Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) ter 16. člena Statuta Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 37/99, 55/00, 16/03) je Občinski svet Občine Braslovče na 20. seji dne 15. 7. 2009 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA1 – vikend naselje Letuš – levi breg (Feldin)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(pravna podlaga)
(1) V skladu s Strategijo prostorskega razvoja in s Prostorskim redom Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08) Občinski svet sprejme Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje PA1 – vikend naselje Letuš – levi breg (Feldin) po projektu št. 50-2008, ki ga je izdelal biro URBANISTI, d.o.o.
(2) Pravna podlaga za pripravo OPPN je dana v Zakonu o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07).
II. VSEBINA
2. člen
(vsebina OPPN)
(1) OPPN vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje s podrobnim načrtom
– umestitev načrtovane ureditve v prostor
– zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
– rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
– načrt parcelacije
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta.
(3) Grafični del obsega naslednje vsebine:
GRAFIČNI NAČRT 1: ''Izsek iz grafičnega dela prostorskega reda občine Braslovče''
GRAFIČNI NAČRT 2: ''Območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem''
GRAFIČNI NAČRT 3: ''Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji''
GRAFIČNI NAČRT 4: ''Zazidalna situacija''
GRAFIČNI NAČRT 5: ''Zasnova gospodarske infrastrukture ''
GRAFIČNI NAČRT 6: ''Načrt parcelacije''
(4) Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev
– povzetek za javnost
– geodetski načrt s certifikatom
– geološko poročilo
– podatki o lastnikih zemljišč
– služnostne pogodbe za dovozno cesto.
III. OBMOČJE
3. člen
(območje OPPN)
Območje OPPN zajema eno parcelo, in sicer št. 470/169, k.o. Letuš. Okvirno območje OPPN je veliko 500 m². Območje se nahaja znotraj vikend naselja Letuš na levem bregu Savinje.
IV. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
4. člen
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
Za celotno območje Vikend naselja Letuš – levi breg je v skladu z Odlokom o Prostorskem redu Občine Braslovče (Uradni list RS, št. 16/08; v nadaljevanju: prostorski red občine) predviden sanacijski podrobni načrt. Ker občina oziroma lastniki preostalih zemljišč v naselju trenutno ne načrtujejo sanacijskega OPPN za celotno območje, je predmet tega odloka zgolj območje iz 3. člena tega.
V. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
5. člen
(opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji)
Obravnavano območje v naravi predstavlja eno prosto parcelo znotraj že zgrajenega območja individualnih stanovanjskih ter počitniških stavb. Te počitniške stavbe se postopoma transformirajo v stanovanjske. Do območja je že speljana prometna povezava, ki pa jo je v bodoče potrebno rekonstruirati. Tudi ostala gospodarska infrastruktura je v večji meri že izvedena. Tako predvidena gradnja na obravnavanem območju predstavlja logično morfološko zapolnitev ter delno sanacijo tega dela naselja.
6. člen
(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)
Znotraj ureditvenega območja je predvidena gradnja ene enostanovanjske stavbe. Objekt je umeščen na parc. št. 470/169 k.o. Letuš. Stavba se bo prometno napajala preko že obstoječe dovozne ceste, ki pa jo je potrebno razširiti ter ob njej urediti pločnik.
7. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
(1) Stavba
Dovoljena je gradnja ene enostanovanjske stavbe okvirnih dimenzij 9.00 x 12.00 m ter etažnosti do K+P+1+M, pri čemer se šteje, da posamezna etaža ne presega višine 3 m, da je klet v celoti vkopana, kolenčni zid v mansardi pa v primeru izgradnje vseh etaž ne presega višine 1.0 m, v nasprotnem je lahko višji. Značilnosti objektov naj v čim večji možni meri sledijo značilnostim zunanje podobe sosednjih obstoječih objektov, pri čemer je možno: izjemoma možni balkoni in drugi arhitekturni elementi, ki naj bodo skladni s prevladujočimi elementi naselja, fasade bele barve ali v zemeljskih odtenkih, nakloni strešin od 30 do 45°, zaželene dvokapnice, brez posebnih arhitekturnih elementov streh, z minimalnimi napušči, kritina pretežno opečnata, naravna rdeča barva, možno drugačno oblikovanje streh, ki naj bo skladno s prevladujočimi elementi v naselju, možna uporaba drugačnih materialov in barv kritine, ki naj bo skladna s prevladujočimi elementi naselja. Sleme mora potekati vzporedno z daljšo stranico in sicer v smeri severovzhod–jugozahod.
Od sosednjih parcel mora biti stavba oddaljena najmanj 2.50 m. Koto pritličja je dopustno dvigniti nad nivo visoke vode.
(2) Zunanja ureditev
Okolica objektov naj bo ozelenjena s travo in posameznim drevesi, dopustne so manjše zasaditve, ki se lahko med seboj razlikujejo, po velikosti pa ne smejo izstopati, da ne bi tvorile sence sosednjim objektom, v primeru zasaditve sadnega drevja mora lastnik upoštevati varstvo okolja in ne sme uporabljati škropiv. Dovozne in parkirne površine naj bodo tlakovane s travnimi ploščami. Kote terena ni dopustno nadvišati nad koto sosednjih zemljišč.
(3) Geomehanski pogoji in usmeritve
Pred kakršnimikoli posegi je potrebno pridobiti geološko mnenje in na podlagi tega prilagoditi vse posege v prostor.
(4) Pogoji za postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Dovoljena je postavitev ograje višine do 1.80 m okoli objekta in sicer na sam rob parcele namenjene gradnji, od roba predvidenega cestišča pa mora biti oddaljena najmanj 1.00 m. Dovoljena je tudi gradnja bazena, nadstreškov, ute in samostojne garaže dimenzij do 5.00 x 6.00 m in drugih nezahtevnih objektov za lastne potrebe ter enostavnih objektov za lastne potrebe, ki morajo biti oddaljeni od sosednjih parcel najmanj 2.50 m.
VI. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
8. člen
(prometna infrastruktura, energetska infrastruktura, telekomunikacijska infrastruktura, meteorna in fekalna kanalizacija, vodovod in obveznost priključevanja)
(1) Prometna infrastruktura
Stavba se bo prometno napajala preko obstoječe zasebne dovozne ceste, za katero je že zagotovljena služnost in se priključuje na javno cesto. Dovozna cesta je že kategorizirana, ker pa je trenutno v zasebni lasti, je potrebno cesto prenesti v javno dobro v last Občine Braslovče kot lastnika in upravljavca. Pri rekonstrukciji zasebne dovozne ceste je potrebno zagotoviti možnost razširitve le-te ter izgradnjo pločnika, ki posega na obravnavane parcele. Širina ceste mora biti najmanj 5.00 m. Znotraj parcele je potrebno za potrebe objekta zagotoviti vsaj dve parkirni mesti. Zunanja ureditev ne sme vplivati na prometno varnost na javnih cestah.
(2) Energetska infrastruktura
Energija za napajanje objekta je na voljo v prostostoječi električni omarici R 4, ki se napaja iz TP Letuš vikendi. Za nadaljnje načrtovanje si mora investitor od Elektro Celje d.d. pridobiti projektne pogoje in soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje. Za ogrevanje in potrebe v gospodinjstvu je dovoljena uporaba zemeljskega plina ali drugega ekološko nespornega energenta z možnostjo postavitve plinohrama, katerega lega mora biti usklajena s področnimi predpisi in varnostnimi zahtevami. Zaželena je uporaba alternativnih virov energije.
(3) Telekomunikacijska infrastruktura
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati trase TK omrežja. Trase so na razpolago pri upravljavcu Telekom Slovenija. Za priključitev novih objektov na javno TK omrežje je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov.
(4) Meteorna in fekalna kanalizacija
Na območju še ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja, je pa predvideno in se mora po njegovi izgradnji predvideni objekt nanj priključiti. Do njegove izgradnje pa je potrebno komunalne vode pred izpustom v površinski odvodnik očistiti na individualni čistilni napravi. Meteorne vode se bodo v skladu z 92. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), ponikale in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin. Zato se na območju manipulacijskih površin predvidijo travne plošče, okolica objektov pa se v čim večji meri zatravi.
(5) Vodovod
Oskrba z vodo je možna preko izgrajenega javnega vodovoda, ki poteka po obravnavani parceli. Minimalni odmik od javnega vodovoda mora znašati najmanj 4.00 m. Priključek mora ustrezati potrebam izgradnje zunanje hidrantne veje, ki morajo biti del internega vodovodnega omrežja.
(6) Obveznost priključevanja
Predvideni objekti se morajo priključiti na načrtovano gospodarsko infrastrukturo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
9. člen
(kulturna dediščina)
Na obravnavanem območju se ne nahajajo zavarovane enote kulturne dediščine. Zato ni potrebno pridobiti kulturnovarstvenih pogojev in kulturnovarstvenih soglasij.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
10. člen
(varstvo voda, varstvo pred hrupom, varstvo zraka, ravnanje z odpadki, varstvo tal in ohranjanje narave)
(1) Varstvo voda
Predviden objekt se bo začasno priključil na malo čistilno napravo, v prihodnosti pa na javni kanalizacijski sistem. Odpadne komunalne vode se bodo po izgradnji kolektorjev odvajale v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v skupno čistilno napravo. Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja.
(2) Varstvo pred hrupom
Na podlagi Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) sodi obravnavano območje v II. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55 dBA in mejne nočne ravni 45 dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti oziroma njihovo obratovanje in uporaba po končani gradnji ne smejo presegati predpisane mejne ravni hrupa.
(3) Varstvo zraka
Predviden objekt ne sme predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Za potrebe po toplotni energiji se naj uporabljajo obnovljivi viri energije ter ekološko nesporni viri. S tem bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
(4) Ravnanje z odpadki
Za objekt je potrebno zagotoviti zbirno mesto za odpadke, to je urejen prostor v ali ob objektu kamor se postavijo zabojniki za mešane komunalne odpadke in odjemno mesto, kjer izvajalec javne službe odpadke prevzame. Odjemno mesto je lahko tudi zbirno mesto, če je zagotovljen nemoten dovoz vozilom za odvoz odpadkov. Predvideni način odvoza odpadkov mora ustrezati tehnologiji zbiranja in odvažanja odpadkov, ki jo uporablja izvajalec javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki.
(5) Varstvo tal
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin.
(6) Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju se ne nahajajo naravne vrednote. Zato ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenih soglasij.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
11. člen
(rešitve in ukrepi)
(1) Pri pripravi akta so v skladu z Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov, izvedenih skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91). Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati Zakon o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 105/06) ter Pravilnik o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07). Investitorji objektov, za katere bo ob upoštevanju Priloge 1 iz Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 28/05, 66/06 – odločba US in 132/06) pri pripravi projektne dokumentacije PGD obvezna izdelava študije požarne varnosti, so pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžni pridobiti požarno soglasje k projektnim rešitvam od Uprave RS za zaščito in reševanje.
(2) Upoštevati je potrebno cono potresne ogroženosti ter temu primerno prilagoditi način gradnje. Pri gradnji novih objektov je potrebno ojačiti prvo ploščo.
(3) Za območje OPPN je bila izdelana »Hidravlično – hidrološka presoja vodnega režima za parcelo št. 470/169, k.o. Letuš« (študija za novogradnjo, projektant: Inženiring za vode, d.o.o., Ljubljana, št. proj.: 938-FR/09, datum: april 2009), katere zaključki so naslednji: »Obravnavana parcela se nahaja na robu dosega stoletne vode, vendar višinsko ne zagotavlja zadostne poplavne varnosti bodočim objektom. Predlagamo, da se vitalni deli načrtovanih objektov postavijo vsaj 0.5 m nad pričakovano koto Q(100)(305.0 + 0.5 = 305.5 m n.m.), oziroma 0.5 m nad koto urejenega terena (višji od 2 pogojev). S tem se bo poplavna varnost bodočega objekta bistveno povečala. Nadvišanje terena ob objektu (na območju celotne parcele) ni zaželjeno, saj se lahko s tem povzroči zastajanje in (ali) preusmeritve meteornih vod na druga (sedaj mogoče manj ogrožena) območja. Umestitev objekta v prostor ob upoštevanju predlaganih usmeritve ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim. Za območje Letuša je izdelan tudi idejni projekt ureditve Savinje in Pake za zagotavljanje poplavne varnosti urbaniziranih območij. Po realizaciji predlaganih ukrepov bo območje Letuša poplavno varno.«
X. NAČRT PARCELACIJE
12. člen
(parcelacija)
Načrt parcelacije vsebuje načrt gradbenih parcel in je prikazan v grafičnem načrtu parcelacije. Določena je ena parcela namenjena gradnji.
XI. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
13. člen
(etapnost)
Načrtovane ureditve se izvedejo v enotni etapi. Rekonstrukcija oziroma razširitev dovozne ceste in izgradnja pločnika se lahko izvedejo naknadno.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
14. člen
(velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev)
(1) Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje ali povečanje tlorisnih gabaritov objektov, pri čemer se ne sme presegati naslednjih faktorjev izkoriščenosti gradbene parcele:
Fi (faktor izrabe) = 0,8
Fz (faktor zazidanosti) = 0,4.
(2) Dovoljena so tudi manjša odstopanja od lege posameznih objektov ter ostalih ureditev, vendar je potrebno upoštevati minimalne odmike od sosednjih gradbenih parcel. Objekte je dovoljeno postavljati tudi bližje sosednjim parcelam vendar zgolj ob soglasju lastnikov le-teh.
(3) Meje parcel namenjenih za gradnjo so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo podrobnega načrta.
(4) Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo podrobnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
(5) Dovoljena so odstopanja od tras vodov gospodarske infrastrukture, kolikor to zahteva prilagoditev terenu, obstoječim trasam vodov in naprav in sami tehnologiji izvedbe.
(6) Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.
XIII. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
15. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
OPPN preneha veljati, ko je izveden, o čemer s sklepom odloči Občina Braslovče. Na območju OPPN po prenehanju njegove veljavnosti velja hierarhično višji prostorski akt. Merila in pogoji za enoto urejanja prostora, v katero sodi območje OPPN, se po prenehanju njegove veljavnosti določijo v hierarhično višjem prostorskem aktu tako, da se smiselno povzamejo merila in pogoji za posege v prostor iz tega odloka.
XIV. KONČNE DOLOČBE
16. člen
(dostopnost)
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojnih službah Občine Braslovče in na Upravni enoti Žalec, Oddelek za okolje in prostor.
17. člen
(nadzor)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
18. člen
(začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505/16-2008
Braslovče, dne 15. julija 2009
Župan
Občine Braslovče
Marko Balant l.r.