Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o železniškem prometu (ZZelP-G), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 15. julija 2009.

V Zakonu o železniškem prometu (Uradni list RS, št. 44/07 – uradno prečiščeno besedilo) se v prvem odstavku 1. člena beseda »pristop« nadomesti z besedo »dostop«.
Besedilo prve alineje drugega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»– Direktive Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L št. 237 z dne 24. 8. 1991, str. 25; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 91/440/EGS), zadnjič spremenjene z Direktivo 2007/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 44);«.
Tretja alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2001/14/ES z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 75 z dne 15. 3. 2001, str. 29; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2001/14/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2007/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o spremembi Direktive Sveta 91/440/EGS o razvoju železnic Skupnosti in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti in naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 44);«.
Četrta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (UL L št. 164 z dne 30. 4. 2004, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2004/49/ES), zadnjič spremenjene z Direktivo 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti;«.
Doda se nova peta alineja, ki se glasi:
»– Direktive 2007/59/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 o izdaji spričeval strojevodjem, ki upravljajo lokomotive in vlake na železniškem omrežju Skupnosti (UL L št. 315 z dne 3. 12. 2007, str. 51; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2007/59/ES).«.

V 2. členu se besedilo 1. točke prvega odstavka spremeni tako, da se glasi:
»1. »dostop na javno železniško infrastrukturo« je pravica do njene uporabe pod določenimi pogoji;«.
Besedilo 2. točke se spremeni tako, da se glasi:
»2. »investicija v javno železniško infrastrukturo« je graditev nove in nadgradnja obstoječe javne železniške infrastrukture, s katero se izboljša prometno-tehnične in varnostne lastnosti javne železniške infrastrukture;«.
Besedilo 3. točke se spremeni tako, da se glasi:
»3. »licenca« je javna listina, s katero se prevozniku prizna sposobnost za opravljanje vseh ali posameznih vrst prevoznih storitev v železniškem prometu, vključno z zagotavljanjem vleke, oziroma sposobnost samo za zagotavljanje vleke;«.
Besedilo 6. točke se spremeni tako, da se glasi:
»6. »mednarodne storitve potniškega prometa« so storitve potniškega prometa, pri katerih vlak prečka najmanj eno mejo države članice Evropske skupnosti, pri čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah; vlak je lahko sestavljen kot celota in/ali deljen, njegovi deli pa imajo lahko različne odhodne ali namembne postaje, pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno državno mejo;«.
Za 8. točko se doda nova 8.a točka, ki se glasi:
»8.a »okvirna pogodba« določa značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti, ki se prosilcu lahko ponudijo za čas, ki presega eno obdobje voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa posamezne vlakovne poti, ampak je oblikovana tako, da izpolnjuje upravičene komercialne potrebe prosilca;«.
Besedilo 12. točke se spremeni tako, da se glasi:
»12. »program omrežja« pomeni podrobno obrazložitev splošnih pravil, rokov, postopkov in meril v zvezi z ureditvijo zaračunavanja in dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti; vsebuje tudi dodatne informacije, potrebne za vložitev prošenj za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, kot so na primer informacije o infrastrukturnih zmogljivostih javne železniške infrastrukture ter možnih dodatnih in pomožnih storitvah;«.
V 13. točki se črta besedilo »ali mednarodno poslovno združenje«.
Za 15. točko se doda nova 15.a točka, ki se glasi:
»15.a »subjekt usposabljanja« je pravna ali fizična oseba, ki jo varnostni organ pooblasti za izvajanje postopkov strokovnega usposabljanja, izpopolnjevanja in preverjanja usposobljenosti delavcev za delovno mesto izvršilnega železniškega delavca;«.
Besedilo 16. točke se spremeni tako, da se glasi:
»16. »tranzit Republike Slovenije« pomeni prečkanje ozemlja Republike Slovenije brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Republike Slovenije;«.
Za 16. točko se doda nova 16.a točka, ki se glasi:
»16.a »tranzit Skupnosti« pomeni prečkanje ozemlja Evropske skupnosti brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez vstopanja ali izstopanja potnikov na ozemlju Skupnosti;«.
Za 17. točko se doda nova 17.a točka, ki se glasi:
»17.a »infrastrukturna zmogljivost« pomeni možnost načrtovanja zahtevanih vlakovnih poti za en del javne železniške infrastrukture za določeno obdobje;«.
Za 18. točko se doda nova 18.a točka, ki se glasi:
»18.a »vlakovna pot za določen namen (ad hoc vlakovna pot)« je vlakovna pot iz prejšnje točke, ki se dodeli za posamezne vožnje vlaka glede na proste zmogljivosti infrastrukture;«.

V prvem odstavku 10. člena se v tretji alineji beseda »okretnice« nadomesti z besedo »obračalnice«.
V enajsti alineji se besedilo »vozna mreža« v različnih sklonih nadomesti z besedilom »vozno omrežje« v ustreznem sklonu.
V dvanajsti alineji se na dveh mestih beseda »zgradbe« nadomesti z besedo »stavbe«.

V naslovu drugega podpoglavja III. poglavja se beseda »pristop« nadomesti z besedo »dostop«.

Besedilo 15. člena se spremeni tako, da se glasi:

(1) Prevoznik lahko opravlja vožnjo na javni železniški infrastrukturi, če je njemu ali drugemu prosilcu, za katerega opravlja prevoz, odobrena vlakovna pot. Brez dodeljene vlakovne poti dostop na javno železniško infrastrukturo ni dovoljen.
(2) Pravice do uporabe vlakovne poti, ki je dodeljena prosilcu, ni mogoče prenesti na drugo osebo.
(3) Če prevoznik uporablja vlakovno pot, ki je bila dodeljena prosilcu, ki ni prevoznik, za izvajanje njegove poslovne dejavnosti, se to ne šteje za prenos pravice uporabe.
(4) Agencija lahko dodeli vlakovno pot prosilcu, ki nima sedeža v državi članici Evropske skupnosti, če je zagotovljena vzajemnost pogojev in postopkov dodeljevanja vlakovnih poti z državo, kjer je registriran prosilec.
(5) Prosilec mora vložiti popolno vlogo za dodelitev vlakovne poti, ki bo dodeljena za naslednje vozno-redno obdobje, najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu aprilu tekočega leta. To ne velja za vlakovne poti za določen namen, ki se dodeljujejo sproti glede na vloge prevoznikov in glede na proste zmogljivosti javne železniške infrastrukture. Agencija mora o zahtevi za dodelitev vlakovne poti, ki jo je prejela od prosilca ali ji jo je poslal pristojni organ države, na ozemlju katere je izhodiščna točka določene prevozne storitve v železniškem prometu, odločiti najkasneje do drugega ponedeljka v mesecu oktobru tekočega leta, o zahtevi za dodelitev vlakovne poti za določen namen pa mora odločiti čimprej, vendar najkasneje v petih dneh od prejema popolne vloge. V postopku dodeljevanja vlakovne poti se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni drugače določeno. Zoper odločbo agencije lahko prosilec vloži pritožbo na regulatorni organ. Pritožba zoper odločbo agencije ne zadrži izvršitve. Vloga, ki je bila zavrnjena zaradi nezadostnih infrastrukturnih zmogljivosti, se ponovno prouči ob naslednji prilagoditvi voznega reda omrežja, če tako zahteva prosilec. Zainteresiranim strankam morajo biti na voljo datumi teh prilagoditev. Agencija praviloma dodeljuje vlakovne poti enkrat letno ob pripravi novega voznega reda omrežja za naslednje vozno-redno obdobje.
(6) Pri dodeljevanju vlakovne poti mora agencija upoštevati naslednje kriterije:
– obseg storitev;
– čim večjo izkoriščenost javne železniške infrastrukture;
– pokritje stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa na njej z uporabnino;
– obseg dodatnih storitev, ki jih bo potreboval prevoznik;
– ponujena jamstva za dobro izvedbo prevoznih storitev v železniškem prometu na zaprošeni vlakovni poti;
– druge elemente, ki vplivajo na gospodarno upravljanje javne železniške infrastrukture.
(7) Prevoznik, ki mu je dodeljena vlakovna pot, mora opravljati prevoz v javnem železniškem prometu skladno s predpisi, ki urejajo varnost v železniškem prometu. S pogodbo, ki vsebuje splošne, tehnične in finančne določbe, prevoznik in upravljavec natančneje uredita medsebojna razmerja v zvezi z zagotavljanjem tehničnih in drugih pogojev varnosti železniškega prometa in plačevanjem uporabnine. Določbe pogodb, ki jih sklepa upravljavec s prevozniki, morajo biti nediskriminatorne.
(8) Agencija lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture ukine vlakovno pot, ki se je najmanj en mesec uporabljala v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.
(9) Vlada podrobneje predpiše način dodeljevanja vlakovnih poti ter način uporabe kriterijev in pomen posameznega kriterija iz šestega odstavka tega člena.«.

Dodajo se novi 15.a, 15.b, 15.c, 15.č, 15.d in 15.e člen, ki se glasijo:

(1) Prosilec, ki namerava zaprositi za dodelitev vlakovne poti, da bi izvajal mednarodno storitev potniškega prometa, mora o tem obvestiti agencijo ter vse pristojne upravljavce infrastrukture in regulatorne organe na predvideni vlakovni poti.
(2) Da bi omogočil presojo namena izvajanja mednarodne storitve potniškega prometa v skladu s tretjim odstavkom 15.b člena tega zakona in morebitnih ekonomskih učinkov na obstoječe obvezne gospodarske javne službe za izvajanje prevoza potnikov (v nadaljnjem besedilu tega podpoglavja: javna služba) v skladu s prvim odstavkom 15.c člena tega zakona, regulatorni organ obvesti organe, ki so dodelili pravico za izvajanje javne službe, druge organe, ki imajo pravico omejiti dostop do javne železniške infrastrukture v skladu s tem zakonom, ter vse prevoznike v železniškem prometu, ki izvajajo javno službo na progi predvidene mednarodne storitve potniškega prometa.

(1) Prevozniki Evropske skupnosti imajo pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom opravljanja vseh vrst storitev prevoza blaga.
(2) Dostop po tirih do terminalov, vključno z opravljanjem storitev v njih, in dostop do pristanišč, povezanih z železniškimi dejavnostmi iz tega člena, ki jih uporablja ali bi jih lahko uporabljal en ali več končnih odjemalcev, se nediskriminatorno in pregledno zagotovi vsem prevoznikom v železniškem prometu. Zahteve prevoznika po dostopu pa se lahko omejijo samo, če za to obstajajo druge rešitve na javni železniški infrastrukturi, ki so izvedljive pod tržnimi pogoji.
(3) Prevozniki Evropske skupnosti imajo od 1. januarja 2010 pravico dostopa do javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji, z namenom izvajanja mednarodnih storitev potniškega prometa, pri čemer lahko potniki vstopajo in izstopajo na katerikoli postaji na mednarodni progi, vključno s postajami na območju Republike Slovenije. Pri tem mora biti glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah. Na zahtevo agencije ali zainteresiranih prevoznikov regulatorni organ odloči, ali je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah.
(4) Infrastrukturna zmogljivost se šteje za razpoložljivo za izvajanje vseh vrst prevoznih storitev, ki so v skladu s tehničnimi in drugimi značilnostmi posamezne proge, na kateri se želi pridobiti vlakovno pot.
(5) Kadar obstajajo ustrezne nadomestne proge, lahko agencija po posvetovanju z zainteresiranimi strankami določi, da se določene infrastrukturne zmogljivosti (proge) uporabijo praviloma samo za določene vrste prometa. V tem primeru agencija pri dodeljevanju infrastrukturnih zmogljivosti da tej vrsti prometa prednost. Posebna infrastruktura, določena v tem odstavku, se uporablja tudi za druge vrste prometa, če so zmogljivosti na voljo in je vozni park v skladu s tehničnimi značilnostmi, potrebnimi za delovanje na tej progi.
(6) Kadar se določi posebna infrastruktura v skladu s prejšnjim odstavkom, se to navede v programu omrežja.

(1) Če je na določeni progi že podeljena pravica izvajanja javne službe in bi pravica prevoznikov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe, se ta pravica lahko omeji.
(2) Pravica iz tretjega odstavka 15.b člena se omeji tako, da se prevozniku ob dodelitvi vlakovne poti določi, da potniki lahko vstopajo ali izstopajo samo na začetni in končni postaji vlakovnih poti, ki jih zajema ena ali več pogodb za izvajanje javne službe.
(3) O tem, ali bi gospodarsko ravnotežje lahko bilo ogroženo, odloči regulatorni organ. Njegova odločitev temelji na podlagi objektivne ekonomske analize in vnaprej določenih meril, ki jih določi in javno objavi regulatorni organ.
(4) Odločitev regulatornega organa iz prejšnjega odstavka lahko zahtevajo:
– pristojni organ, ki je podelil pravico za opravljanje javne službe;
– agencija;
– upravljavec infrastrukture;
– prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja javno službo.
(5) Subjekti iz prejšnjega odstavka so regulatornemu organu dolžni posredovati vse informacije, potrebne za njegovo odločitev. Regulatorni organ preuči prejete informacije in se po potrebi o njih posvetuje z vsemi vpletenimi stranmi. Regulatorni organ izda obrazloženo odločbo v roku 60 dni od prejema vseh potrebnih informacij.
(6) Po preteku rokov in ob izpolnitvi pogojev, ki jih določi regulatorni organ v odločbi iz prejšnjega odstavka, lahko subjekti iz četrtega odstavka tega člena in prevoznik, ki je zaprosil za dostop do javne železniške infrastrukture, od regulatornega organa zahtevajo, da ponovno preuči razmere in odloči, ali je gospodarsko ravnotežje pogodbe za izvajanje javne službe še vedno ogroženo.

(1) Kolikor se dostop do javne železniške infrastrukture ne omeji v skladu s prejšnjim členom, se lahko prevoznikom, ki izvajajo prevoz potnikov v notranjem ali mednarodnem prometu med vsaj dvema postajama na območju Republike Slovenije in se ne izvaja v okviru javne službe, naloži posebno dajatev.
(2) Dajatev iz prejšnjega odstavka mora biti enaka za vse prevoznike ne glede na to, ali izvajajo notranji ali mednarodni prevoz potnikov. Dajatev je nadomestilo za izgubo dohodka pri izvajanju javne službe in je namenjeno izvajanju javne službe. Ta dajatev ne sme presegati stroškov, ki so nastali z izvajanjem javne službe, ob upoštevanju ustreznih prihodkov in razumnega dobička.
(3) Pri določitvi dajatve iz tega člena se mora upoštevati predpise Evropske skupnosti in načela pravičnosti, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti, predvsem med povprečno ceno storitve potniku in višino dajatve. Celoten znesek dajatve ne sme ogroziti ekonomske izvedljivosti storitve, za katero se dajatev določi.
(4) Podatke o dajatvah iz tega člena, ki omogočajo sledljivost izvora dajatev in njihove uporabe, vodi Direkcija za vodenje investicij v javno železniško infrastrukturo. Te podatke na zahtevo posreduje Komisiji Evropske skupnosti.
(5) V primeru iz prvega odstavka tega člena dajatev določi Vlada Republike Slovenije.

(1) Za uporabo javne železniške infrastrukture prevoznik plačuje uporabnino. Uporabnina je namenjena kritju stroškov vzdrževanja javne železniške infrastrukture.
(2) Kriteriji, na podlagi katerih se določi uporabnina za uporabo javne železniške infrastrukture, so:
– stroški vzdrževanja javne železniške infrastrukture;
– uporabnina prometne infrastrukture v drugih prometnih podsistemih, predvsem v cestnem prometu;
– dolžina omrežja javne železniške infrastrukture, ki ga uporablja prevoznik;
– število vozil, s katerimi vozi prevoznik po omrežju iz prejšnje alinee;
– stroški energije;
– vlakovni kilometri;
– brutotonski kilometri;
– vrsta prevoznih sredstev, ki jih prevoznik uporablja na omrežju iz tretje alinee;
– čas uporabe omrežja iz tretje alineje;
– hitrost vlaka;
– smeri prevoza;
– kategorija vlaka;
– količinski popusti.
(3) Na podlagi kriterijev iz prejšnjega odstavka določi višino uporabnine agencija.
(4) Z uredbo vlada predpiše vrednotenje kriterijev za določanje višine uporabnine, varščine, postopek poračunavanja varščine in uporabnine, način plačevanja in evidentiranja vplačil, oprostitve plačevanja, nadzor nad plačevanjem ter sankcioniranje neplačevanja uporabnine.

(1) Agencija in prosilec lahko skleneta okvirno pogodbo, v kateri določita značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti za obdobje, ki je daljše od veljavnosti voznega reda omrežja. Okvirna pogodba ne določa posamezne vlakovne poti, ampak je oblikovana tako, da navaja upravičene komercialne potrebe prosilca.
(2) Okvirna pogodba se praviloma sklepa za obdobje petih let in se obnavlja za obdobja, enaka njenemu prvotnemu trajanju. Agencija lahko v določenih primerih sklene okvirno pogodbo za daljše ali krajše obdobje. Obdobje, daljše od petih let, je treba utemeljiti z obstojem gospodarskih pogodb, posameznih naložb ali tveganj.
(3) V primeru obsežnih in dolgoročnih naložb v posebno infrastrukturo iz petega odstavka 15.b člena tega zakona, ki jih prosilec ustrezno utemelji, se lahko sklene okvirna pogodba na tem delu infrastrukture za obdobje do 15 let. Obdobje, daljše od 15 let, je dopustno le v izjemnih primerih, zlasti v primeru obsežnih in dolgoročnih naložb in predvsem, kadar so takšne naložbe vezane na pogodbene obveznosti, vključno z večletnim amortizacijskim načrtom.
(4) Prosilec lahko v primeru iz prejšnjega odstavka zahteva podrobno opredelitev karakteristik infrastrukturnih zmogljivosti, ki mu bodo zagotovljene v času trajanja okvirne pogodbe, vključno s pogostnostjo, obsegom in kakovostjo vlakovnih poti.
(5) Sklenjena okvirna pogodba ne preprečuje, da bi določeno infrastrukturo uporabljali tudi drugi prosilci ali da bi se uporabljala za druge storitve v železniškem prometu.
(6) Okvirna pogodba mora dopuščati spremembo ali omejitev zapisanih pogodbenih pogojev tako, da se omogoči boljšo uporabo oziroma izkoriščenost javne železniške infrastrukture.
(7) Razen v primerih iz prejšnjega odstavka lahko okvirna pogodba določa odškodnino ali drugo nadomestilo za nasprotno stranko, če se okvirna pogodba sporazumno spremeni ali preneha veljati.
(8) Pred sklenitvijo okvirne pogodbe mora prosilec pridobiti predhodno odobritev regulatornega organa.
(9) V okvirni pogodbi opredeljene prosilčeve potrebe po vlakovnih poteh ne smejo zasesti vseh infrastrukturnih zmogljivosti proge ali progovnega odseka v eni uri. Vlada Republike Slovenije določi minimalni obseg prostih zmogljivosti, ki jih ni mogoče zasesti z okvirnimi pogodbami.
(10) Agencija lahko zlasti v primeru preobremenjene infrastrukture zmanjša rezervirane zmogljivosti, ki so se najmanj en mesec uporabljale v manjšem obsegu, kot ga določa program omrežja, razen če se to zgodi zaradi neekonomskih razlogov, na katere prevoznik nima vpliva.
(11) Splošne značilnosti sklenjenih okvirnih pogodb morajo biti ob upoštevanju poslovne tajnosti dostopne vsem zainteresiranim osebam.
(12) Agencija nemudoma obvesti upravljavca o sklenjenih okvirnih pogodbah.«.

V tretjem odstavku 17. člena se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi:
»Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko agencija kadarkoli izvede upravni nadzor.«.

V 18. členu se doda nov dvanajsti odstavek, ki se glasi:
»(12) Za zagotovitev izvedbe nalog iz tega člena lahko agencija kadarkoli izvede upravni nadzor pri imetniku varnostnega spričevala.«.

V petem odstavku 18.a člena se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi:
»Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko kadarkoli izvede upravni nadzor.«.

V petem odstavku 18.b člena se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi:
»Za zagotovitev izvedbe te naloge lahko kadarkoli izvede upravni nadzor.«.

V drugem odstavku 18.d člena se na koncu doda nova alineja, ki se glasi:
»– spremlja konkurenco na trgih železniških prevoznih storitev, vključno s trgom železniškega prevoza blaga in potnikov, ter v primeru, da ugotovi kršitve svobodne konkurence ali kršitve predpisov glede določanja vlakovnih poti in uporabnine, po uradni dolžnosti ukrepa v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo železniški promet.«.
V tretjem odstavku se za besedo »zmogljivosti« postavi vejica in doda besedilo »vseh pristojnih organov, udeleženih v postopku sklepanja pogodb za opravljanje javnih služb s področja železniškega prometa,«.
V sedmem odstavku se v zadnjem stavku za besedo »takoj« doda besedilo »oziroma v roku, ki ga določi regulatorni organ«.

V tretjem odstavku 21. člena se v napovednem stavku beseda »pristopa« nadomesti z besedo »dostopa«.
Besedilo druge alineje se spremeni tako, da se glasi:
»– določanje in zaračunavanje uporabnine;«.
Šesta alineja se spremeni tako, da se glasi:
»– nadzor nad veljavnostjo in izpolnjevanjem pogojev za izdajo licenc, varnostnih spričeval in varnostnih pooblastil, nadzor nad realizacijo plačila uporabnine in realizacijo odobrenih vlakovnih poti;«.

V prvem odstavku 24. člena se na koncu besedila zadnje alineje pika nadomesti s podpičjem in dodajo nove alineje, ki se glasijo:
»– javna objava opisa postopka in drugih potrebnih informacij za pridobitev dovoljenja za izvršilnega železniškega delavca;
– izdaja, posodobitev, zagotavljanje dvojnikov, začasen preklic in odvzem dovoljenja izvršilnemu železniškemu delavcu;
– vodenje, objava in posodabljanje registra izdanih dovoljenj izvršilnim železniškim delavcem in registra subjektov usposabljanja;
– izdaja, začasen preklic ali odvzem pooblastila subjektom usposabljanja izvršilnih železniških delavcev;
– izvajanje nadzora rednih preverjanj psihofizičnih sposobnosti in stalnih strokovnih usposabljanj izvršilnih železniških delavcev;
– zagotavlja, da so vse dejavnosti, povezane z usposabljanjem, ocenjevanjem sposobnosti, posodabljanjem dovoljenj in spričeval, stalno nadzorovane v okviru sistema standardov kakovosti, razen dejavnosti, ki so že zajete v sistemu varnega upravljanja;
– kontrola izdanih dovoljenj in spričeval na celotnem področju javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji.«.
V četrtem odstavku se na koncu besedila pika nadomesti z vejico in doda naslednje besedilo »razen izdaje dovoljenj za izvršilne železniške delavce, katere mora izdati v enem mesecu od prejema popolne vloge.«.
Besedilo šestega odstavka se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Zoper odločbo varnostnega organa je dopustna pritožba na ministrstvo. Pritožba zoper odločbo varnostnega organa ne zadrži njene izvršitve.«.

Doda se nov 32.a člen, ki se glasi:

(1) Z globo od 2.000 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki takoj oziroma v določenem roku ne zagotovi zahtevanih informacij regulatornemu organu (sedmi odstavek 18.d člena tega zakona).
(2) Z globo od 500 do 1.500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 40 do 500 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«.

Prve okvirne pogodbe v skladu s 15.e členom zakona se lahko od 1. januarja 2010 sklepajo za obdobje petih let z možnostjo enkratnega podaljšanja, in sicer na podlagi značilnosti infrastrukturnih zmogljivosti, ki so jih uporabljali prosilci, ki so izvajali storitve pred 1. januarjem 2010, pri čemer se upoštevajo prosilčeve posebne naložbe ali sklenjene gospodarske pogodbe. Začetek veljavnosti takšne pogodbe odobri regulatorni organ.

(1) Agencija v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona od Slovenskih železnic d.o.o. prevzame dela in naloge zaračunavanja uporabnine ter zaposlene, ki na Slovenskih železnicah d.o.o. opravljajo ta dela in naloge.
(2) Zaposlenim iz prejšnjega odstavka se zaradi spremembe delodajalca pravice in obveznosti iz delovnega razmerja določijo v skladu z določbami zakona, ki ureja delovna razmerja.
(3) Slovenske železnice d.o.o. v roku sedmih dni po uveljavitvi tega zakona posredujejo Ministrstvu za promet seznam delovnih opravil in nalog z zahtevano stopnjo izobrazbe za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena s seznamom delavcev ter programske opreme, potrebnih za izvajanje nalog v zvezi z zaračunavanjem uporabnine in izdelavo voznega reda omrežja.
(4) Ministrstvo za promet zagotovi, da se ustrezna višina proračunskih sredstev, namenjenih za izvajanje nalog in potrebno opremo za zaračunavanje uporabnine, prenese iz sredstev, namenjenih za izvajanje gospodarske javne službe vzdrževanja javne železniške infrastrukture in vodenja prometa, na agencijo.
(5) Vlada Republike Slovenije v treh mesecih od uveljavitve tega zakona uskladi določbe Uredbe o dodeljevanju vlakovnih poti in uporabnini na javni železniški infrastrukturi (Uradni list RS, št. 38/08) z določbami tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.