V skladu z določili 52. člena Zakona o javnih skladih (ZJS-1; Uradni list RS, št. 77/08), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2 in 76/08), Odloka o ustanovitvi Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. 33/01 in 68/03) in 21. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 99/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Laško na 18. redni seji dne 8. 7. 2009 sprejel
O D L O K
o preoblikovanju Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško
I. TEMELJNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom Občina Laško (v nadaljevanju: ustanovitelj) usklajuje obstoječi Odlok o ustanovitvi Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. 33/01 in 68/03) z določbami Zakona o javnih skladih (ZJS-1; Uradni list RS, št. 77/08) ter določa njegovo dejavnost, pristojnost, organizacijo in način dela.
Javni nepremičninski sklad Občine Laško je vpisan v sodni register Okrožnega sodišča v Celju, pod št. registrskega vložka 1/08285/00.
2. člen
Pravice ustanovitelja po tem odloku izvršujeta Občinski svet Občine Laško in župan Občine Laško.
3. člen
Javni nepremičninski sklad Občine Laško (v nadaljevanju: javni sklad) je pravna oseba javnega prava, ki jo je Občina Laško ustanovila z namenom izvajanja stanovanjske in prostorske politike občine ter upravljanja nepremičnin v lasti občine in sklada.
Javni sklad upravlja in razpolaga s stanovanji, stanovanjskimi hišami, stavbnimi zemljišči in drugim premoženjem v lasti javnega sklada in občine, z namenom zagotavljanja javnega interesa, zlasti:
– gospodarjenja s stanovanji, stanovanjskimi hišami, poslovnimi prostori, garažami, stavbnimi zemljišči in drugimi nepremičninami;
– financiranja gradnje, nakupa in obnove stanovanj, stanovanjskih hiš in drugih nepremičnin;
– zagotavljanja kontinuiranega pridobivanja neprofitnih, službenih in profitnih stanovanj;
– pridobivanja stavbnih zemljišč;
– sprejemanja programov opremljanja stavbnih zemljišč;
– spremljanja in nadzora nad izvajanjem programov opremljanja stavbnih zemljišč;
– oddajanja občinskih stavbnih zemljišč investitorjem;
– opravljanja drugih nalog določenih v občinskih programih ter s tem povezanimi razvojnimi in finančnimi, organizacijskimi in drugimi aktivnostmi s področja stanovanjskega gospodarstva v skladu s stanovanjskim zakonom in drugimi veljavnimi predpisi.
Javni sklad je ustanovljen za nedoločen čas.
4. člen
Dejavnosti javnega sklada iz drugega odstavka prejšnjega člena so po Uredbi o spremembah in dopolnitvah Uredbe o standardni dejavnosti 2008 razvrščene, kot sledi:
Šifra: Naziv dejavnosti:
------------------------------------------------------------
F F GRADBENIŠTVO
F 41 Gradnja stavb
F 41.1 Organizacija izvedbe stavbnih projektov
F 41.10 Organizacija izvedbe stavbnih projektov
F 41.100 Organizacija izvedbe stavbnih projektov
F 41.2 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb
F 41.20 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb
F 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb
L L POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI
L 68 Poslovanje z nepremičninami
L 68.1 Trgovanje z lastnimi nepremičninami
L 68.10 Trgovanje z lastnimi nepremičninami
L 68.100 Trgovanje z lastnimi nepremičninami
L 68.2 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
nepremičnin
L 68.20 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
nepremičnin
L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih
nepremičnin
L 68.3 Poslovanje z nepremičninami za plačilo ali po
pogodbi
L 68.31 Posredništvo v prometu z nepremičninami
L 68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami
L 68.32 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po
pogodbi
L 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po
pogodbi
M M STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI
M 71 Arhitekturno in tehnično projektiranje;
tehnično preizkušanje in analiziranje
M 71.1 Arhitekturno in tehnično projektiranje in s tem
povezano svetovanje
M 71.11 Arhitekturna in urbanistična dejavnost
M 71.111 Arhitekturno projektiranje
M 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo
projektiranje
M 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično
svetovanje
M 73 Oglaševanje in raziskovanje trga
M 73.1 Oglaševanje
M 73.11 Dejavnost oglaševalskih agencij
M 73.110 Dejavnost oglaševalskih agencij
N N DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI
N 81 Dejavnost oskrbe stavb in okolice
N 81.1 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost
N 81.10 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost
N 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost
O O DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST
OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI
O 84.11 Splošna dejavnost javne uprave
O 84.110 Splošna dejavnost javne uprave
Javni sklad lahko opravlja tudi gospodarsko dejavnost, če je ta namenjena opravljanju dejavnosti, za katero je sklad ustanovljen. Dejavnost sklada se lahko spremeni ali razširi le s soglasjem ustanovitelja.
5. člen
Javni sklad je pravna oseba javnega prava s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi določenimi z Zakonom o javnih skladih, Stanovanjskim zakonom in tem odlokom o preoblikovanju Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško.
6. člen
Javni sklad razpolaga z namenskim premoženjem, t.j. kapitalom, ki ga je pridobil v last od ustanovitelja, t.j. Občine Laško in opravlja posle po pooblastilu.
Javni sklad odgovarja upnikom za svoje obveznosti z vsem svojim namenskim premoženjem oziroma kapitalom.
Občina Laško v skladu z določbami Zakona o javnih skladih ne odgovarja za obveznosti javnega sklada, razen v primerih, ko drug zakon ali odlok o preoblikovanju ne določata drugače.
Javni sklad posluje v svojem imenu in za svoj račun.
7. člen
Ime javnega sklada je: Javni nepremičninski sklad Občine Laško.
Sedež javnega sklada: Laško.
Ustanovitelj javnega sklada je Občina Laško, Mestna ulica 2, 3270 Laško.
Poslovni naslov javnega sklada je: Mestna ulica 2, 3270 Laško.
Javni nepremičninski sklad Občine Laško je ustanovljen kot javni sklad po Zakonu o javnih skladih ZJS-1.
8. člen
Javni sklad ima žig okrogle oblike, ki ima v sredini grb Občine Laško, ob krožnici zgoraj je z velikimi tiskanimi črkami izpisano javni nepremičninski sklad, pod grbom na krožnici spodaj pa je z velikimi tiskanimi črkami izpisano Občine Laško.
Število posameznih žigov, njihovo uporabo ter način varovanja in uničevanja določi direktor s posebnim aktom.
II. PRISTOJNOSTI USTANOVITELJA, ORGANI JAVNEGA SKLADA IN NJIHOVA PRISTOJNOST
9. člen
Ustanovitelj javnega sklada ima naslednje pristojnosti:
– sprejme akt o ustanovitvi javnega sklada;
– poda soglasje javnemu skladu k prevzemu premoženja za izvajanje skupnih projektov;
– sprejme sklep o povečanju namenskega premoženja javnega sklada;
– sprejme sklep o povečanju namenskega premoženja z razporeditvijo presežkov prihodkov nad odhodki javnega sklada;
– s pisnim sklepom lahko zahteva izplačilo v denarni obliki ali prenos premoženja v last ustanovitelja, s čimer se sočasno v isti vrednosti zmanjša kapital javnega sklada;
– sprejme sklep o zmanjšanju namenskega premoženja in kapitala javnega sklada zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz poslovanja javnega sklada;
– določi namen javnega sklada, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen;
– sprejme poslovno politiko in daje soglasje k splošnim pogojem poslovanja;
– odloča o povečanju in zmanjšanju kapitala javnega sklada;
– sprejema poslovni in finančni načrt ter letno poročilo javnega sklada;
– odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki javnega sklada in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada;
– daje soglasje k sprejetju drugega premoženja od drugih oseb in k skupnim projektom javnega sklada z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami;
– imenuje in razrešuje člane oziroma članice nadzornega sveta in direktorja javnega sklada;
– na predlog nadzornega sveta imenuje revizorja oziroma revizorko;
– odloča o likvidaciji javnega sklada;
– izvaja nadzor nad javnim skladom;
– odloča o drugih zadevah skladno z zakonom in aktom o ustanovitvi javnega sklada.
10. člen
Organa javnega sklada sta nadzorni svet in direktor.
Vsak član nadzornega sveta ima en glas.
11. člen
Nadzorni svet ima pet članov.
Člani nadzornega sveta se imenujejo za dobo štirih let z možnostjo ponovnega imenovanja.
Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v javnem skladu in druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu. Praviloma pa se za enega izmed članov nadzornega sveta predlaga tudi župana občine.
12. člen
Nadzorni svet je veljavno konstituiran, ko so imenovani vsi njegovi člani in se sestane na sklepčni seji. Člani nadzornega sveta morajo na svoji prvi seji, ki jo skliče direktor ali predstojnik ustanovitelja, vodi pa jo najstarejši član nadzornega sveta, izmed sebe izvoliti predsednika in namestnika predsednika nadzornega sveta. Namestnik predsednika v odsotnosti predsednika vodi seje z enakimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi, kot jih ima predsednik nadzornega sveta.
Predsednik nadzornega sveta je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta. Namestnik predsednika nadzornega sveta je izvoljen, če zanj glasuje večina vseh članov nadzornega sveta. Pri volitvah predsednika in namestnika predsednika ima tudi predsedujoči samo en glas.
Če noben član nadzornega sveta na seji ne dobi zadostnega števila glasov za izvolitev za predsednika oziroma za namestnika predsednika, mora direktor javnega sklada o tem v roku 24 ur po zaključku seje pisno obvestiti ustanovitelja javnega sklada. Če javni sklad nima direktorja, mora vsak član nadzornega sveta o tem v roku 24 ur pisno obvestiti tisti organ, ki mu je podelil mandat. Ustanovitelj javnega sklada mora v 30 dneh od prejema obvestila o neizvolitvi predsednika oziroma namestnika predsednika imenovati nov nadzorni svet javnega sklada.
13. člen
Nadzorni svet:
– skrbi, da javni sklad deluje skladno z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen,
– pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javnega sklada,
– sprejme splošne pogoje poslovanja javnega sklada,
– daje mnenje k predlogu prejema premoženja od drugih oseb in k predlogom partnerskih projektov z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami,
– predlaga imenovanje in razrešitev direktorja javnega sklada,
– daje soglasje direktorju k notranji organizaciji javnega sklada,
– sestavi pisna poročila ustanovitelju, v katerih zavzame stališče do poslovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila javnega sklada,
– predlaga način razporejanja presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada,
– predlaga imenovanje revizorja,
– na zahtevo ustanovitelja pripravi poročilo o posameznih poslih javnega sklada in
– odloča o drugih zadevah, če je tako določeno v zakonu oziroma aktu o ustanovitvi.
14. člen
Člani nadzornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
Vsaj en član nadzornega sveta mora biti usposobljen za računovodsko ali finančno področje, vsaj en član pa za pravno področje.
Člani nadzornega sveta ustanovitelju odgovarjajo za škodo, ki je nastala zaradi neizpolnjevanja ali kršitve njihovih pristojnosti oziroma obveznosti.
Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov skladno s predpisom, ki ga izda Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
15. člen
Nadzorni svet se mora sestati najmanj štirikrat v enem poslovnem letu.
Seje nadzornega sveta praviloma sklicuje predsednik nadzornega sveta. Sejo nadzornega sveta skliče direktor javnega sklada, če tako zahtevata najmanj dva člana nadzornega sveta.
Nadzorni svet je sklepčen, če je na seji prisotna večina vseh članov.
Nadzorni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas osebe, ki je vodila sejo.
16. člen
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen:
– če poda pisno odstopno izjavo,
– če ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka,
– če je zamenjal zaposlitev oziroma je začel opravljati funkcijo ali dejavnost, ki je nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu,
– če kot predsednik nadzornega sveta pred prenehanjem mandata oziroma odpovednega roka direktorja javnega sklada ne izvede vseh predpisanih postopkov za imenovanje novega direktorja javnega sklada.
17. člen
Javni sklad ima direktorja, ki ga imenuje in razrešuje ustanovitelj na predlog nadzornega sveta javnega sklada.
Nadzorni svet oblikuje predlog za imenovanje direktorja na podlagi javnega natečaja.
Ustanovitelj imenuje direktorja za dobo največ štirih let. Po poteku mandata ustanovitelj lahko na podlagi javnega natečaja isto osebo ponovno imenuje za direktorja javnega sklada.
Ustanovitelj lahko za direktorja imenuje osebo, ki ima najmanj univerzitetno izobrazbo, vsaj osem let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih podobne zahtevnosti, in ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, pa obsodba ni pogojna.
Vsak član nadzornega sveta ali oseba, ki izkaže pravni interes, lahko sodišču poda predlog za odpoklic direktorja javnega sklada, če meni, da direktor na dan imenovanja ni izpolnjeval pogojev iz prejšnjega odstavka. Sodišče mora odločiti o predlogu v roku 30 dni od prejema.
18. člen
Direktor zastopa in predstavlja javni sklad.
Direktor organizira in vodi delo ter poslovanje javnega sklada.
Za skrbnost in odgovornost direktorja javnega sklada ter odškodninsko odgovornost zaradi vpliva tretjih oseb se smiselno uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe.
19. člen
Direktor je lahko predčasno razrešen:
– če poda pisno odstopno izjavo,
– če ustanovitelj ne sprejme letnega poročila javnega sklada, ker meni, da so navedbe direktorja v letnem poročilu netočne ali zavajajoče oziroma dajejo napačno sliko stanja sklada, te domneve pa potrdi Računsko sodišče ali pooblaščeni revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje ustanovitelj,
– če ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in akt o ustanovitvi javnega sklada, ali ni izpolnil cilja oziroma ciljev, določenih v poslovnem in finančnem načrtu javnega sklada.
Če direktor umre, postane poslovno nesposoben ali je razrešen iz krivdnih razlogov, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanovitelj, vendar najdlje 90 dni. V času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.
Če direktor poda odstopno izjavo ali mu poteče mandat, mora predsednik nadzornega sveta izvesti vse postopke za imenovanje novega direktorja najmanj 90 dni pred potekom odpovednega roka oziroma mandata direktorja javnega sklada.
20. člen
Direktor izdaja posamične pravne akte (odločbe, sklepe, soglasja) iz pristojnosti sklada.
Pri odločanju o javno pravnih stvareh se uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku.
Zoper odločbo direktorja ima stranka pravico do pritožbe.
O pritožbi odloča župan.
21. člen
Finančna in druga strokovno tehnična ter administrativna opravila za javni sklad opravlja Občinska uprava Laško.
III. PREMOŽENJE IN KAPITAL JAVNEGA SKLADA
22. člen
Namensko premoženje je premoženje, ki ga je ustanovitelj namenil za doseganje namena javnega sklada. Javni sklad upravlja in razpolaga z namenskim premoženjem v skladu z namenom zaradi katerega je bil ustanovljen.
Namensko premoženje je ustanovitelj opisal v popisu namenskega premoženja Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško, z dne 15. 6. 2009, št.: 352-08/2009-23-22 in s Pogodbo o prenosu nepremičnin v namensko premoženje in kapital Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško št.: 352-08/2009-23-22, z dne 2. 7. 2009, prenesel lastništvo na javni sklad.
Namensko premoženje sklada je s cenitvenim elaboratom, z dne 15. 6. 2009, ocenil sodno zapriseženi cenilec gradbene stroke, Marjan Salobir, dipl. ing. gradb., iz Laškega, iz katerega izhaja, da znaša skupna vrednost nepremičnega premoženja opredeljenega v drugem odstavku tega člena 12.178.802,29 €.
Pisno soglasje k cenitvi namenskega premoženja je dne 1. 7. 2009 podala tudi pooblaščena revizorka Brigita Frlin Novak.
Javnemu skladu je od podpisa pogodbe o prenosu premoženja omogočeno trajno razpolaganje z njim.
Ustanovitelj lahko s sklepom odpravi vsako razpolagalno dejanje z namenskim premoženjem, ki je v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil sklad ustanovljen.
23. člen
Sredstva za preoblikovanje in delo javnega sklada zagotavlja ustanovitelj.
Javni sklad ne sme uporabiti namenskega premoženja za zagotavljanje sredstev za delo javnega sklada.
Prostore, opremo in druga sredstva za delo javnega sklada, ki jih je za delo javnega sklada zagotovil ustanovitelj so last ustanovitelja in dani javnemu skladu zgolj v uporabo.
Premoženje, ki ga ima javni sklad v uporabi, se ne šteje za kapital javnega sklada in se ne vpiše v sodni register.
24. člen
Sredstva za poslovanje sklada se zagotavljajo:
– s presežka prihodkov nad odhodki preteklega leta,
– iz nerazporejenega presežka prihodkov nad odhodki preteklih let,
– zmanjšanja kapitala in
– proračuna ustanovitelj iz: rednih proračunskih sredstev; dela sredstev, ustvarjenih s prodajo družbenih stanovanj; vračila anuitet za predhodno dana stanovanjska posojila in prihodkov od najemnin.
25. člen
Namensko premoženje in kapital javnega sklada se sočasno povečata:
– z vplačilom dodatnega namenskega premoženja v kapital javnega sklada s strani ustanovitelja,
– z razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki v kapital javnega sklada.
Ustanovitelj zagotovi dodatno namensko premoženje s sklepom, iz katerega sta razvidni vrsta in vrednost dodatnega namenskega premoženja, ki ga kot kapital vplačuje v javni sklad.
Kapital javnega sklada z razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki se poveča s pisnim sklepom ustanovitelja.
Povečanje kapitala javnega sklada z vplačilom dodatnega premoženja se vpiše v sodni register. Povečanje kapitala javnega sklada z razporeditvijo presežka prihodkov nad odhodki mora javni sklad vpisati v sodni register, ko skupna povečanja iz tega naslova presežejo 30% vrednosti kapitala, ki je vpisan v sodni register, lahko pa povečanja kapitala vpisuje tudi pogosteje.
Predlog za vpis povečanja kapitala javnega sklada v sodni register predloži direktor javnega sklada. Za postopek izročanja premoženja in vpis povečanja kapitala se smiselno uporabljajo določbe o izročanju premoženja in vpisu kapitala javnega sklada ob ustanovitvi.
26. člen
Namensko premoženje in kapital javnega sklada se zmanjšata:
– z izplačilom dela namenskega premoženja ustanovitelju in sočasnim zmanjšanjem kapitala javnega sklada v enaki vrednosti,
– s pokritjem presežka odhodkov nad prihodki v rezultatu poslovanja javnega sklada.
Če ustanovitelj oceni, da javni sklad v okviru namenskega premoženja razpolaga s premoženjem, ki ga ne potrebuje za izvajanje namena, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen, lahko s pisnim sklepom zahteva izplačilo v denarni obliki ali prenos tega premoženja v last ustanovitelja, s čimer se sočasno v isti vrednosti zmanjša kapital javnega sklada.
Sklep o zmanjšanju namenskega premoženja in kapitala javnega sklada mora vsebovati navedbo vrste in vrednosti premoženja, ki se izplača ustanovitelju.
Namensko premoženje in kapital javnega sklada zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz poslovanja javnega sklada se zmanjša s pisnim sklepom ustanovitelja.
Če iz razlogov iz prvega odstavka tega člena pride do zmanjšanja kapitala javnega sklada pod 10.000.000 evrov, mora ustanovitelj v javni sklad vplačati dodatno namensko premoženje ali pa začeti postopek likvidacije javnega sklada.
Zmanjšanje kapitala javnega sklada zaradi izplačila premoženja ustanovitelju ali zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki iz poslovanja se vpiše v sodni register.
Predlog za vpis zmanjšanja kapitala javnega sklada v sodni register predloži direktor javnega sklada. Za postopek izplačila premoženja in vpis zmanjšanja kapitala se smiselno uporabljajo določbe o izročanju premoženja in vpisu kapitala javnega sklada ob ustanovitvi.
IV. POSLOVANJE JAVNEGA SKLADA
27. člen
Javni sklad posluje skladno s poslovno politiko za naslednje srednjeročno obdobje, ki jo na predlog direktorja in na podlagi mnenja nadzornega sveta sprejme ustanovitelj.
28. člen
Javni nepremičninski sklad Občine Laško uskladi že sprejete Splošne pogoje poslovanja Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. 35/06) z določili Zakona o javnih skladih in jih objavi na svojih spletnih straneh.
29. člen
Javni sklad mora namensko premoženje upravljati tako, da ohranja vrednost tega premoženja.
Javni sklad mora ravnati in upravljati z namenskim premoženjem v skladu z namenom, zaradi katerega je ustanovljen kot dober gospodarstvenik.
30. člen
Javni sklad se sme zadolžiti samo zaradi izvajanja namena, zaradi katerega je bil ustanovljen, če je tako določeno v finančnem načrtu, ki ga je sprejel ustanovitelj, skladno z Zakonom o javnih skladih in predpisi, ki urejajo javne finance.
V. FINANCIRANJE JAVNEGA SKLADA IN RAZPOREJANJE REZULTATA IZ POSLOVANJA
31. člen
Presežek prihodkov nad odhodki javnega sklada, ugotovljen v računovodskih izkazih javnega sklada za preteklo poslovno leto, se najprej nameni za financiranje delovanja javnega sklada v tekočem poslovnem letu. Morebitni preostanek presežka prihodkov nad odhodki ustanovitelj lahko razporedi za povečanje namenskega premoženja in kapitala javnega sklada ali ga pusti nerazporejenega.
Če presežek prihodkov nad odhodki javnega sklada ne zadostuje za financiranje delovanja javnega sklada v tekočem poslovnem letu, se za pokrivanje primanjkljaja najprej uporabi morebitni nerazporejeni presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Če tega ni, ustanovitelj zagotovi manjkajoča sredstva iz svojega proračuna ali sprejme sklep o zmanjšanju kapitala javnega sklada.
Nakazilo sredstev za financiranje delovanja javnega sklada je prihodek javnega sklada.
32. člen
Javni sklad v svojih računovodskih izkazih ne sme izkazovati nepokritega presežka odhodkov nad prihodki iz preteklih let.
Presežek odhodkov nad prihodki iz poslovanja javnega sklada v preteklem posloven letu se najprej pokriva iz nerazporejenih presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Če teh ni ali pa ne zadostujejo, se ustanovitelj lahko odloči, da za ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki zmanjša kapital javnega sklada ali pa presežek odhodkov nad prihodki pokrije iz svojega proračuna.
Za zmanjšanje kapitala zaradi pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada se smiselno uporabljajo določbe o izplačilu premoženja ustanovitelju po 11. členu Zakona o javnih skladih in zakona, ki ureja računovodstvo.
VI. POSLOVNE KNJIGE, POSLOVNA POROČILA IN REVIDIRANJE
33. člen
Javni sklad vodi poslovne knjige, pripravlja letna poročila in knjigovodske listine ter vrednoti knjigovodske postavke na podlagi določb zakona, ki ureja računovodstvo javnega sektorja, če Zakon o javnih skladih ne določa drugače.
34. člen
Javni sklad mora organizirati notranje revidiranje skladno s predpisi, ki urejajo javne finance in zagotoviti revidiranje letnega poročila v skladu z zakonom o javnih skladih.
Pooblaščeni revizor mora poročilo javnega sklada pregledati najmanj na vsakih pet let.
Revizorjevo poročilo o revidiranju letnega poročila javnega sklada mora v posebnem dodatku obsegati tudi mnenje o:
– skladnosti naložb premoženja,
– skladnosti prevzetih obveznosti,
– oblikovanju rezervacij in
– izpolnjevanju pravil o obvladovanju kreditnih tveganj
z določbami Zakona o javnih skladih.
VII. NADZOR NAD SKLADOM
35. člen
Nadzor nad delom in poslovanjem javnega sklada opravlja občinski svet.
Vsak član občinskega sveta lahko od direktorja ali nadzornega sveta javnega sklada zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Direktor oziroma predsednik nadzornega sveta pa pošlje zahtevane informacije občinskemu svetu kot organu. Vsak član občinskega sveta lahko na podlagi prejetih informacij predlaga ustreznemu organu inšpekcijski nadzor nad javnim skladom.
VIII. PRENEHANJE JAVNEGA SKLADA
36. člen
Javni sklad preneha:
– če se ob soglasju ustanovitelja združi z enim ali več javnih skladov v novo pravno osebo,
– če se ob soglasju ustanovitelja pripoji k drugi pravni osebi javnega prava,
– če se vrednost kapitala zmanjša pod 10.000.000 evrov,
– če postane javni sklad insolventen,
– če tako odloči ustanovitelj.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
37. člen
Javni nepremičninski sklad Občine Laško po tem odloku je pravni naslednik javnega sklada ustanovljenega z Odlokom o ustanovitvi Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. 33/01 in 68/03), z vsemi pravicami in obveznostmi.
Dosedanji član uprave Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško nadaljuje svoje delo v funkciji direktorja javnega sklada, do izteka mandata za katerega je bil imenovan.
Člani nadzornega sveta Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško opravljajo funkcijo članov nadzornega sveta javnega sklada po tem odloku do izteka mandata, za katerega so bili imenovani.
38. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ustanovitvi Javnega nepremičninskega sklada Občine Laško (Uradni list RS, št. 33/01 in 68/03).
39. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 352-08/2009-23-22
Laško, dne 8. julija 2009
Župan
Občine Laško
Franc Zdolšek l.r.
