke in priče v upravnem postopku,
– pregledati listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
– vzeti vzorce materiala ter opraviti druga dejanja, ki so v skladu z namenom inšpekcijskega nadzorstva,
– pridobiti osebne podatke o pravnih in fizičnih osebah, pridobiti podatke o lastništvu zemljišč in objektov in druge podatke za vodenje postopkov v zvezi s kršitvami tega odloka,
– proti potrdilu za največ 8 dni odvzeti dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje dejanskega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da je utemeljen sum kršitve tega odloka,
– od odgovorne osebe zavezanca zahtevati, da v roku, ki ga sam določi, poda pisno pojasnilo in izjavo v zvezi s predmetom nadzorstva,
– izrekati denarne kazni takoj na kraju prekrška v skladu z zakonom o prekrških.
(5) O ukrepih, ki jih je odredil pristojni inšpektor po četrti alineji prvega odstavka tega člena, mora obvestiti župana Občine Slovenske Konjice.
(6) Stroški inšpekcijskega postopka, ki se je končal neugodno za zavezanca, bremenijo zavezanca.

(1) Po preteku roka iz prvega odstavka 14. člena oziroma 60. člena tega odloka se uporabniku začnejo zaračunavati stroški po tarifi, ki velja za odvajanje v javno kanalizacijsko omrežje ne glede na to, ali je bila priključitev na javni kanalizacijski sistem izvedena ali ne in ne glede na to ali je bila priključitev izvedena pravilno in zakonito.
(2) Razlogi, ki onemogočajo priključitev na javno kanalizacijo in ki niso na strani izvajalca, uporabnika ne odvezujejo dolžnosti plačila.

(1) Z globo 1.200 EUR se kaznuje izvajalec, če:
– ne zagotovi izvajanja določil iz prvega in drugega odstavka 4. člena,
– ne vodi katastra kanalizacijskega omrežja, kot to določa prvi odstavek 7. člena odloka,
– priključi objekt, ki ni legalno zgrajen, kot to prepoveduje drugi odstavek 14. člena,
– z uporabnikom ne sklene pogodbe iz četrtega odstavka 14. člena, kljub temu da so izpolnjeni pogoji za priključitev,
– ne dopusti priključitve, kot to določa prvi odstavek 14. člena,
– ne izvaja nadzora nad deli pri graditvi objektov javne kanalizacije in kanalizacijskih priključkov, kot to določa drugi odstavek 16. člena,
– ne evidentira uporabnika, kot to določa tretji odstavek 16. člena,
– ne izpolnjuje predpisanih obveznosti iz drugega, tretjega ali petega odstavka 33. člena,
– ne zahteva prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode v primerih, kot to določa prvi odstavek 34. člena,
– če uporabniku prekine odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo ali dobavo vode, pa za to niso podani razlogi iz prvega odstavka 34. člena,
– ne odpravi prekinitve odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo oziroma dobave vode takoj po odpravi vzroka za prekinitev, kot to določa drugi odstavek 34. člena,
– povzroči motnjo odvajanja odpadnih voda brez predhodnega obvestila uporabnikom, kot to določa drugi odstavek 35. člena in je zato povzročena škoda,
– ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki so navedene v 47. členu tega odloka.
(2) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba izvajalca.

(1) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če:
– objekte in naprave iz prvega odstavka 12. člena ne vzdržuje, kot je to določeno v drugem in tretjem odstavku 12. člena,
– ne uporablja javne kanalizacije, kot to določata peti in šesti odstavek 14. člena,
– opravlja dela ali posege v nasprotju s 17. členom,
– ne vgradi obračunskih vodomerov oziroma merilnih naprav, kot to določa drugi odstavek 22. člena,
– ne izvede merilnega mesta, če to od njega zahtevata prvi in drugi odstavek 24. člena, ali ravna z merilnim mestom v nasprotju z določili tretjega odstavka 24. člena,
– v javno kanalizacijo izpušča tako industrijsko odpadno vodo, ki prekoračuje vrednosti emisij snovi in toplote, ki jih določajo predpisi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, in ravna v nasprotju s 27. členom,
– ne zagotovi meritev stopnje onesnaženosti industrijske odpadne vode iz prvega odstavka 28. člena,
– v primeru potrebe po posebni pogodbi iz 29. člena ne sklene posebne pogodbe z izvajalcem,
– ne obvešča izvajalca, kot je določeno v 30. členu,
– padavinsko vodo brez soglasja izvajalca odvaja v javni kanalizacijski sistem oziroma jo odvaja na ceste ali ostale javne površine, kot je določeno v 31. členu,
– ravna v nasprotju z 32. členom,
– na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, ne zgradi lastnega objekta za čiščenje odpadnih voda in ne izvede ukrepov, kot to določa 33. člen,
– ne zagotovi rednega čiščenja in vzdrževanja lastnih objektov za čiščenje odpadnih voda, kot to določajo prvi, drugi in tretji odstavek 33. člena,
– ne izpolnjuje katere od obveznosti, ki so navedene v 48. členu tega odloka.
(2) Z globo 1200 EUR se kaznuje za prekršek fizična oseba, če se ne priključi na javno kanalizacijo v roku, kot ga določajo prvi, drugi, tretji in četrti odstavek 14. člena oziroma 60. člen.
(3) Z globo 800 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ter pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe šteje za mikro oziroma majhno družbo.
(4) Z globo 1.200 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe šteje za srednjo ali veliko družbo.
(5) Z globo 400 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika.

(1) Z globo 1.200 EUR se kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, če:
– ne prenese objektov in naprav v upravljanje izvajalcu (prvi odstavek 21. člena),
– pred opravljanjem del na svojih objektih in napravah, ki bi lahko imeli za posledico motnje pri odvajanju odpadne vode ali poškodbe infrastrukture po tem odloku, o nameravanem pričetku del ne obvesti izvajalca (prvi odstavek 50. člena).
(2) Z globo 400 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Posameznik se za prekršek iz prvega odstavka kaznuje z globo 400 EUR.

Kataster komunalnih naprav iz prvega odstavka 7. člena tega odloka mora izvajalec z dejanskim stanjem uskladiti najkasneje v dveh letih po uveljavitvi tega odloka, skrajni rok je leto 2015.

Predlog Tehničnega pravilnika iz 8. člena tega odloka in Tarifni pravilnik o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije pripravi izvajalec v sodelovanju s pristojnim organom najkasneje v dvanajstih mesecih po sprejetju tega odloka.

Objekte, ki kljub možnosti priključitve na dan uveljavitve tega odloka še niso priključeni na javno kanalizacijo, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku dvanajstih mesecev po določilih iz 15. člena tega odloka, razen izjem iz tretjega odstavka 14. člena tega odloka.

Uporabniki so dolžni v skladu z drugim odstavkom 26. člena tega odloka skleniti in izvajalcu posredovati medsebojni sporazum o plačilu storitev javne službe v dvanajstih mesecih od dneva uveljavitve tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 55/97), razen v določbah III. in V. poglavja, ki veljajo do nove ureditve Tehničnega in Tarifnega pravilnika.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.