Na podlagi 61. člena ter v povezavi s 46. in 96. členom Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) je Občinski svet Občine Zreče na podlagi 16. člena Statuta Občine Zreče (Uradni list RS, št. 95/08 – UPB-1) na 20. redni seji dne 8. 7. 2009 sprejel

S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za smučarsko tekaški poligon na Rogli (v nadaljnjem besedilu: OPPN), ki ga je izdelal ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d.o.o., pod številko naloge: 8052.

Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za smučarsko tekaški poligon na Rogli (v nadaljnjem besedilu: odlok) določa ureditveno območje, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe ter možna odstopanja.
Sestavine iz prejšnjega odstavka so prikazane v grafičnem delu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled v prostorih Občine Zreče.

Območje obravnave OPPN, v velikosti ca. 14,05 ha predstavlja del rekreacijsko turističnega centra Rogla (RTC Rogla), ki posega v prostor več občin in je del širšega turističnega potenciala Pohorje. Ureditveno območje OPPN obsega površine severno od kategorizirane regionalnne ceste R3-701 na odseku št. 1430 (Pesek–Rogla–Zreče) in obstoječega apartmajsko hotelskega kompleksa.
Območje OPPN obsega zemljiške parcele št.: 1091-del, 1092/1-del, 1092/3, 1095/3-del, 1095/23, 1095/27, 1095/95, 1239–del, vse k.o. Hudinja.

Ureditveno območje OPPN je namenjeno površinam za rekreacijo, šport in turizem.

V območju OPPN je v več fazah predvidena ureditev sodobnega športno tekaškega centra za tekmovalno in rekreativno dejavnost. Načrtovana je postavitev večnamenskega objekta – športnega hotela z ureditvijo brežine na vzhodni strani (oporni zid), ureditev platoja za štartno-ciljni prostor, ki se bo v poletnem času uporabljal kot nogometno igrišče, asfaltirane rolkarske steze za poletno vadbo, ureditev akumulacijskega jezera s servisnim objektom, postavitev brunaric, širitev obstoječe picerije Planja, posodobitev vremenske postaje, umestitev lesenega mostu na severu štartno-ciljnega prostora.
Predvidena je ureditev prometnih površin in odprtega prostora, ureditev energetske, vodovodne ter druge komunalne infrastrukture, ki je opredeljena v IV. poglavju.

Večnamenski objekt – športni hotel:
– maksimalna etažnost: K+P+1
– pritličje in klet hotelskega kompleksa sta namenjena servisnemu in upravnemu programu, prostorom za športnike (npr. tuši, slačilnice, garderobe) ter drugim dopolnilnim programom, nastanitveni prostori so umeščeni v nadstropju ter delno v pritličju in kletni etaži
– streha je dvokapna
– dostopa sta dva: v kleti bo dostava za kuhinjo in dostop na štadion, v pritličju bo glavni dostop za hotelske goste, ki bo pokrit in podaljšan preko parkirišča na peš dostop iz zgornjih parkirišč z zabojniki
– ob objektu bo urejena brežina, in sicer delno z opornim zidom.
Štartno-ciljni prostor z navezavo na tekaške proge:
– v zimskem času meri ca. 70,0 m x 120,0 m
– v letnem času služi prostor kot nogometno igrišče dimenzije ca. 64,0 m x 100,0 m z obodno asfaltirano rolkarsko stezo širine 3,75 m in vmesnim pasom travnate površine širine 0,75m do 10,0 m
– brežina ob stadionu je zatravljena in izravnana v naklonu 2:3.
Asfaltirana rolkarska steza:
– širina: 3,00 m
– prilagaja se obstoječemu terenu
– izvede se v raščenem terenu z minimalnimi zemeljskimi deli ter zatravitvijo okoliškega terena.
Servisni objekt:
– lokacija: na južni strani akumulacijskega jezera
– zunanje tlorisne dimenzije: ca. 34,90 m x 8,00 m
– etažnost: P
– etažna višina objekta: 4,00 m
– streha: intenzivno zazelenjena ravna streha
– fasada: delno je objekt vkopan v brežino nasipa, vidni del fasade je obložen z vodoodporno leseno oblogo.
Brunarice:
– etažnost: P
– streha: dvokapna
– oblikovanje: uporabijo se naravni materiali, v skupini mora biti oblikovanje enotno.
Širitev obstoječe picerije Planja:
– maksimalna etažnost: P+M.
– oblikovanje prizidkov se mora prilagoditi obstoječemu objektu.

V ureditvenem območju je, v skladu s predpisi, ki urejajo področje graditve objektov, dovoljena postavitev naslednjih enostavnih objektov:
– objekti za lastne potrebe,
– ograje,
– pomožni infrastrukturni objekti,
– začasni objekti, ki ne zahtevajo novih komunalnih in drugih priključkov ali bistvenega povečanja zmogljivosti teh priključkov,
– vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem,
– spominska obeležja,
– urbana oprema.
Zbiralnico ločenih frakcij (ekološki otok) je treba postaviti na vizualno neizpostavljeno mesto.
Objekt razsvetljave – imeti mora enotno oblikovane elemente. Pri lociranju drogov je treba upoštevati vse predpisane varovalne odmike od prometnih površin. Drogovi naj ne segajo v svetli prometni profil in naj funkcionirajo kot element delitve skupnih prometnih površin. Temelj objekta javne razsvetljave je treba postaviti tako globoko, da ne bo oviral niveletnega poteka obvoziščnih površin nad njim oziroma preprečeval postavitve ograj med javnim in nejavnim svetom.
Postavitev urbane opreme ne sme onemogočati ali ovirati odvijanje prometa in ovirati vzdrževanja infrastrukturnega omrežja.
Prepovedano je ograjevanje objektov z mrežno žično ograjo. Priporočena je uporaba lesenih plotov.

Predvidena ureditev odprtih površin obsega:
– ohrani se pas obstoječe gozdne zarasti in dosadi vegetacijo med objektom in dovozno cesto in med objektom in parkirišči na vzhodu; v največji možni meri se ohranja drevesno zarast ob kraku objekta, ki je potisnjen v gozd; ohrani oziroma dosadi se drevesa med parkirnimi polji;
– razmestitev nove vegetacije se določi na način večje vpetosti posega v prostor (dosaditev vegetacijskega pasu ob zadnjem parkirišču proti postaji žičnice, smiselna razporeditev vegetacije ob obstoječi športni površini);
– pri vseh posegih v gozd se obnovijo gozdni robovi in pri tem uporabijo avtohtone rastlinske vrste. Zagotoviti je potrebno vertikalno gradacijo gozdnega roba;
– škarpe je treba obsaditi z avtohtonimi popenjalkami tako, da se zidovi čim bolj zakrijejo;
– parkirišča se obsadijo z listopadnimi avtohtonimi drevesnimi vrstami in to z istimi vrstami za vsa predvidena parkirišča;
– za zatravljenje se uporabljajo travno-zeliščne mešanice lokalnega izvora;
– za zelene strehe, terase se uporabijo homuljice;
– vsi poseki so vezani le na posege oziroma toliko, kot je potrebno za določeno rabo prostora;
– krajinsko se uredi površine ob predvidenemu objektu in območju vstopa na žičnico;
– oblikovanje, vključno z urbano opremo, se izvede skladno z arhitekturo objekta in sodobnimi načeli krajinskoarhitekturnega oblikovanja;
– površine se uredijo na način, da so privlačne in prijazne za obiskovalce tudi v času izven zimske sezone;
– zagotovi se oblikovno skladnosti novih in obstoječih rešitev;
– rešitve se prilagodi krajinskim značilnostim območja (uporaba lesa, avtohtonega kamna …);
– v prostor se ne vnaša reklamnih in oglaševalnih panojev;
– lesene brunarice, ki so predmet legalizacije, se oblikovno v čim večji meri poenotijo;
– za morebitno ograjevanje objektov naj se ne uporablja mrežna žična ograja. Predlagamo uporabo lesenih plotov.
Sestavni del projektne dokumentacije mora biti obvezno tudi načrt krajinske arhitekture (izdela ga krajinski arhitekt), ki pa mora upoštevati zgoraj navedene pogoje odprtega prostora. Projektant mora glede izbire rastlinskih vrst vključiti biologa (po potrebi).
Vse ostale usmeritve so navedene v 18. členu tega odloka kot omilitveni ukrepi.

Pri ureditvi akumulacijskega jezera, katerega površina gladine je ca. 6.100 m2, je treba upoštevati sledeče:
– obliko in robove akumulacijskega bazena se prilagodi okoliškemu reliefu, preveri se možnosti dodatnega vkopavanja bazena ter mikrolokacijsko prilagoditev, ki bi zahtevala manjšo mero preoblikovanja reliefa;
– uporabi se blažje nagibe brežine in zaokrožene prehodov v okoliški relief;
– uporabi se brežine s spreminjajočim se nagibom;
– določi se tesnjenja bazena in utrditve brežin tudi z upoštevanjem oblikovalskih izhodišč (predvsem naj se izogne rešitvam z vidno folijo);
– ob akumulacijskem jezeru se zasadijo obvodne rastlinske vrste avtohtonega značaja. V ureditvah ob objektih se uporabijo izključne avtohtone rastlinske vrste v enotnih strukturah ob upoštevanju ekonomičnega vzdrževanja zelenih površin;
– zasadi se območje akumulacije na način, da se zagotovi ustrezno življenjsko okolje v bazenu in privlačna podoba bazena;
– na akumulaciji se ohranja stalni nivo vode (v času vegetacijske dobe);
– v akumulacijo se ne vlaga rib.

Predvidena prometna ureditev obsega:
– ureditev priključka večnamenskega objekta – športnega hotela in ureditev intervencijskega priključka platoja za štartno-ciljni prostor na regionalno cesto;
– rekonstrukcijo treh nizov parkirišč (v nadaljevanju: parkirišče 1, 2, 3) in njihovih priključkov na regionalno cesto;
– rekonstrukcijo dostavnega priključka picerije Planja na regionalno cesto;
– ureditev asfaltirane rolkarske steze.
Novi priključek večnamenskega objekta – športnega hotela je treba višinsko in horizontalno navezati na severni rob obstoječe regionalne ceste. Zagotoviti je treba prevoznost merodajnega vozila (avtobusa), urediti obračališče in obvoziščna parkirišča za osebna vozila.
Novi intervencijski priključek platoja štartno-ciljnega prostora je treba višinsko in horizontalno navezati na severni rob obstoječe regionalne ceste. Na priključek sta navezani novi parkirišči 4 in 5. Preko parkirišča 4 je speljan dovoz do dostavne rampe večnamenskega objekta–športnega hotela. Priključek mora biti prevozen za intervencijska in dostavna vozila. Kot obračališče je uporabiti dovoz na predvideno parkirišče 4.
Obstoječa parkirišča 1, 2, 3 je treba, zaradi lege v ožjem varstvenem pasu na območju varovanja pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče rekonstruirati tako, da bodo vozne in manipulativne površine nepropustne in bo možen kontroliran odtok meteorne vode. Sočasno z asfaltiranjem parkirišč je treba rekonstruirati tudi priključke parkirišč na regionalno cesto. Upoštevati je treba višinski potek severnega roba obstoječega vozišča regionalne ceste. Priključke je treba urediti tako, da bodo prevozni za merodajna vozila. Za parkirišče 1 je merodajno vozilo vlačilec za transport bivalnih kontejnerjev. Preko parkirišča 2 je speljan intervencijski in dostavni dovoz do servisnega objekta akomulacijskega jezera. Priključek mora biti prevozen za intervencijska in dostavna vozila.
Dostavni priključek picerije Planja je treba prilagoditi predvideni rekonstrukciji obvoziščnih elementov regionalne ceste in dograditvi objekta. Kot obračališče za dostavna vozila je uporabljen priključek do brunaric.
Predvidena je ureditev 3 m široke asfaltirane rolkarske steze. Del asfaltirane rolkarske steze je speljan kot obvoziščni element severnega roba vozišča regionalne ceste. Rolkarska steza je od vozišča odmaknjena za 1.5 m. V zimskem času je na obvoziščnem odseku rolkarske steze predvideno obvoziščno parkiranje osebnih vozil. Na odseku regionalne ceste, kjer umestitev rolkarske steze poteka na trasi odprtega odvodnega jarka, je treba jarek zasuti in ga nadomestiti z elementi za odvodnjavanje površinskih in izcednih vod.
Na vseh priključkih na regionalno cesto je treba zagotoviti preglednost. V OPPN so določeni pregledni trikotniki na vozišče regionalne ceste in na asfaltirano rolkarsko stezo, kadar je ta speljana kot obvoziščni element. V varovalnih območjih preglednih trikotnikov ne sme biti ovir, ki bi preprečevale preglednost.
Za parkiranje osebnih vozil je treba rekonstruirati obstoječa parkirišča 1, 2, 3, urediti nova parkirišča 4 in 5 ter urediti obvoziščna parkirišča ob priključku večnamenskega objekta-športnega hotela. Natančno število potrebnih parkirnih mest je treba določiti v projektni dokumentaciji skladno z vrsto in obsegom dejavnosti na obravnavanem območju.
Do vseh predvidenih objektov je treba zagotoviti dovoz intervencijskih in dostavnih vozil po voziščih priključnih cest, voznih površinah parkirišč in po dostavno-intervencijskem priključku picerije in brunaric. Na teh površinah mora biti zagotovljena prevoznost merodajnih vozil, ki se določijo v projektni dokumentaciji skladno s predvidenimi dejavnostmi in glede na prognozirano strukturo prometa.

Za načrtovano energetsko in komunalno infrastrukturo ter infrastrukturo omrežja zvez je treba naročiti projektno dokumentacijo. Projektiranje in gradnja te infrastrukture mora potekati v skladu s projektnimi pogoji posameznih upravljavcev teh objektov in naprav, kolikor niso v nasprotju s tem odlokom ter skladno z zakonodajo, ki ureja področje sanitarnega, higienskega in požarnega varstva. Upoštevati je treba predpisane minimalne odmike med vodovodom in kanalizacijo; minimalni horizontalni odmik je 0.5 m in minimalni vertikalni odmik je 3.0 m. Kolikor tega odmika ni mogoče doseči, je treba vodovod ustrezno zaščititi.

Za potrebe vodooskrbe je treba izgraditi ustrezne nove vodovodne cevovode z navezavo na obstoječ vodovodni sistem, ki zagotavlja varno in količinsko ustrezno vodooskrbo z vodohranom volumna 360 m3, ki se napaja iz zajetja, ki nudi 5 l/s.
Dimenzije novih cevovodov morajo biti v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov. Po istem pravilniku je treba zagotoviti tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti nadzemni, postavljeni tako, da so dostopni ob vsakem času.

Za obravnavano območje je treba predvideti ločeni sistem odvajanja odpadnih voda.
Obstoječa kanalizacija se nahaja severno od predvidenih objektov. Ker višinska razlika ne omogoča gravitacijskega priključevanja nanjo bo treba zgraditi prečrpališče s tlačnim vodom, ki bo omogočal priključitev na obstoječo sanirano fekalno kanalizacijo z iztokom na čistilno napravo kapacitete 2000 PE.
Za nemoteno odvajanje fekalnih vod na obstoječ kanalizacijski sistem je treba zgraditi navezovalno kanalizacijo po obravnavanem območju. Vsa kanalizacija mora biti grajena v vodotesni izvedbi. Po njeni izgradnji je treba pridobiti atest o vodotesnosti.
Odvajanje čistih padavinskih voda iz utrjenih površin in strešin je treba urediti tako, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Padavinske vode s streh in vode, ki ne bodo onesnažene z vodi škodljivimi snovmi je treba speljati v predvideno meteorno kanalizacijo, preko katere se nato voda odvaja v obstoječi obcestni jarek.
Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je potrebno urediti preko peskolovov in lovilcev olj iz katerih se nato odpadne meteorne preko predvidene meteorne kanalizacije speljejo v obstoječi obcestni jarek.

Napajanje predvidenega turističnega apartmajskega naselja z električno energijo bo možno iz nove transformatorske postaje 20/0,4 kV TP v servisnem objektu, za kar bo treba:
– zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV ustrezne izvedbe in moči za napajanje predvidenih objektov,
– zgraditi srednjenapetostne kablovode in vključiti novo TP v 20 kV omrežje,
– zgraditi ustrezni nizkonapetostni razvod od nove TP do predvidenih objektov.
Za osvetlitev območja bo treba zgraditi javno razsvetljavo pod pogoji upravljavca. Napajanje predvidene javne razsvetljave bo iz predvidene transformatorske postaje.

TK kabel se nahaja severno od predvidenih objektov, na katerega je možna priključitev obravnavanih objektov.
Predvideni objekti se bodo lahko vključili v TK omrežje na osnovi prostih kapacitet centrale, za kar bo potrebno dograditi TK kabelsko omrežje pod pogoji upravljavca in naročiti projekt.
V sklopu načrtovanega telekomunikacijskega omrežja je potrebno predvideti in dograditi KRS omrežje. Zagotavljanje KRS signalov preko KRS omrežja bo možno z izgradnjo priključkov na kabelsko KRS omrežje.

Na obravnavanem območju ni plinovodnega omrežja. Možno je predvideti ogrevanje iz skupnega rezervoarja na utekočinjen naftni plin (UNP), ki napaja več objektov skupaj. V tem primeru mora biti plinovodna instalacija oziroma sistem oskrbe z UNP izveden v skladu z veljavnimi predpisi in dimenzionirana tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje za zemeljski plin, ko bo na tem območju zgrajeno.

Treba je predvideti ogrevanje na ekološko primerna goriva: ekstra lahko kurilno olje, utekočinjen naftni plin, zemeljski plin … Rezervoarji za utekočinjen naftni plin morajo biti locirani na vizualno neizpostavljenih mestih.
V primeru, da bo večnamenski objekt ogrevan s kurilnim oljem, je lahko skladišče za kurilno olje max. 5m3 in mora biti opremljeno z nepropustno lovilno skledo enake prostornine.
Ogrevanje na ekološko nesprejemljive energente ni dopustno.

Za zagotovitev potrebnih količin vode za zasneževanje štartno-ciljnega prostora je predvidena izgradnja vodne akumulacije.
Vir vode za napajanje akumulacije bo predstavljala deževnica.
V sklopu vodne akumulacije je treba izgraditi črpališča za razvod vode za zasneževanje štartno-ciljnega prostora.

Upoštevati je treba sledeče naravovarstvene omilitvene pogoje:
– vsa gradbišča je treba zavarovati s polno ograjo v odmiku 2–3m, da se zagotovi ohranitev obstoječih vegetacijskih sestojev;
– izven meje območja OPPN ali v gozd na območju OPPN naj se fizično ne posega (npr. parkiranje gradbene mehanizacije, odlaganje odvečnega materiala ali kakršnih koli odpadkov). Zasipavanje kotanj in depresij v okolici naj se ne izvaja. Gradbenih odpadkov, ki nastanejo med gradnjo, se ne odlaga v naravi, pač pa se jih odpelje na ustrezno deponijo. Odpadnega lesa naj se ne kuri na odprtem prostoru;
– kolikor se ohrani v območju posega kakšno drevo ali vegetacijski sestoj, ga je treba zavarovati s polno ograjo in to z odmikom 2–3m, da ne bi prišlo do poškodbe koreninskega sistema;
– sanirajo se vse opuščene poti, odlagališča in za druge eventuelne nepotrebne posege pa je treba zagotoviti poseben načrt krajinske arhitekture ali pa ga vključiti v projektno dokumentacijo;
– vse zemeljske posege (brežine, izravnave terena, nasipi itd.) je potrebno vpeti v obstoječi relief z zaokroženimi prehodi brez odvečnih barier;
– zagotoviti preprečevanje prašenja med gradnjo;
– intenzivna gradbena dela s težkimi stroji se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic (med začetkom aprila do konca julija). Dela, pri katerih se ne uporabljajo težki stroji, se lahko izvajajo preko celega leta;
– sečnja, spravilo lesa in gradbena dela morajo potekati izven časa vegetacije in obdobja gnezdenja ptičev (priporočljiv čas: pozno jeseni). Gradbena dela se ne izvajajo v nočnem času. Odstranjena travna ruša naj se začasno deponira in uporabi pri prekrivanju razgaljenih površin;
– za vsa nasutja (gramoz, pesek) se uporablja lokalni material;
– na območje se ne vnaša umetnih gnojil, pesticidov in dodatkov za izdelavo umetnega snega;
– na območju se posebej varujejo stara, odmirajoča drevesa z dupli, značilne skupine drevja, omejki in posamično večje drevje;
– ob načrtovanih tekaških progah, ki izhajajo iz štartno-ciljnega prostora, se poseka samo toliko drevja, kot je za urejanje s teptalcem nujno potrebno. Posebej se varujejo značilne skupine drevja in posamično drevje, s posekom naj se ne ustvarjajo ostri vegetacijski robovi v ravnih potezah (nov gozdni rob naj posnema naravne linije);
– trasiranje novih tekaških prog se naveže na obstoječe proge, koridorje in vegetacijske robove v prostoru s čim manjšimi poškodbami zemljišča. Geomorfološke značilnosti območja ob progi se naj ohranijo;
– v letnem času je treba preprečiti prevoz po tekaških progah in stezi za rolkanje z motorji, štirikolesniki in ostalimi motornimi vozili ter pozimi vožnjo s snežnimi sanmi. V ta namen naj lastnik ali upravljavec zemljišča postavi ustrezne table ali zapornice. Obisk proge v letnem in zimskem času naj bo nadzorovan;
– ob načrtovani rolkarski stezi, ki izhaja iz štartno-ciljnega prostora, se poseka samo toliko drevja, kot je za urejanje nujno potrebno. S posekom naj se ne ustvarjajo ostri vegetacijski robovi v ravnih potezah (nov gozdni rob naj posnema naravne linije). Na območju se posebej varujejo stara, odmirajoča drevesa z dupli, značilne skupine drevja, omejki in posamično večje drevje;
– tekaških prog in steze za rolkanje se ne osvetljuje;
– na tekaških progah se ustrezno uredi odvodnjavanje, da se prepreči erozija terena;
– tekaških stez se ne trasira preko območja naravne vrednote NV Mislinja (ID 186);
– uporaba svetilk za osvetljevanje štartno-ciljnega prostora, parkirišč, hotela (večnamenski objekt) in servisnih objektov naj bo omejena na najmanjši obseg, upoštevaje določila Uredbe o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (po veljavni zakonodaji);
– sistem poti na celotnem območju naj se poenoti in uredi. Ustrezno se označijo tudi poti do naravnih vrednot in ostalih naravovarstveno zanimivih predelov;
– pri lociranju in zasnovi večnamenskega objekta (hotela) in tekaških prog se preveri in upošteva mikroreliefne razmere in naklone zemljišč;
– gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem. Načini osvetljevanja so predpisani z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (po veljavni zakonodaji);
– paša se omeji le na sklenjene travnate površine (travnate brežine se predhodno utrdijo, da ne bo poškodb zaradi prehoda živali).

V času izkopa zemljine in ostalih gradbenih in rušilnih del je treba ob neugodnih vremenskih razmerah (suho in vetrovno vreme) površine vlažiti ali drugače preprečiti emitiranje prašnih delcev v ozračje.
Predvideti je treba izgradnjo energetsko učinkovitega objekta (nizkoenergijska izvedba stavbe, uporaba sodobnih tehnologij za ogrevanje, prezračevanje in klimatizacijo stavbe ter okolju prijaznih decentraliziranih sistemov za energetsko oskrbo s poudarkom na obnovljivih virih energije).
Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov je treba predvideti vzpostavitev inovativnega sistema za energetsko oskrbo novega hotela.

Med gradnjo je treba:
– posege v tla izvajati tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal;
– z viški materiala iz izkopa gradbenih jam za temeljenje ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov;
– posebno pozornost posvetiti onesnaženim tlom v primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih materialov. V tem primeru je treba onesnaženi material pred odlaganjem na začasno ali trajno odlagališče preiskati skladno z določili veljavnega pravilnika o ravnanju z odpadki. Pred začetkom odstranjevanja mora biti določena tudi lokacija začasnega odlagališča;
– na celotnem območju gradbenih del, dovoznih cest in drugih manipulativnih površin, ki so povezane z izvajanjem gradnje, zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih bo potekal transport odstranjenega in gradbenega materiala, uporabljati le tehnično ustrezna vozila, pri sami gradnji pa uporabljati tehnično brezhibne gradbene stroje in ostalo mehanizacijo;
– parkirna mesta, vozišča in druge površine namenjenemu prometu motornih vozil, morajo biti utrjene, tako, da so meteorne vode z njih speljane v kanalizacijo preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj in goriv in obdane z robniki;
– na gradbišču je treba urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice. Treba je namestiti prenosne sanitarije;
– na območje ni dovoljeno vnašati umetnih gnojil in kemičnih preparatov;
– pri gradnji je treba uporabljati izključno interen in kakovostno neoporečen material;
– v primeru možnosti onesnaženja okolja z nevarnimi odpadki je treba izdelati načrt sanacije območja;
– z morebitnimi nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije, ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov, kar mora biti ustrezno evidentirano.
Po končani gradnji je treba odstraniti pomožne objekte in vse ostanke začasno deponiranih materialov ter primerno urediti površine.
Za vsa morebitna nasutja na areni in progah (mehkejši neutrjeni deli) je treba uporabljati gramoz oziroma pesek lokalnega izvora (ne apnenca!).

Zaradi varovanja okolja in higiensko estetskih pogojev je zagotovljeno deponiranje in odvoz odpadkov v skladu z veljavnim občinskim Odlokom o ravnanju z odpadki na območju Občine Zreče.
Z zemeljskim materialom od izkopov za temelje je treba ravnati v skladu z veljavnim pravilnikom o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih.
Odvečen izkopani material oziroma zemljino iz večjih globin, ki ni primeren za rekultivacijo, je treba deponirati na zato pripravljeno mesto na ustrezni deponiji v Slovenskih Konjicah.
Gradbene odpadke je treba voziti na ustrezno deponijo v Slovenskih Konjicah.
Treba je izdelati Načrt gospodarjenja z odpadki.
Odpadke v času gradbenih del in po izgradnji je treba zbirati ločeno ter poskrbeti za njihovo dokončno deponiranje ali recikliranje.
Treba je zgraditi ekološki otok.
V primeru možnosti onesnaženja okolja z nevarnimi odpadki je treba izdelati načrt sanacije območja.
Z morebitnimi nevarnimi odpadki, nastalimi ob vzdrževanju gradbene in strojne mehanizacije ali kot posledica nepredvidenih dogodkov, je treba pravilno ravnati in jih oddajati pooblaščenemu zbiralcu teh odpadkov.
Med gradnjo je treba uvesti ločeni sistem zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij.
Začasne deponije gradbenih odpadkov in izkopnega materiala se locirajo na obstoječih parkiriščih.

Skladno z veljavno zakonodajo se ureditveno območje nahaja v območju III. stopnje varstva pred hrupom. Umeščene dejavnosti ne smejo biti vir hrupa, ki bi presegal predpisane mejne ravni hrupa. Dovoljena je uporaba tistih delovnih naprav in mehanizacije, ki so izdelane v skladu z normami kakovosti za emisije hrupa. Gradnja naj poteka v dnevnem času med 8.00 in 18.00 uro, v nočnem času pa samo v primeru neodložljivih vzdrževalnih ali drugih del.
Za servisni objekt akumulacijskega jezera s črpališčem je treba zagotoviti ustrezno zvočno izoliranost vseh fasadnih elementov in zmanjšati emisijo hrupa objekta na najnižjo možno raven;
Na območju hotelskega kompleksa je treba poskrbeti za zmanjšanje emisij prezračevalnih in hladilnih naprav z ustrezno lego in usmeritvijo ter uporabo ustreznih tehnologij in dušilcev hrupa.
Intenzivna gradbena dela, ki se izvajajo s težkimi gradbenimi stroji, naj se izvajajo izven gnezditvenega obdobja ptic, ki je med začetkom aprila in koncem julija.
Teptalni stroji, snežni topovi in delovne naprave, ki bodo v uporabi pri vzdrževanju smučarsko tekaškega poligona, morajo biti izdelani skladno s predpisi, ki urejajo emisije za hrup strojev in naprav, ki se uporabljajo na prostem.
Upravljavec RTC Rogla mora za obratovanje virov hrupa na območju urejanja (naprave v športnem hotelu, črpališče akumulacijskega jezera) pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
V času gnezdenja od začetka aprila do konca julija se odsvetuje izvedba množičnih shodov, prireditev, pri katerih se med izvedbo poviša stopnja hrupa (uporaba zvočnih ojačevalcev, ...). V tem času je treba posebno pozornost nameniti preprečevanju vznemirjanja ptic pri izvajanju aktivnosti na rolkarski stezi.
Na objekte naj se ne nameščajo zunanji zvočniki. V času gnezdenja (april do vključno julij) so dovoljene le prireditve pri katerih se ne uporablja močnih ojačevalcev.
Učinkovitost ukrepov je treba preverjati s prvim ocenjevanjem, po potrebi pa tudi z obratovalnim monitoringom hrupa, ki ga je treba vršiti v obdobju treh let.

Območje se nahaja v ožjem pasu podtalnice – vodovarstveno območje občinskega nivoja (Odlok o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče, Uradni list RS, št. 49/02). Ožji varstveni pas - cona 2 predstavlja območje s strogim režimom varovanja pitne vode in obsega prostor, kjer še obstaja možnost hitrega posrednega ali neposrednega onesnaženja zajetja pitne vode.
Negativne vplive na vode v času gradnje in po njej je treba na celotnem območju urejanja omejiti ali preprečevati z naslednjimi ukrepi:
– Odpadne in izcedne vode, ki nastajajo na gradbenih površinah in infrastrukturnih objektih na gradbišču, se ne smejo izpuščati v podzemne vode. Z njimi je treba ravnati v skladu z določili Uredbe o emisijah snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. Za primere razlitja škodljivih tekočin (olja, goriva) je treba pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Ureditev gradbišča mora biti takšna, da graditev ne ogroža podtalnice;
– Na gradbišču ni dovoljeno izpiranje mobilnih transporterjev (hrušk);
– Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi je treba zaščititi pred možnostjo izliva v tla;
– Oskrba delovnih strojev se mora vršiti na ustrezno utrjenih površinah. Gorivo je dovoljeno dovažati le v originalni embalaži. Na gradbišču mora biti na voljo ustrezna oprema in sredstva za takojšen poseg v primeru nesreče. V primeru razlitja tekočin je treba onesnaženo zemljino odstraniti in ravnati z njo kot z nevarnim odpadkom;
– Komunalne odpadne vode iz novih objektov je treba voditi v predvideno fekalno kanalizacijo, ki se naveže na obstoječo fekalno kanalizacijo;
– Padavinske vode iz strehe objekta je treba speljati neposredno v predvideno meteorno kanalizacijo, z iztokom v obcestni jarek;
– Odvodnjo padavinskih vod iz parkirnih in manipulativnih površin je treba urediti preko peskolovov in lovilcev olj, iz katerih se nato vode speljejo v meteorno kanalizacijo, z iztokom v obcestni jarek;
– Treba je izbrati takšne lovilce olj, ki bodo zadostili izračunu o dopustnem dotoku. Pravilna dimenzioniranost lovilca olj se mora podati v tehničnem poročilu;
– Na območje se ne vnaša umetnih gnojil, hranil in kemičnih preparatov;
– Skladišči za kurilno olje sta lahko max. prostornine do 5 m3 in morata biti opremljena z neprepustno lovilno skledo z 10% večjo prostornino od skladišča;
– Voda za polnjenje akumulacije se zagotavlja z deževnico;
– V skladu z Odlokom o varovanju pitne vode v zajetjih in črpališčih na območju Občine Zreče je v ožjem varstvenem pasu zajetij ter črpališč prepovedano graditi skladišča nafte, naftnih derivatov, nevarnih in škodljivih snovi:
– Za posege na vodovarstvenem območju je treba izvesti analizo tveganja za onesnaženje podzemne vode.

Osvetljevanje je treba urejati v skladu s predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja (Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07, 109/07).
Prepovedano je celonočno osvetljevanja objektov ali prireditev. Steze za rolkanje naj se ne osvetljuje. Uporaba svetilk za osvetljevanje štartno-ciljnega prostora, parkirišč, hotela (večnamenski objekt) in servisnih objektov naj bo omejena na najmanjši obseg.
Za osvetljevanje območja se uporabijo popolnoma zasenčena svetila z ravnim zaščitnim in nepredušnim steklom in s čim manjšo emisijo UV svetlobe (npr. halogenska svetila), namestitev svetilk se omeji na minimum, po polnoči se moč osvetljevanja zmanjša, reklamna in okrasna osvetlitev je treba na območju prepovedati, posamezni objekti naj imajo svetila opremljena s senzorji.
Gradbišča se ponoči naj ne osvetljuje, kvečjemu je dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje, ki naj bo opremljeno s senzorjem.

Območje OPPN leži izven evidentiranih in zavarovanih območij nepremične arheološke kulturne dediščine, vendar z načrtovano površino predstavlja velik poseg v prostor. Gre za odprte, deloma urbanizirane površine, zato je smiselno predhodno z nedestruktivnimi arheološkimi raziskavami oceniti arheološki potencial obravnavanega območja.
Predhodna arheološka raziskava na območju, ki ni registrirano arheološko najdišče, obsega:
– izvedbo predhodne ocene arheološkega potenciala na obravnavanem območju, če le-ta ni bila opravljena v postopku celovite presoje vplivov na okolje, na osnovi katerih so lahko naknadno določeni in posredovani natančnejši pogoji za varstvo,
– izvedbo zaščitnih izkopavanj arheoloških najdišč, vključno z vsemi poizkopavalnimi postopki; ne glede na rezultate arheoloških raziskav so lahko predlagane tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi večje spremembe prostorskih izvedbenih načrtov,
– v primeru najdb izjemnega pomena se lahko zahteva spremembo izvedbenega projekta in prezentacijo ostalin na mestu odkritja (in situ),
– stalen arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli na celotnem obravnavanem območju.

Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji. Upoštevati oziroma zagotoviti je treba:
– cono potresne ogroženosti in temu primerno predvideti način gradnje (7. stopnje po MCS lestvici (500-letno povratno obdobje)).
– na obravnavanem območju ni nevarnosti:
– poplav
– visoke podtalnice
– erozivnosti ter plazovitosti terena
– treba je upoštevati požarno ogroženost naravnega okolja
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom (v skladu z 22. členom Zakona o varstvu pred požarom; (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo))
– treba je zagotoviti vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje:
– v sklopu OPPN je načrtovano hidrantno omrežje, katero se priključi na obstoječe vodovodno omrežje, ki nudi zadostne količine požarne vode
– v hidrantnem omrežju je treba zagotoviti zadostno količino vode za gašenje požarov.
– treba je zagotoviti potrebne odmike med objekti ali potrebne protipožarne ločitve
– zagotoviti pogoje za varen umik ljudi, živali ali premoženja pri požaru ter dostopov, dovozov
– dovozne poti za gasilsko intervencijo morajo biti projektirane in izvedene tako, da omogočajo osni pritisk 100 kN
– treba je zagotoviti potrebne površine za gasilce ob zgradbah: dostopne poti za gasilce, dovozne poti za gasilska vozila, postavitvene površine in delovne površine za gasilska vozila.
Med gradnjo je treba usposobiti in zagotoviti intervencijsko skupino za primer nepredvidenih nesreč in njihovo sanacijo!!
V primeru nezgod v času gradnje, prometnih nesreč v času obratovanja ali razlitja večjih količin goriv, olj in drugih škodljivih tekočin in materialov, je treba z ukrepi preprečiti izlitja nevarnih snovi v vodotoke in podtalnico in takoj obvestiti najbližji center za obveščanje, policijo ali gasilsko enoto.
– v primeru pomanjkanja vode se požarna voda črpa iz predvidene akumulacije.

Nasipi in izkopi se izvedejo do planumske podlage po odstranitvi humusa. Nasipi oziroma podlaga kjer je to potrebno po pregledu geomehanika se izvedejo iz kamnitega naravnega materiala iz izkopa in uvalja v slojih deb. 30 cm. Planum nasipov se uvalja do Ev2 = 60 MN/m2.

Načrtovane ureditve je možno izvajati etapno, pri čemer se etape oblikujejo tako, da predstavlja vsaka etapa zaključeno funkcionalno celoto z vsemi potrebnimi objekti in napravami za normalno obratovanje. Etapnost se podrobneje prouči in določi v projektni dokumentaciji.

Vse ureditve in dimenzije, navedene v tem odloku, se natančneje določijo v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja. Gradbena površina stavb lahko sega izven gradbenih mej za največ 1,0 m. Znotraj gradbenih mej je možno združevanje in razdruževanje gradbenih mas, spreminjanje lokacije, oblike, velikosti in števila stavb. Upoštevati je potrebno določeno maksimalno etažnost stavb. Tehnični elementi za zakoličenje parcel se v skladu z navedenimi tolerancami v tem členu določijo v projektni dokumentaciji v skladu z določili tega odloka.
Pri realizaciji OPPN so dopustna odstopanja od tehničnih in oblikovalskih rešitev, lokacij ter dimenzij, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega, tehnološkega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi. Pri vseh večjih odstopanjih morajo biti nove rešitve usklajene s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu podrobnemu prostorskemu načrtu. V primeru odstopanj od pogojev je treba ponovno pridobiti mnenje pristojnih nosilcev urejanja prostora.

Z dnem uveljavitve tega odloka na ureditvenem območju iz 3. člena tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o zazidalnem načrtu Rogla na Pohorju, Občina Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 24/80, 31/80, 19/82 in 34/87).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.